bilten na zavodot za fizi~ka geografija (01) 77-95 … na fizgeo/bilten 1/07 slatinski.pdf ·...

Bilten na Zavodot za Fizi~ka geografija (01) 77-95 (2004) Skopje

87

UDK 556.36 (497.7)

SLATINSKI IZVOR

Biljana Petreska Dipl. geog., Institut za geografija, PMF Arhimedova 5, Skopje e-mail: [email protected]

IZVOD

Prezentirani se nekoi osnovni karakteristiki na Slatinskiot Izvor vo Pore~e. Prikaàna e geologijata, tektonikata i hidrogeologijata na po{i-rokiot prostor, kako i edni od mo`nite pretpostavki za potekloto na vodata vo izvorot.

ABSTRACT

In this work are presented some basic characteristics for Slatina Spring. Here are

analized the basic characteristics for geology, tectonic and hidrogeology of the wider area,

and also one of the possible presumptions of the origin of the water of this spring.

Voved

Razvojot na edno op{testvo ne moè da se zamisli bez dovolni koli~estva na kvalitetna voda. Vodata e od su{tinsko zna~ewe poradi svojata upotrebna vrednost. Poznavaweto na os-novnite svojstva na izvorite i samata voda pretstavuva predu-slov za nejzino racionalno koristewe. Ne site izvori na voda se ramnomerno rasporedeni vo prostorot i ne site se karakteriziraat so povolni osobenosti (izda{nost, fizi~ko - hemiski, biolo{ki i drugi karakteristi-ki).

Osnovna, op{to poznata karakteristika na karstot vo hid-rogeolo{ki pogled, e izobilstvo na voda vo karbonatnoto pod-zemje i nejzina oskudnost na povr{inata. Kolku podolgo trae karstniot proces tolku pove}e puknatinite se pro{iruvaat i se ovozmoùva pobrzo gubewe na povr{inskata voda. Po zakonite na hidrostatikata i silata na gravitacija, taa "izgubena" voda se javuva na povr{inata vo vid na izvori. Takov e i Slatinskiot

Milivoj Ga{evski: Osnovni hidrolo{ki termini . . .

88

Izvor. Prvi~ni soznanija za karakteristikite na ovoj prostor iznesuva Jovanovi} (1927), potoa Stankovski (1966) koj prezenti-ra nekoi karakteristiki na samiot izvor, Ga{evski (1979) koj iznesuva hidrografski osobini za slivot na Slatinska Reka i Kol~akovski, Aloski (1984) koi davaat podatoci za pe{terata Slatinski Izvor. So negovo permanentno prou~uvawe vo pogled na negovite karakteristiki i utvrduvawe na potekloto na vodata, izvorot vo idnina mo`e da dobie i svoja upotrebna vrednost.

Geografska polo`ba Slatinskiot Izvor se nao|a od levata dolinska strana na

Slatinska Reka, na okolu 150 metri od nejziniot vliv vo rekata Treska (Pore~e). Apsolutnata nadmorska viso~ina na izvorot iznesuva 495 m, ili okolu 15-20 m od koritoto na Slatinska Reka. Negovata orientacija e kon jug, a geografskite koordinati se: 41°33′48″s.g.{. i 21°11′53″i.g.d.

sl.1, Slatinski Izvor, foto Petreska B.

Slatinski Izvor prostorno se nao|a vo atarot na selskata naselba Slatina (op{tina Makedonski Brod). Od ovaa naselba e oddale~en okolu 3.5 km nizvodno po Slatinska Reka.


89

Pristapnosta do karstniot izvor e mo{ne povolna bidej}i do nego se nao|a lokalen asfalten pat koj vodi kon seloto Slatina, a se oddeluva od regionalniot pat Makedonski Brod - Samokov.

Na sever, neposredno nad izvorot, se izdignuva ridot Baba (713 m), obrasnat so dabova {uma, smreki i vo poniskite delovi so zelenika. Ju`no od izvorot se aluvijalnite sedimenti na Slatinska Reka.

