bilten jkŽ, št. 20

98

Upload: petergedei

Post on 12-Nov-2014

613 views

Category:

Documents


5 download

DESCRIPTION

Bilten Jamarskega kluba Železničar, št. 20, leto 1997

TRANSCRIPT

Page 1: Bilten JKŽ, št. 20

Naslovnica: Jama v Jezerini 1. Foto: Peter GedeiZadnja stran: Skednena jama pri Planinskem polju. Foto: Peter Gedei

Page 2: Bilten JKŽ, št. 20

VsebinaMoja srečanja z jamami France Habe .............................................................................3Poročilo predsednika JKŽ Igor Perpar ....................................................................... 4Poročilo predsednika JKŽ Igor Perpar ....................................................................... 6Poročilo predsednika JKŽ Mojca Opara .................................................................... 7Jama pod Debelim vrhom Igor Perpar ....................................................................... 9Jama pri gnezdu Gorazd Grmek....................................................................................... 19Raziskave v Županovi jami Igor Perpar ................................................................. 22Novoodkriti deli Predjame Miha Celarc ................................................................ 26Podpeška jama v Dobrepolju Tomo Vrhovec in Matej Mihailovski ........... 27Govic Tomo Vrhovec in Matej Mihailovski ....................................................................... 29Raziskave v Novokrajski jami David Dereani ...................................................... 31Podpeško jezero Tomo Vrhovec in Matej Mihailovski ........................................... 34Pekel pri Kopanju Peter Gedei ......................................................................................... 36Kačna jama Nace Labernik .................................................................................................... 38JKŽ na internetu Zoran Subotič .................................................................................... 40Priprava za čiščenje karbida Nace Labernik .......................................................... 42Ukrajina 1995 Igor Perpar ................................................................................................... 43Izrael 1996 Tibor Gedei ........................................................................................................... 48Slovaška 97 Špela Klemen ..................................................................................................... 56Izrael v predavanjih Iztok Trček .................................................................................... 65La Doux de Coly Arne Hodalič ........................................................................................ 65Jamarji na Mont Blancu Igor Perpar ......................................................................... 67Nazdar planinski dolini Rado Radešček .................................................................... 69Psiho Rado Radešček ................................................................................................................... 70Pismo našim vojakom 1979 Aleš Lajovic ................................................................. 71Pismo Petru Japlju v rajnko armijo Aleš Lajovic ............................................ 72Laz 76 Aleš Lajovic ...................................................................................................................... 73(P)osebne novice Aleš Lajovic ......................................................................................... 74In memoriam ............................................................................................................................ 77Jubilejna 20. številka Biltena ................................................................................... 78Seznam akcij JKŽ 1994 .................................................................................................... 84Seznam akcij JKŽ 1995 .................................................................................................... 86Seznam akcij JKŽ 1996 .................................................................................................... 90

Page 3: Bilten JKŽ, št. 20

2

BILTEN, glasilo Jamarskega kluba Železničar št. 20Naslov (adresse):

Jamarski klub ŽelezničarHrvatski trg 2, 1000 Ljubljana

Slovenija

Bilten izhaja občasno.Prva številka je izšla leta 1963.

20. zvezek so sestavili:uredila: David Dereani in Peter Gedeipostavil, itd.: Peter Gedeiilustracije: Špela KlemenNaklada: 350 izvodov

Tisk: Lampelj Marjan

NE PREZRITE !!!Izšla je nova,

20. ŠTEVILKA GLASILA JAMARSKEGA KLUBA ŽELEZNIČAR -

BILTEN !V jubilejni številki lahko najdete poročila predsednikov JKŽ, članek o

novoodkritih delih Županove jame, prispevek o vedno ožji Jami pri gnezdu.Za vas so se člani JKŽ potepali po tujih jamskih prostorih.

V okviru klubske akcije “JKŽ na vsak vrh Evrope” so se naši jamarjipovzpeli na Mont Blanc.

Ne prezrite članka o vojni za predstavitveno stran na internetu.Objava zaupnih dokumentov tajne obveščevalne službe JKŽ iz leta ‘79.

Neverjetna statistika - spisek minulih akcij.

Dogodek leta - Jama pod Debelim vrhom je dobila dno!

Ekskluzivno!!! Potapljanje v najbolj kalnih vodah sveta.

NE ZAMUDITE edinstvene priložnosti -

BILTEN KUPITE ŠE DANES !!!

ZALOGE OMEJENE!

Za vse “nepopravljene” in nepopravljene napake je odgovorna lektorica Marjana Šuštar.

Po mnenju Ministrstva za št. , z dne , šteje publikacija med proizvode za katere se plačuje davek od

prometa proizvodov po stopnji 5%.

