bosna i hercegovina/БОСНА И ХЕРЦЕГОВИНА bosna · pdf filebosna in hercegovina...

Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana

BOSNA IN HERCEGOVINA Bosna i Hercegovina/Босна и Херцеговина

BOSNA I HERCEGOVINA/БОСНА И

ХЕРЦЕГОВИНА

BOSNA IN HERCEGOVINA

ENIC-NARIC center Slovenija

I. SHEMA II. UVOD III. OPIS ŠOLSKEGA SISTEM IV. TABELA PRIMERLJIVOSTI V. VZORCI


Bosna i Hercegovina/Босна и Херцеговина Stran 2

I. Shema

Vir: https://aei.gov.au/AEI/CEP/BosniaAndHerzegovina/EducationSystem/Syst emDiagram/Default.htm



II. Uvod Bosna in Hercegovina (Bosna i Hercegovina - BiH) je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika SFRJ. Na zahodu in severu meji na Hrvaško, na vzhodu na Srbijo in na jugovzhodu na Črno goro, na jugu pa ima pri kraju Neum dostop do Jadranskega morja. BiH je etnično razdeljena med tri skupine: najštevilnejša med njimi so Bošnjaki oziroma muslimansko prebivalstvo, sledijo bosanski Srbi in Hrvati. Nacionalno-politične napetosti med skupinami in državljanska vojna ob razpadu Jugoslavije so oblikovale decentralizirano in mednarodno nadzorovano državo dveh entitet: Federacije BiH ter Republike Srbske. BiH je izšla iz Jugoslavije leta 1992, po vojni pa je demokratična republika s tržno usmerjenim gospodarskim sistemom. Danes je potencialna kandidatka za članstvo v Evropski uniji in zavezništvu NATO. Bosanski politično-upravni sistem je tudi v današnjem času močno navezan na etnične razmere in razvoj dogodkov med vojno in po njej. Moč oblasti v državi je razdeljena na etnični podlagi, ob tem pa je izrazit nadzor mednarodne skupnosti. BiH je svojo prvo novodobno ustavo dobila ob odcepitvi iz federacije leta 1992. Delno preoblikovan dokument na osnovi pretekle, jugoslovanske ustave je določil dvodomni parlament, vlado in predsedstvo iz treh etnično določenih članov. Takratna de iure oblast je bila sicer v prid muslimanskemu prebivalstvu, a je bila njena moč tako in tako bistveno omejena z vzpostavljenimi separatističnimi oblastmi Srbov in Hrvatov v pomembnih delih države. Nova ustava, uveljavljena z Daytonskim sporazumom, ravno tako določa dvodomni parlament in tripartitno predsedstvo, a imajo te centralne oblasti z izjemo mednarodnega trga in političnih odnosov le skromen vpliv na dejansko življenje države. Svoji ustavi in sistema oblasti ima tako vsaka od političnih entitet BiH, a tudi znotraj tega sistema vladajo neskladja: vlada Federacije BiH v glavnem skrbi zgolj za zunanje zadeve, medtem ko se prebivalci v praktičnih zadevah izrazito ločijo na dve etnični skupini. Življenje hrvaškega prebivalstva federacije je namreč močno navezano na Hrvaško tako v uporabi denarja in volitev kot na področju telefonskih in električnih omrežij. Ravno tako pa ima svojo ustavo in oblasti tudi Republika Srbska; ta določa institucijo predsednika in enodomni parlament. Zaradi neefektivnosti sistema oblasti v državi ima pomembno vlogo visoki predstavnik Bosne in Hercegovine, postavljen s strani EU in ZDA, ki od podpisa Daytonskega sporazuma dalje skrbi za uveljavljanje njegove vsebine in vzdrževanje miru ter je zaradi svojih pooblastil najvišja politična osebnost države. Zakonodajne in izvršilne odločitve predstavnika so bile pravzaprav edino učinkovito vladanje v BiH med letoma 1995 in 1998, med drugim je slednji izbral tudi zastavo nove države in s položaja razrešil ali že kar z volilnih seznamov umaknil več nezmernih politikov, ki bi lahko povzročili napetosti.



