Sabina Burkeljca, prof. slov, univ. dipl. bibliotekarka

BI(VA)TI: KNJIGA IN JAZ V PROCESU SPREMINJANJA

IN RASTI

seminar IZZIVI BIBLIOTERAPIJE

V SODOBNI DRUŽBI

Rodica, 11. maj 2013

Sekcija za

šolske

knjižnice

„Človeška rahločutnost, kje si?

Res samo v knjigah?“

Izet Sarajlić

„Prideš?“

„Razmisliti moram še …“

Ne razmišljaj, pridi!“

„Zakaj?“

„Ker življenje gre in mi z njim … se

spomniš?“

Seveda se spomnim.“

/Margaret Mazzantini: Novorojen, MK, 2013/

ZDRAVLJENJE

»Vsak lahko vpliva na življenjsko silo. Zdravilna orodja in strategije zdravljenja so prirojena in so del skupne človeške dedne pravice, vendar jim verniki v tehnologijo namenjamo premalo pozornosti. Kljub temu niso izgubila prav nič svoje moči.“

(Remen)

ZDRAVLJENJE

„Ljudje že od nekdaj zdravimo drug drugega. Pomagali smo si še

pred pojavom kirurgov, psihologov, onkologov in internistov.

Celjenje naše sedanje ranjenosti nemara leži v prepoznavanju in

priklicu sposobnosti za medsebojno zdravljenje, ogromni moči v

najpreprostejših človeških odnosih: moči dotika, blagru odpuščanja,

milosti, da te nekdo sprejme takega, kakršen si, in najde v tebi

nepričakovano dobroto.

Vsak, ki živi, je kdaj trpel. Modrost, pridobljena iz ran in lastnih

izkušenj trpljenja, prebuja sposobnost zdravljenja. Rekla bi, da je

moja strokovnost manj pomembna kot to, da sem se spomnila

celosti v sebi in drugih in ji tudi zaupam. Strokovno znanje zdravi, a

ranjene ljudi najbolje celijo drugi ranjeni ljudje. Le drugi ranjeni

ljudje razumejo, kaj je potrebno, kajti trpljenje se zdravi s sočutjem,

ne s strokovnim znanjem.«

(R. Naomi Remen: Zgodbe ob kuhinjski mizi)

Jaz kot mentorica krožka po metodi biblioterapije:

• konstantno samoizobraževanje na področju osebnostne rasti, odnosov, dela z

ljudmi,

• branje knjig (odnos z njimi, presojanje, kaj je kvalitetna in primerna literatura za

biblioterapijo in odgovornost ob vedenju, kaj se lahko vse odpre ob pogovorih,

• soočanje z lastno zgodbo,

• poznavanje in vzljubljanje sebe (BITI ne IMETI- Fromm),

• supervizija in/ali vzporedna terapija,

• korenine/temelji v globinski psihologiji otroštva Alenke Rebula

http://www.alenkarebula.com/ (Globine, ki so nas rodile, Sto obrazov notranje

moči, njene pesmi, meditacije, blog, delavnice, osebni stik),

• branje dnevnega časopisja in opredeljevanje do družbenih premikov

(nepasivnost),

• odhod čez meje Slovenije – distanca,

• občutljivost do krivic,

• prostovoljstvo,

• glasba, film, gledališče, meditacija, sprostitev,

• razumevanje tega, da so otroci „produkt“ nas (družbe) in da se ne morem slepiti,

da je kriv nekdo drug = soodgovornost za oblikovanje družbe („sam moram biti

sprememba“)

• zavedanje (sprejemanje), da sem nepopolna …

Se spomniš, kako si mi

govorila, da je otroke treba

naučiti poslušati? »Če jih

naučiš poslušati, jih

prizemljiš. Če ne vedo, kje

imajo ušesa, odletijo stran

s prvim sunkom vetra.

Tišine – ki se je vsi tako

bojijo – v resnici ni, vsako

okolje ima svoje glasove,«

si govorila. »Treba se je

naučiti poslušati.«

Povzeto iz knjige Susanne

Tamaro Za vedno

popolnoma klinična definicija pojma biblioterapija ALA (American Library Association )

“Uporaba knjig izbranih na osnovi vsebine v

načrtovanem bralnem programu, oblikovanem z

namenom, da pripelje do ozdravljenja bolnikov, ki

trpijo za mentalnimi boleznimi ali čustvenimi motnjami.

Idealno proces poteka v treh fazah: osebna

identifikacija bralca z določenim junakom v

priporočenem delu, kar ima za rezultat psihično

katarzo in vodi do racionalnega vpogleda oz. do

tega, kako se rešitev podana v besedilu navezuje na

bralčevo lastno izkušnjo.

Priporočljiva je pomoč usposobljenega

psihoterapevta.”

bibliotherapy in ODLIS, Online Dictionary for Library

and Information Science (online slovar za bibliotekarsko in inf. znanost)

ŠE DEFINICIJE

BIBLIOTERAPIJA je dinamično interaktiven

proces, ki se razvija med bralcem in besedilom

z namenom, da pomaga pri reševanju osebnih

problemov in omogoči osebnostno rast.