Page 4: Bilten JKŽ, št. 20

3

B ilo je leta 1914, tik pred prvo svetovnovojno. Na Vrhniki je bila navada, da so

hiše dajale vaškim revežem vsak petek kraj-carje vbogajme. Denar za berače je mati pri-pravila na okenski polici. Zmaknil sem vesdrobiž in zanj v vaški “štacuni” kupil piškote.Zbrana vaška mularija se je tako posladkala zberaškim drobižem. Ko so pričeli prihajati be-rači, jim je hotela mati ponuditi novčiče, kipa jih ni bilo. Moj strogi oče je odkril tatu.Pošteno me je našeškal in me za nekaj urzaprl v klet brez oken. To je bila groza zapetletnega mulca, ki se je prvič v življenjusrečal s popolno temo. To prvo srečanje spodzemljem me je spremljalo skozi vse živ-ljenje.

Drugič sem se srečal z grozo, ko sem kototrok na pobočju vrhniške Svete Trojice ku-kal v dobrih deset metrov globoko Mežnar-jevo brezno. Tretje srečanje s podzemljem pasem doživljal ob svojem učitelju in razredni-ku Ivanu Michlerju, ki je jeseni leta 1918 za-čel učiti naš razred. Ob njegovem pripovedo-vanju o krasu in jamah smo desetletniki do-življali lepoto in tudi grozo globokega pod-zemlja. Tako so me, mladega dijaka klasičnegimnazije v Ljubljani, moja pota privedla kizvirom Pečkajevega in Primčevega studencapod Sveto Trojico pa Kožuhovega izvira inMočilnika.

Moje zanimanje za kraško podzemlje jeob Ivanu Michlerju raslo. Kot praktičen ja-mar je, hkrati s številnimi drugimi, doživljaltragiko rapalske pogodbe z Italijo, ki je z me-jo na Javornikih in Snežniku ločila najlepšeslovenske kraške jame od Slovenije. Takratsmo skušali Postojnsko jamo nadomestiti zŽupanovo (pozneje Taborsko) jamo. Po prvisvetovni vojni, v letih poživitve društva, se jeMichler med robom Ljubljanskega barja in

italijansko mejo na Javornikih lotil iskanjapodzemeljske Ljubljanice. V letu 1924 in na-slednjih se je zagrizel v jamski svet okrog Pla-ninskega polja in Rakeka. Kot gimnazijec semse mu pridružil in doživel jamski krst v 200m globokem breznu Gradišnice pri Logatcu.

Bilo je na velikonočni ponedeljek leta 1926,ko smo oboroženi z doma izdelanim 80-kilo-gramskim vitlom, naloženim na majhen vo-ziček, hoteli priti do podzemeljske Ljubljani-ce. Logačan Štraus, navdušen jamar in pravihrust, si je potem vitel naložil na svoj širokihrbet in ga odnesel od poti do brezna. Z vit-lom, ki ni imel krogličnega ležaja, so me pr-vega spustili v strašno temo globokega brez-na. Bilo mi je tesno pri srcu in skoraj bi miušlo v hlače. Ko sem pristal na jamskih tlehin sem visoko nad seboj zagledal dnevno svet-lobo, me je groza temnega podzemlja naen-krat minila. Takrat sem postal pravi jamar.

Z Michlerjem in vrsto jamarjev iz Logatca,Ljubljane in z Vrhnike smo začeli raziskovatipodzemeljski svet okrog Vrhnike, Logaškegaravnika in Planinskega polja. Najbolj se spom-nim na severnem robu Planinskega polja le-žeče Vranje jame, kjer me je očaral edinstvenpogled v temno žrelo, ki zija v skalni steniglobokega kotla. V večnem spominu mi os-taja tudi požiralna Fortunatova jama, kjer semi je ob plezanju po desetmetrski steni od-lomila težka skala in z mano vred zgrmela vvodo.

Kot najmlajši član jamarjev sem se sredijanuarja 1930. leta udeležil raziskovalne od-prave v Križno jamo, ki je bila že v osemde-setih letih prejšnjega stoletja znana kot za-kladnica medvedjih jamskih kosti. S pomočjovrhniških mecenov, predvsem tovarnarja Je-loška, je bil narejen lažji jamski čoln. Vsa ta-kratna jamarska elita - Michler, Šerko, Seliš-

Moja srečanja z jamami France Habe

Moja srečanja z jamami

Page 5: Bilten JKŽ, št. 20

4

kar, Bar, Bukovec in še nekaj navdušenih ja-marjev - je “naskočila” jamo. Ker nihče nipoznal vremenskih razmer, je Michler na pre-hodu iz prvega v drugo jezero postavil menekot najmlajšega, da sem pazil na naraščanjevode v nizki pasaži. Od tam so, prodirajoč pojami, vlekli telefon, s katerim bi jih lahkoopozoril na morebitno naraščanje vode, ki bijim lahko zaprla izhod iz jame. Trideset ursem ždel na tem prehodu in od dolgega časana levi strani prehoda z jamsko karbidovkoizrisal svoji začetnici. Še danes spominjata nato naše zgodovinsko prodiranje v Križno ja-mo, ki je trajalo vse do leta 1935.