Na mednarodni ravni je današnji prednostni cilj BiH vključitev v Evropsko unijo, že od leta 2002 pa je članica Sveta Evrope, ravno tako pa OZN in Sredozemske unije. Daytonski sporazum priznava tri etnične skupine Bosne in Hercegovine, delno pa temu sledi tudi upravna razdelitev ozemlja. Na najvišji ravni je to delitev na dve politični entiteti, izmed katerih je ena Federacija Bosne in Hercegovine oziroma politična skupnost Bošnjakov ter bosanskih Hrvatov, druga pa Republika Srbska, ki združuje bosanske Srbe. Med obema entitetama ni vzpostavljene fizične meje. Distrikt Brčko ne pripada nobeni izmed omenjenih državnih enot, pač pa je narodnostno mešano in mednarodno nadzorovano območje državnega ozemlja. Federacija BiH je razdeljena na 10 kantonov, ti pa dalje na občine, medtem ko se upravno ozemlje Republike srbske od vrhovne vlade deli neposredno na občine. Neodvisnost od Jugoslavije je bila razglašena 1. 3. 1992, priznana pa 6. 4. 1992.



III. Opis šolskega sistema V BiH je v veljavi jugoslovanski izobraževalni sistem vse do začetka 2000. Številni reformni procesi so se začeli leta 2002 in stopili v veljavo po letu 2004. Reforme so bili deležni vsi deli izobraževalnega programa od predšolskega do podiplomskega visokošolskega izobraževanja. Jugoslovanski izobraževalni sistem je bil enoten za vse republike nekdanje SFRJ na vseh stopnjah izobraževanja z namenom zagotavljanja poklicnega znanja za delo v vseh republikah. Osemstopenjski sistem kvalifikacij je bil uveden v pomoč pri ocenjevanju poklicnih učnih izidov (ang. evaluating the vocational outcomes) posameznih izobraževalnih programov: Stopnja Sektor Trajanje izobraževanja Vrsta kvalifikacije I Post-primary 3-12 months Basic trade II Secondary 6-24 months Basic trade III Secondary 2.5-3 years General academic or

vocational IV Secondary 3.5-4 years General academic or

vocational V Vocational 1 year

• After Level III qualification and 2-3 years of work experience

• After Level IV qualification and 1-2 years of work experience

Apprenticeship

VI1 Post-secondary (college or higher school)

2-3 years Technical

VI2 In-service N/A Technical VII1 Post-secondary

(university) 4-5 years First degree,

undergraduate VII2 Post-secondary

(university) 1-2 years Master or Specialist

postgraduate VIII Post-secondary

(university) 3+ years Doctorate

Učni jezik je po posameznih regijah različen: bosanski, hrvaški ali srbski jezik. V entiteti Federaciji Bosne in Hercegovine je v uporabi pisava latinica, v entiteti Republiki Srbski in na področju Distrikta Brčko BIH pa cirilica.



Izobraževanje v Bosni in Hercegovini bi v grobem lahko razdelili v naslednje ravni: - osnovnošolsko izobraževanje - srednješolsko izobraževanje - višje in visokošolsko izobraževanje

1. Osnovnošolsko izobraževanje

Na podlagi zakona Okvirni zakon o osnovnom i srednjem obrazovanju u Bosni i Hercegovini je devetletno osnovno šolsko izobraževanje v celotni Bosni in Hercegovini obvezno in otroci se v osnovno šolo praviloma vključujejo s 6 leti starosti . Pristojne šolske oblasti in šole v Bosni in Hercegovini so bile po navedenem zakonu dolžne do junija 2004 zagotoviti pogoje za normalno uvedbo devet letne osnovne šole. Devetletno izobraževanje je bilo na področju entitete Republika Srbska uvedeno na vseh šolah v šolskem letu 2003/2004 , pri čemer so tistega leta na novo vpisovali dve generaciji učencev. Šestletnike v prvi razred devetletke in sedemletnike v drugi razred devetletke. Zaradi uvedbe devetletnega izobraževanja, je v šolah te entitete prišlo tudi do »preskakovanja« razredov. Tako so bili npr. učenci, ki so v šolskem letu 2002/2003 zaključili prvi razred, v šolskem letu 2003/2004, vpisani v tretjega, in tisti, ki so zaključili sedmi razred v devetega. Učence so torej ob začetku šolskega leta 2003/04 v Republiki Srbski razporedili in vpisovali glede na starost: - 6 letnike v 1. razred devetletke - 7 letnike v 2. razred devetletke - 8 letnike v 3. razred devetletke (po zaključenem 1. razredu osemletke)… V šolskem letu 2004/2005 je bila devetletka uvedena tudi v entiteti Federacija Bosna in Hercegovina. Vendar je bilo v praksi moč zaznati nasprotovanje določilom navedenega zakona o uvedbi devetletke predvsem v treh kantonih (Zapadno–Hercegovačkem, Hercegbosanskem in Srednjobosanskem kantonu). Ocenjevalna lestvica Uspeh učenca pri posameznem predmetu se ocenjuje z opisno in številčno, splošni uspeh pa le z opisno oceno: odličan (5) vrlo dobar (4) dobar (3) dovoljan (2) nedovoljan (1)