Geologija, tektonika i hidrogeologija na po{irokiot prostor

So prou~uvawe na geologijata, tektonikata i hidrogeo-

logijata na odreden prostor mo`e da se utvrdi (teoretski i prakto~no) odnosot me|u podzemnite i povr{inskite vodi, cir-kulacijata na podzemnite vodi, potekloto na vodata, osnovnite osobenosti na vodata, kako i da se utvrdat mo`nite pri~initeli za nejzino zagaduvawe. Vakvite prou~uvawa se vr{at zaradi re{avawe na odredeni prakti~ni i nau~ni problemi. Tie imaat za cel, na primer, da gi utvrdat rezervite na podzemna voda zaradi eventualno nivno iskoristuvawe, ili pak, za iznao|awe na~ini i sredstva za za{tita od niv.

Slatinskiot Izvor geotektonski pripa|a na Pelagoni-skiot horst - antiklinorium. Se javuva vo kalcitsko - dolomit-ski mermeri so prekambriumska starost. ″Ovoj horizont po~nuva so plo~esti, beli i sivo - beli saharoidni mermeri, koi poste-peno preminuvaat vo bankoviti do masivni mermeri. Osven pra-vi kalcitsko - dolomitski mermeri vo istiot horizont se razvi-eni i sloevi od ~isto kalcitski i ~isto dolomitski mermeri″ (Dumurxanov N., Stojanov R. i Petrovski K., 1979).

Po{irokiot prostor na Slatinskiot Izvor vo ovoj pogled e dosta interesen. Taka severno od izvorot, vo dolnite delovi na slivovite na Manastire~ka i Mala Reka se javuva serija na grafiti~ni i kvarc - muskovitski {krilci so rifej -kambrijska starost. Zapadno od niv se prostiraat kvarc -seri-citski i grafiti~ni {krilci so proslojki na staropaleozojski metapeso~nici i kvarciti. Ovie karpesti masi pripa|aat na Zapadno - makedonskata Zona. Vo najvisokite delovi na ridot Baba (713 m) se javuvaat plioceni sedimenti pretstaveni so ~akal, pesoci i glina. Kako najmladi se javuvaat aluvijalnite sedimenti koi gi ispolnuvaat koritata na Slatinska, Manastire~ka i Mala Reka. Tie se pretstaveni so gruboklas-ti~en materijal koj e sostaven od glini, pesoci i ~akali.


90

Pri razgleduvawe na tektonskiot sklop od osobeno zna~ewe e da se analizira po{irokata okolina bidej}i vo odre-deni slu~ai rasednite strukturi moè da pretstavuvaat dovodni kanali po koi se dviì vodata, ili pak, da imaat barierska funkcija. Zapadno od Slatinskiot Izvor, vo negova neposredna blizina, pominuva tektonska struktura koja gi dvoi Pelagoni-skiot horst - antiklinorium i Zapadno - makedonskata Zona. Nejzinata orientacija e jugoistok - severozapad. Na ovoj prostor taa navleguva vo slivovite na Slatinska Reka, Manastire~ka i na sever vo slivot na Mala Reka. Paralelno so ovaa struktura se javuva i reversen rased me|u selata Slatina i Zrkle, so pravec na protegawe jugoistok - severozapad. Vo slivot na Manasti-re~ka Reka, severno od Slatinski Izvor, postojat pove}e lokal-ni utvrdeni i pokrieni rasedi so pravec na protegawe severo-zapad-jugoistok, jugozapad - severoistok i sever - jug. Utvrdeniot rased so pravec sever - jug prodolùva i vo slivot na Mala Reka, kade ja se~e Malore~kata navlaka. Ovde dolomitskite mermeri se navle~eni po navlakata.