Websterjev slovar: »Vodenje v reševanju osebnih

problemov preko branja.«

Wikipedija v angl.: je izrazna terapija, ki uporablja oseben

odnos (razmerje) do vsebine knjig, poezije in ostale pisane

besede kot terapije. Pogosto jo kombiniramo s terapijo

pisanja. Učinkovita je pri zdravljenju depresije. (citirano: 9.

4. 2013)

Kdo jo izvaja: psihoterapevti, psihologi, knjižničarji,

učitelji, vzgojitelji, svetovalni delavci … Specifike v

izvajanju.

V šolskem okolju: biblipreventiva ali bibliosvetovanje.

VPLIV KNJIG

Knjige nam vlivajo pogum,

nas krepijo, nam dajejo

upanje. Knjiga je s svojim

učinkom vedno imela

svojevrsten vpliv na

človekovo duševnost in

njegovega duha.

Besedilo, ki je za koga celo

življenjskega pomena,

drugemu morda ne pomeni

nič.

Zakaj?

Izbrati pravo knjigo ob pravem času za pravega bralca, je odgovornost, s katero se strokovni delavci na področju psihosocialnega in pedagoškega dela ter knjižničarstva srečujemo pri svojem vsakodnevnem delu.

KNJIGA

v procesu branja

postane SREDSTVO, s

katerim bralec kot

tridimenzionalno bitje

(duhovno, duševno in

telesno) zadovoljuje

potrebe na različnih

ravneh.

Knjiga je pripomoček

in ne recept za

reševanje težav.

„Prav literatura je tista, ki skuša neizrekljivemu dati glas,

nepojmljivemu dati podobo, nerazumljivemu najti

odgovor. Umetniški prostor je družbeno sprejeti “prostor

svobode”, kamor se lahko zateče vse tisto, kar je

porinjeno na obrobje, kar je tabuizirano, skrito,

zamolčano, družbeno nesprejemljivo itd.

Je mesto, kjer kraljujejo izrečeni strahovi, želje, sanje in

nezavedno, kjer se pripovedujejo zgodbe o tistem, česar

si nočemo priznati.“

(Šlibar, 2006)

„Literatura, posebno še kvalitetna mladinska literatura, obravnava praviloma kočljive teme, odkriva in ubeseduje tabuizirano, nagovarja čustva, povzroča čustven odziv, ki jih bralke in bralci včasih neradi posredujejo drugim in delijo z drugimi.“ (Šlibar, 2006)

„Literaturo kot družbeno področje delovanja odlikuje posebna senzibilnost za človeške potrebe. Nobenega drugega družbenega sistema ni, ki bi nas tako celostno nagovarjal kot razumska, čustvena in družbena bitja – aktivira naše čute, čustva in strasti, našo zaznavo, prepoznavanje, razumevanje in razmišljanje, našo moralnost in etično držo, našo sposobnost in potrebo po druženju, občestvenosti in solidarnosti. V nasprotju z globalizacijskimi trendi literatura pospešuje senzibilizacijo (izostruje zaznavanje sveta) in spodbuja empatijo.“ (Šlibar, 2006)

„Literatura je

avtonomna, je

dekontekstualizirana

– njen cilj je estetski

užitek.

Literatura pospešuje

senzibilizacijo za svet

okoli nas, deluje

katarzično in ne

ponuja enoznačnih

rešitev.“ (Šlibar)

NAVIDEZNI IDEALNI SVET OB BRANJU POMENI BEG V NEKAKŠEN „VIRTUALNI“ SVET, KAR PA NI NAMEN BIBLIOTERAPIJE.

„Ne beremo zato, da bi pozabili, da nam je težko, pač pa, da bi se tega spomnili in to s pomočjo sebe, mentorja in skupine predelali in nato naše življenje spremenili.

• Tebe, knjižnica v St.

Galnu … „Zdravilišče

za dušo“

• vojaki po vojni –

rehabilitacija s

pomočjo knjig

• SAMUEL MCCHORD

CROTHERS

„A Literary Clinic", The

Atlantic Monthly, Vol. 118,

No. 3, (september 1916), pp.

291-301

(prvi uporabi izraz

„biblioterapija“) .

Namen biblioterapije ni

omejen na terapijo kot tako,

ampak na pozitivne učinke

branja.

Biblioterapija je nevsiljiv

način pomoči; ljudem kaže

varno pot, da se prebijejo

skozi svoje težave. Kot oblika

samopomoči lahko zajame

veliko večji krog uporabnikov

kot konvencionalno branje.

Glavni namen

biblioterapije je, da daje

uvid in vpogled v težavo

na tak način, da to pripelje

k menjavi stališč in

vedenja. Stališče je način,

kako oseba razmišlja, čuti

in se odziva, medtem ko

vedenje ni le postopek,

ampak tudi to, kar kdo

misli, da mora storiti – take

so recimo družbene norme.