Učenci v osnovni šoli v Bosni in Hercegovini pouk obiskujejo od I. do IV. razreda dnevno največ 5 in tedensko največ 25 ur pouka v trajanju 45 minut, od V. do IX. razreda dnevno največ 6 in tedensko največ 30 ur pouka v trajanju 45 minut, in sicer 5 dni v tednu. Šolsko leto traja od 1. 9. tekočega do 31. 8. naslednjega leta. Učenci imajo po uspešno zaključeni osnovni šoli splošno pravico za prijavo na vpis v katerokoli srednjo šolo v Bosni in Hercegovini. 2. Srednješolsko izobraževanje Srednješolsko izobraževanje je omogočeno vsem pod enakimi pogoji. Po končani osnovni šoli glede na sposobnost omogoča pridobitev znanja in usposobljenosti za dela ter nadaljevanje izobraževanja. Dejavnost srednjega šolstva opravljajo srednje šolske ustanove in druge pravne osebe, katere obsegajo vse vrste in oblike vzgoje in izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, ki se opravljajo v skladu z odredbami Okvirnog Zakona o srednjem stručnom obrazovanju i obuci u Bosni i Hercegovini (Službeni glasnik BiH, br. 63/08). Srednješolske ustanove so srednje šole ter dijaški domovi. Srednje šole so javne ali privatne in omogočajo nadaljevanje izobraževanja vsem učencem, kateri so uspešno zaključili osnovnošolsko izobraževanje. Vrste srednjih šol v Bosni in Hercegovini so:

- gimnazije, - učiteljske škole, - srednje verske šole, - srednje umetniške šole, - srednje tehniške in sorodne šole, - srednje strokovne šole, - srednje šole za učence s posebnimi potrebami, - srednjošolski centri, ki so sestavljeni iz dveh ali več vrst zgoraj navedenih šol, v skladu s potrebami lokalne skupnosti.

Srednješolsko izobraževanje ni obvezno je pa brezplačno. Srednje šolsko izobraževanja traja 3, 4 ali 5 let ter se po končanem izobraževanju pridobi srednja strokovna izobrazba.

V srednjih strokovnih šolah se lahko izvajajo tudi programi za pridobitev I in II stopnje strokovne izobrazbe, kakor tudi strokovno usposabljanje v obliki raznih tečajev. Prav tako se lahko v srednjih strokovnih šolah lahko izvajajo programi dopolnilnega izobraževanja odraslih, specializacije in programi prekvalifikacij.



Pouk poteka v treh jezikih in to v bosanskem, hrvaškem in srbskem. Pri pouku koristijo dve uradni pisavi in to latinico ter cirilico.

Šolsko leto traja od 1. septembra tekočega leta do 31. avgusta naslednjega koledarskega leta.

Vrste srednjih šol:

Gimnazija; izobraževanje traja štiri leta in se konča z maturo. Osebe, ki zaključijo tovrstno izobraževanje si pridobijo srednjo izobrazbo in lahko nadaljujejo izobraževanje na vseh visokošolskih institucijah. Po vrsti programa so: splošne, jezikovne, naravoslovne, matematično informativne, športne ter pedagoško psihološke.

Srednje verske šole; trajajo štiri leta in se končajo z maturo. Osebe, ki zaključijo tovrstno izobraževanje si pridobijo srednjo izobrazbo in lahko nadaljujejo izobraževanje na visokošolskih institucijah.

Umetniške šole; pri vpisu se opravljajo izpiti ugotavljanja nadarjenosti. Trajajo štiri leta in se končajo z maturo. Osebe, ki zaključijo tovrstno izobraževanje si pridobijo srednjo izobrazbo in lahko nadaljujejo izobraževanje na visokošolskih institucijah. Umetniške šole so: glasbene, likovne in baletne.

Srednje tehniške in sorodne šole; trajajo štiri leta in se končajo z maturo. Osebe, ki zaključijo tovrstno izobraževanje si pridobijo srednjo strokovno izobrazbo in lahko nadaljujejo izobraževanje na visokošolskih institucijah.

Srednja poklicna šola; izobraževanje traja tri ali štiri leta in se konča z završnim ispitom s praktičkom radom. Osebe, ki zaključijo tovrstno izobraževanje si pridobijo srednjo poklicno izobrazbo in lahko nadaljujejo izobraževanje v trajanju najmanj 1 leta za pridobitev V. stopnje izobrazbe ter strokovnega naziva majstor, specijalista, inštruktor in poslovođa.

Ocenjevanje v srednjih šolah je številčno. Številčne ocene so:

• odličan (5), • vrlodobar (4), • dobar (3), • dovoljan (2) i • nedovoljan (1).