Karpestite masi koi go gradat po{irokiot prostor okolu Slatinski Izvor moè da se razlikuvaat spored hidrogeolo-{kata funkcija i spored tipot na poroznosta. Spored hidrogeo-lo{kata funkcija moè da bidat hidrogeolo{ki sprovodnici (kolektori) i hidrogeolo{ki izolatori (rezervoarski zoni). Spored tipot na poroznosta, pak, karpite moè da se podelat na karpesti masi so me|uzrnesta (intergranularna) poroznost, kaverozno - puknatinska, kaverozna i sun|eresta. Vo hidrogeo-lo{kite sprovodnici (kolektori) pripa|aat site karpesti masi preku ~ii porni agregati e ovozmoèno dvièwe i akumulirawe na slobodnite podzemni vodi. So vakvi svojstva se odlikuvaat pliocenite sedimenti i aluvijalniot nanos koi imaat intergra-nularna poroznost, kako i mermerite koi imaat kaverozna - puknatinska poroznost. Vo hidrogeolo{kite izolatori (rezer-voarski zoni) pripa|aat karpesti masi koi imaat vodonepro-pusni svojstva. Vo ovaa grupa pripa|aat rifej-kambrijskite {krilci, staro paleozojskite kvarc-sericitski i grafiti~ni {krilci. Nivna osnovna odlika e slaba vodopropustlivost, ili pak, se vodonepropusni. Kako rezultat na radijalnata tektonika karpestite masi koi go izgraduvaat terenot okolu Slatinski Izvor moè da bidat izdignati, spu{teni ili navle~eni, so {to hidrogeo-lo{kite odliki na terenot se posloèni. Vdol` vakvite rasedi mo`no e dvièwe na podzemnite vodi {to zna~i, tie moè da imaat kolektorska funkcija, ili pak, vo drugi slu~ai moè da


91

imaat i izolatorska funkcija. Za vakvite sloèni hidrogeo-lo{ki problemi potrebni se dopolnitelni istraùvawa.

Karakteristiki na izvorot Od dvata otvori, evidentirani, na pe{terata Slatinski

Izvor, poniskiot otvor pretstavuva mesto od kade istekuva voda i se formira istoimeniot izvor. Bidej}i se javuva vo prostor koj e izgraden od kalcitsko - dolomitski mermeri istiot pri-pa|a vo grupata na karstni izvori. Pe{terata ima izvorska funkcija i niz najgolemiot del od dosega istraènite pe{ter-ski kanali e evidentiran podzemen vodotek.

Sl.2, Otvor na pe{terata Slatinsi Izvor, foto Petreska B.

Vo odnos na vremetraeweto, do pred desetina godini Sla-tinskiot Izvor pripa|al vo grupata na postojani izvori, no so aktivirawe na ponor vo pe{terata, denes pripa|a vo grupata na periodi~ni izvori. Vsu{nost ovoj aktiven ponor, koj se nao|a na okolu 100-ina metri od vlezot na pe{terata delumno e zatrupan so pesokliv materijal koj go nosel podzemniot vodotek. Vo vla`niot del od godinata koga protekot na voda e pogolem, ponorot ne moè da go primi celokupnoto koli~estvo na voda i


92

vi{okot izleguva preku otvorot na pe{terata. Vo letnite meseci koga se javuva pomalo koli~estvo voda, ponorot go prima celokupnoto koli~estvo i na toj na~in Slatinskiot Izvor presu{uva.

Po hidrauli~niot mehanizam Slatinskiot Izvor e gravi-tacionen slezen izvor. Dokaz za toa se i profilite izraboteni za pe{terskite kanali niz koi pominuva podzemniot vodotek i istite imaat pad kon otvorot na pe{terata.

Izda{nosta na ovoj karsten izvor ne se merela kontinu-irano. Precizni merewa e te{ko da se izvr{at bez dopolni-telni hidrometriski istraùvawa, pa zatoa parametrite za ovoj pokazatel treba da se zemat kako pribli`ni. Sepak, od izvr-{enata komparacija me|u podatocite dobieni od Sobranieto na op{tina Makedonski Brod koi se odnesuvaat za 1963 i 1976 godina, podatocite izneseni od Stankovski (1966) i sledeweto na izda{nosta na izvorot vo poslednite pet godini moè da se dojde do zaklu~ok deka i nema nekoi golemi promeni vo izda{nosta. Maksimalnata izda{nost iznesuva 56.30 l/sek vo mesec maj, a minimalnata e okolu 30 l/sek vo mesec avgust.

Kaj ovoj izvor prose~no se javuvaat dva maksimuma i dva minimuma na izda{nost vo tekot na godinata. Primarniot mak-simum se javuva vo mesec maj, a sekundarniot vo mesec noemvri. Prviot maksimum e rezultat na topeweto na snegot i vrneìte od do`d koi se javuvaat vo ovoj period, a vtoriot e rezultat na pointenzivnite vrneì. Prviot minimum se javuva kon krajot na letniot i po~etokot na esenskiot period (avgust, septemvri), a vtoriot vo fevruari. Prviot minimum se javuva poradi malite koli~estva na vrneì od do`d, a vtoriot e poradi vrneìte od sneg koi ne se topat poradi niskite temperaturi na vozduhot.