Branje bralcu omogoča, da razmišlja

bolj konstruktivno in pozitivno.

MOŽNOST RASTI SKOZI

BIBLIOTERAPIJO PRIHAJA IZ

SOOČENJA S PRISTNIMI

ČUSTVI.

Dobre knjige lahko zmanjšajo

občutek odtujenosti, saj bralec

zazna značaje književnih oseb,

spozna, kaj občutijo in mislijo v

okoliščinah, ki so podobne

njegovim.

Literarni teksti, zlasti tisti, ki

odsevajo oblike sodobne

realnosti, so pri pogovoru zelo

priporočljivi.

S knjigo se lažje poistovetimo kot s filmom

(H. P. Pečauer, Delo, 22. 4. 2013)

/Ameriški psihologi/“trdijo, da se poistovetenje lahko

zgodi le, če bralci, medtem ko berejo zgodbo, nekako

pozabijo nase, na svojo samopodobo in identiteto.“ /…/

„Zanimive so ugotovitve, da takšnega poistovetenja ni

mogoče doseči z gledanjem filmov. Gledalec ostane

gledalec, možnost, da bi se postavil v kožo izmišljenih

junakov je omejena. Razlika je v procesu perspektive

dojemanja. Posamezniki so poskušali razumeti, kaj na

platnu doživlja druga oseba v določenem položaju, ne da

bi pri tem pozabili na svojo identiteto.“

ANALIZA POISTOVETENJA JE LAHKO ZELO MOČNA, SAJ SE

LJUDJE SPLOH NE ZAVEDAMO, DA SE Z NAMI NEKAJ

DOGAJA. TO JE PODZAVESTNI PROCES. Ta pojav ima lahko

močne, če ne kar trajne posledice.“

ODNOSI SO KLJUČNI

Razumevanje samega

sebe je potrebno za

kvalitetno osebno

vključevanje v družbo in

za iskrene medčloveške

odnose. Človek je

odnosno bitje in ne more

NE biti v odnosu z

drugimi. Pri oblikovanju

svoje identitete potrebuje

drugega, saj le tako lahko

spozna samega sebe.

Estetika/lepota literarnega besedila deluje na bralca zdravilno/katarzično, a mora ta biti notranje motiviran in odprt zanjo. *Mnogi berejo leposlovje, a na konkretni ravni ničesar ne spremenijo v svojem življenju, čeprav radi in veliko berejo in čeprav trdijo, da jih branje spreminja.

• različne možnosti

interpretacij

dogodkov in

značajev,

• večrazsežnostno –

branje na več

načinov,

• alternativni načini

odzivov na

prebrano

• BRANJE

• IDENTIFIKACIJA

• IZKUSTVO

• KATARZA

• NOTRANJI UVID

IN

• SPREMEMBA

DRŽE

„Všeč mi je način branja – to, kako

beremo. Sama sem na začetku knjige

brala zelo hitro in nisem razmišljala o

knjigah.

Tukaj pa se o knjigi pogovorimo in

izmenjamo svoje poglede na različne

situacije. Všeč mi je, da se ne

pogovarjamo samo o knjigi temveč tudi o

naukih življenja – kaj je v življenju

pomembno.

Delimo svoje izkušnje, se pogovarjamo

tudi o tem, kaj se nam v življenju dogaja.

Ne samo, da sem se naučila, kako brati

knjige, izvedela sem tudi veliko novega o

svojih sošolkah in učiteljicah in ni mi

žal, da sem se pred štirimi leti vpisala na

ta krožek. Ob skoraj vsaki knjigi –

zgodbi se mi je spremenil pogled na

stvari – stvari gledam v drugačni luči.«

(Neža, 15 let)

V anketi, ki je bila izvedena

6. marca 2012, so sodelovale učenke, ki

so se udeleževale bibliopreventivnih

srečanj na OŠ Rodica.

»Včasih sem knjigo prebrala in tudi, če mi je

bila všeč, sem hitro pozabila obnovo in nikoli

nisem preveč razmišljala o njej. Zdaj pa, ko

knjigo berem, o njej premišljujem in

razmišljam, kako bi jaz odreagirala, kaj je

določena oseba naredila narobe – knjige

povezujem z mojim življenjem. Všeč mi je, ker

se o knjigi pogovarjamo in je ne samo beremo,

ker odpiramo nove teme in vsaka pove svoje

mnenje. Zdaj bolje poslušam mnenje drugih,

premislim, preden kaj storim in govorim o

težavah. Postala sem bolj potrpežljiva. Krožek

bi priporočila vsem, ki nimajo prijateljev, saj

se tukaj z ostalimi bolj povežejo. In tudi tistim,

ki se ne morejo

odpreti drugim.« (Tina, 15 let)

Danes moramo

bolj kot

kdajkoli brati

knjige,

pa čeprav imajo

le eno dobro

stran.

Iskati moramo

delčke, koščke,

ki vsebujejo

zlato; vse, kar

nam lahko

oživi telo in

dušo. Henry Miller

HVALA ZA VAŠO POZORNOST Vaše izkušnje?