Splošni uspeh pokončanem razredu ali izobraževanju je povprečna ocena iz vseh predmetov:

• Odličan (5)...............................povprečna ocena mora biti višja od 4,50 • Vrlo dobar (4)......................... povprečna ocena mora biti višja od 3,50 • Dobar (3)................................ povprečna ocena mora biti višja od 2,50 • Dovoljan (2)............................ povprečna ocena mora biti višja od 2



Vedenje učenca se ocenjuje z opisno oceno:

• primjerno • vrlodobro • dobro • nezadovoljajuće • loše.

Ocena vedenja ne vpliva na splošni uspeh učenca. Programi srednjega šolstva so: · Programi za pridobitev srednje šolske izobrazbe · Programi za pridobitev srednje strokovne · Programi za pridobitev nižje poklicne izobrazbe · Programi za usposabljanje in izpopolnjevanje. Srednješolsko izobraževanje odraslih obsega posebne programe za pridobitev srednje, srednje strokovne, poklicne, nižje poklicne, programe za prekvalifikacije, usposabljanja in izpopolnjevanja. Izobraževanje dijakov s posebnimi potrebami je organizirano po individualnem programu v redih srednjih šolah ali pa v posebnih oddelkih in učnih skupinah. Dijaki z težjimi potrebami pa se izobražujejo v posebnih ustanovah.

3. Višješolsko in visokošolsko izobraževanje

Listina o višješolskem izobraževanju (po zaključenih 2 letih) izdana na področju 2. entitete Republike Srbske leta 2003:

• Diploma o ste čenom višem obrazovanju, izdana leta 2003 (vzorec 1)

Visokošolski sistem izobraževanja v Bosni in Hercegovini je določen z zakonom Okvirni zakon o visokom obrazovanju u Bosni i Hercegovini ("Službeni glasnik Bosne i Hercegovine", broj: 59/07), ki visokošolsko izobraževanje razvršča v tri cikluse: - Prvi ciklus predstavlja dodiplomski študij za pridobitev Diploma visokog obrazovanja, ki traja najmanj tri in največ štiri leta po predhodno zaključenem srednješolskem izobraževanju (ki se dokazuje z svjedočanstvom o završenoj srednjoj školi), ter je ovrednoten s 180 oziroma 240 ECTS, razen študija medicine, ki traja šest let in je ovrednoten z največ 360 ECTS; - Drugi ciklus predstavlja podiplomski študij za pridobitev naslova Magister, ki traja eno ali dve leti po končanem prvem ciklusu, ter je ovrednoten s 60 oziroma 120 ECTS in to tako, da skupaj z prvim ciklusom predstavlja 300 ECTS; - Tretji ciklus predstavlja študij za pridobitev naslova Doktor, traja tri leta in je ovrednoten z 180 ECTS; tovrstne študije lahko izvajajo le univerze.



V Republiki Srbski je bil bolonjski tristopenjski visokošolski sistem izobraževanja uveden leta 2006 z Zakon o visokom obrazovanju ("Službeni glasnik Republike Srpske”, broj 85/06), v Bosni in Hercegovini pa je bil bolonjski tristopenjski visokošolski sistem izobraževanja uveljavljen leta 2007 z zakonom Okvirni zakon o visokom obrazovanju u Bosni i Hercegovini ("Službeni glasnik Bosne i Hercegovine", broj: 59/07). Na osnovi slednjega je bil v Republiki Srbski sprejet nov Zakon o visokom obrazovanju ("Službeni glasnik Republike Srpske”, broj: 73/10). Navedeni zakoni dotedanjih, predbolonjskih študijskih višješolskih in visokošolskih programov niso umestili v nov, bolonjski tristopenjski visokošolski sistem. Spletne strani Univerz v Bosni in Hercegovini: Univerze 1. entitete Federacije Bosne in Hercegovine:

• Univerza v Zenici http://www.unze.ba/ • Univerza v Tuzli http://www.untz.ba/ • Univerza v Sarajevu http://www.unsa.ba/ • Sveučilište v Mostarju http://www.sve-mo.ba/ • Univerza Džemal Bijedić, Mostar http://www.unmo.ba/ • Univerza v Bihaću http://www.unbi.ba/

Univerze 2. entitete Republika Srbska:

• Univerza v Vzhodnem Sarajevu http://www.unssa.rs.ba/ • Univerza v Banja Luki http://www.urc.bl.ac.yu/index-lat.html

bosna i hercegovina/БОСНА И ХЕРЦЕГОВИНА bosna · pdf filebosna in hercegovina...

Documents