Slatinskiot Izvor po hemiskiot sostav se vbrojuva vo redot na slatkovodni izvori. Spored temperaturata na vodata pripa|a vo grupata ladni izvori bidej}i istata se dviì vo granicite od 9-11.5°C. pH vrednosta e vo granicite me|u 6.6-6.9. Boja, vkus i miris ne se zabeleàni poradi {to ovaa izvorska voda se koristi za piewe.

Pretpostavki za potekloto na vodata na Slatinski Izvor

Dokolku se analizira po{irokoto podra~je na Slatin-skiot Izvor vo pogled na geolo{kiot sostav, tektonikata, hidrogeolo{kite karakteristiki i podzemniot sistem na pe{-


93

tera Slatinski Izvor moè da se dojde do nekoi hipotezi za potekloto na vodata vo izvorot. Prostorot koj e izgraden od prekambriumski mermeri i plioceni sedimenti se karakterizira so kolektorska funkcija. Kaj mermerite, koi imaat puknatinska poroznost, atmosfer-skata voda niz mnogubrojnite puknatini se probiva vo vnatre{-nosta na karbonatnata masa i moè so eden del da u~estvuva vo hraneweto na izvorot. No toa koli~estvo e mnogu malo za izvo-rot da se hrani isklu~ivo od nego. Edna od mo`nite pretpostavki za potekloto se i vodite na Slatinska Reka. Imeno, zapadno od izvorot, vo koritoto na imenuvanata reka, vo minatoto postoele aktivni ponori koi od strana na mesnoto naselenie bile zatrupani. ″Denes vodite od Slatinska Reka (Kru{evska i Markovska Reka) se gubat vdol` puknatinite koi se javuvaat po dnata na re~nite korita i vo izduhite na re~niot nanos″ (Vasileski D., Petreska B., 2002). Vo najsu{niot period od godinata dolniot del od koritoto e potpolno suvo i bezvodno. Vodata izgubena vo Slatinska Reka moè da go prihranuva izvorot, bidej}i ″vo krajnite delovi na pe{terskata reka se sretnuvaat peso~ni nanosi pretstaveni so raznovidni {krilci i kvarciti. Toa jasno ukaùva za potekloto na ovoj voden tek od nekarbonatni tereni, a tokmu podra~jeto na seloto Slatino se odlikuva so bogati nao|ali{ta na kvarc″ (Kol~akovski D. & Aloski ]., 1984). Najnovite podatoci za pe{terata Slatinski Izvor pokaùvaat deka taa e dolga okolu 3 km i niz site novoistra-èni kanali ima podzemen vodotek. Ova dovolno govori deka vodata od Slatinskiot Izvor moè da ima poteklo i od slivot na Manastire~ka Reka. Kako potkrepa za ova e i gubeweto na vodite vo istata reka vo nejziniot dolen tek. Imeno, re~noto korito vo su{niot (leten) del od godinata e potpolno suvo i bezvodno. Vo ovoj del od slivot postojat utvrdeni i pokrieni rasedi. Taka, dokolku tie imaat sprovodni~ka funkcija, moè da vlijaat vrz prihranuvawe na Slatinskiot Izvor. Eden od ovie rasedi, koj e utvrden i ima pravec sever - jug navleguva i vo dolniot del od slivot na Mala Reka. So ova se nametnuva pretpostavkata deka eden del od vodata na izvorot moèbi poteknuva od slivot na Mala Reka. Vakva funkcija moè da ima i tektonskata struktura koja gi dvoi Pelagoniskiot horst - antiklinorium i Zapadno - makedonskata Zona, a gi se~e slivovite na Slatinska, Manastire~ka i Mala Reka. Vrz osnova na vakvata tektonska postavenost se nametnuva i pra{aweto dali peso~nite nanosi od {krilci i kvarciti, evidentirani vo


94

pe{terata imaat poteklo od Slatinska, Manastire~ka, Mala Reka, ili pak, od trite zaedno, bidej}i prostorot niz koj pomi-nuvaat rasednite strukturi e izgraden od {krilesti karpi. Za navedenite pretpostavki potrebni se dopolnitelni istra`uvawa, so pomo{ na nekoj od traserskite metodi za utvr-duvawe na podzemnite hidrografski vrski. So toa bi se dal odgovor za potekloto na vodata vo Slatinski Izvor.

Zaklu~ok

Slatinskiot Izvor se nao|a od levata dolinska strana na Slatinska Reka, vo atarot na selo Slatina (Pore~e). Pripa|a na Pelagoniskiot horst - antiklinorium, a se javuva vo kalcitsko - dolomitski mermeri so prekambriumska starost. Po{irokiot prostor okolu nego e izgraden od karpi so razli~en geolo{ki sostav i razli~na starost.

Slatinskiot Izvor pripa|a na grupata karstni izvori. Do pred desetina godini bil postojan izvor, no so formirawe na ponor vo istoimenata pe{tera preminuva vo grupata na periodi~ni izvori. Negovata maksimalna izda{nost se javuva vo mesec maj, a minimalnata vo avgust. Se karakterizira so dobri fizi~ko - hemiski osobini poradi {to negovata voda se koristi za piewe.

Ako se analizira po{irokiot prostor na izvorot vo geolo{ki, tektonski, hidrogeolo{ki i speleolo{ki pogled mo`e da se pojavat pove}e hipotezi za potekloto na negovata voda. Slivot na Slatinska Reka i negovite sosedni slivovi (Manastire~ka i Mala Reka) se prostorite od koi e mo`no potekloto na vodata. Za definitivno utvdruvawe na potekloto potrebno e primena na eden od metodite za utvrduvawe na podzemnite hidrografski vrski.

Literatura Vasileski D., Petreska B. (2002): Pe{tera Puralo. Geografski razgle-di, kn.37., str. 5-17, Skopje. Ga{evski M. (1979): Osnovni hidrografski osobenosti na glavnite pritoki na Vardar vo SR Makedonija. Geografski razgledi, kn. 17, str. 33-53, Skopje. Dneven vesnik "Dnevnik" br.2243 od 3.9.2003. Dumurxanov N., Stojanov R. i Petrovski K. (1978): Osnovna geolo{ka karta na SFRJ 1:100 000 Kru{evo K 34-91. Belgrad. Dumurxanov N., Stojanov R. i Petrovski K. (1979): Tolkuva~ za listot Kru{evo K 34-91, str. 1-58. Belgrad.


95

Jovanovi} S.P. (1927): Karsne pojave u Pore~u. Glasnik Skopskog nau~-nog dru{tva, kw. IV,str. 1-46, Skopqe. Kol~akovski D. (1989): Mo`nosti za turisti~ko prisposobuvawe na pe{terata Slatinski Izvor. Geografski razgledi, kn. 27, str. 169-173, Skopje. Kol~akovski D. & Aloski ]. (1984): Pe{tera Slatinsko Vrelo. Deveti Jugoslavenski speleolo{ki kongres, str. 337-344, Zagreb. Podatoci od Sobranie na op{tina Makedonski Brod. Stankovski S. (1966): Hidrografija na Treska. Geografski razgledi, kn. 4, str. 91-110, Skopje.

SLATINA SPRING

-Biljana Petreska-

Summary

Slatina Spring is located in the left side of the river Slatina, at the area of

vealage of Slatina (Poreche). It is part of Horst anticlinorium of Pelagonides, and it

appears in calcite – dolomite marble with pre – cambrian age. The wider area

around the spring is built of rocks with different geological structure and different

age.

Slatina Spring is included in the group of karst spring. Ten years ago it

was constant, but after forming a hole in the cave Slatina Izvor, it is in the group of

periodical springs. Its maximum spurt out is in May, and the minimum spurt out in

August. It is characterized with good physical – chemical features and because of

this the water is used for drinking.

If we analize the wider area around the spring in geological, tectonic,

hidrogeological and speleological view, there can appear more presumptions of the

origin of its water. Water′s divide of Slatina River and its surraunding water′s

divide of Manastir and Mala River are the arreas from where the possible origin of

the water can come. For definite confirmation of the origin, use of one of the

methods for confirmation for underground hidrographic relations, is needed to be

done.

bilten na zavodot za fizi~ka geografija (01) 77-95 … na fizgeo/bilten 1/07 slatinski.pdf ·...

Documents