Znani speleolog Putick je v svojih zapiskihomenil tudi prodor v podzemeljsko Ljubljani-co vrh Hrvatov, na svetu med Planinskim po-ljem in Logatcem. Neštetokrat smo z Mich-lerjem prečesali ta svet, pa vhoda v jamonismo našli. Morda je to pozneje odkrita inraziskana Najdena jama. Profesor Pavle Ku-naver se je bolj posvetil raziskavam in opi-som notranjskih kraških polj ter dolenjskegakrasa, Michler pa se je predvsem lotil iskanjajam, ki bi ga pripeljale do podzemeljske Ljub-ljanice in morda do druge Postojnske jame.

Mene je takrat borba za kruh odpeljala naPtuj, kjer sem ostal vse do druge svetovnevojne. Moja želja po skrivnostnem podzemelj-skem notranjskem svetu se je izpolnila, ko jeprišel po italijanski okupaciji svet Postojnskihin Škocjanskih jam v okvir Jugoslavije. Zaži-velo je raziskovanje za nas dotlej zaprtegasveta.

Razrasla se je vrsta jamarskih organizacij.Kot predsednik Jamarske zveze Slovenije inpozneje tudi Jugoslavije sem podzemeljski svetsrečeval na kongresih. Od leta 1965 dalje pami je bila usoda tako naklonjena, da sem kotpredsednik Mednarodne komisije za zaščitokrasa in turističnih jam obiskal in se bolj alimanj intenzivno srečeval s šestim kontinen-tom - s podzemljem. Pot me je vodila doskoraj vseh evropskih kraških dežel, do 500in več metrov globokih brezen kavkaških go-ra, do več sto kilometrov dolgih severnoa-meriških jam, pa vse tja do Galapaških oto-kov v Tihem oceanu, kjer so svojevrstne ja-me v lavi.

Vseh svojih srečanj s tem skrivnostnim sve-tom, edinstvenem po svoji raznolikosti in bar-vitosti, ne bi znal našteti na pamet, vendar

M inulo obdobje, ki je bilo tokrat nekoli-ko daljše od enega leta, bi označil kot

plodno in uspešno, predvsem pri odpiranjuin promociji kluba navzven. To ne pomeni,da smo zanemarjali našo osnovno dejavnost.

V minulem obdobju smo se podali v raz-lične kraške predele kar 148-krat in pri temobiskali okrog 100 jam oziroma brezen. Naj-večji dosežek je gotovo najdaljši preplavanslovenski jamski sifon, dolžine 300 m v izviruSavice, ki ga je februarja 94’ preplaval Cic.

Jama za njim se še nadaljuje in v njej priča-kujemo nova odkritja.

Težišče naših raziskav je bilo, podobno kotprejšnje leto, na Dolenjskem v okolici Stičneter na obrobju Radenskega polja, kjer smoodkrili in raziskali nekaj novih jam in inten-zivno delali na povezavi Pekla s sistemomViršnice. Tukaj bi omenil plodno sodelovanjenašega kluba s Turističnim društvom Gro-suplje, ki je že obrodilo sadove, saj smo vTaborski oz. Županovi jami odkrili nov, žal za

Poročilo predsednika JKŽza leto 1994

Igor Perpar

Moja srečanja z jamami

Poročilo 1994

Page 6: Bilten JKŽ, št. 20

5

pa sem v vsaki od teh jam čutil posebno telo,ki diha sredi kraških skal. Trudil sem se obi-skati čim več teh svojevrstnih teles s svojodušo; v vsaki sem iskal in občutil njeno spe-cifičnost. Pa vendar sem se v vsem svetov-nem kraškem prostoru v duhu vedno znovavračal v kraški svet med Ljubljanskim barjemin Jadranskim morjem, v svet klasičnega kra-sa. Vanj se vračajo vsi, ki jim kras pomeninekaj skrivnostnega in tudi raziskovalno za-nimivega. Ne nosi zastonj te posebne ozna-ke: to je svet svojevrstnih pojavov, svet skriv-nostne reke Ljubljanice s šestimi imeni in svetslovite slepe doline reke Reke. Ti reki sta nanekaj tisoč kvadratnih kilometrih ustvarili sko-raj 7000 jam in brezen. Med vsemi so mibile kot nekakšne svete jame najbolj pri srcutri: Vilenica, ena najstarejših evropskih jam,zaradi svoje kapniške raznolikosti in barvito-sti; Postojnska jama, v kateri sta se začelaspeleologija in jamski turizem; in ogromneŠkocjanske jame, ki ob vsakem obisku zapuš-čajo občutek groze, saj si se srečal - majhenin nebogljen - s skrivnostnim podzemljem.Prav zato so bile Škocjanske jame, kot prvievropski jamski svet, leta 1986 vpisane pri

UNESCU v Parizu v seznam svetovne naravnein kulturne dediščine. Čeprav je ta kraški svetv primerjavi z drugim svetovnim kraškim sve-tom majhen, najde preko 40 raziskovalnihdruštev v njem še vedno nov, občudovanja inproučevanja vreden podzemeljski svet. Pravzato mi je ta svet zares edinstven in vredenponovnih srečanj. �

Geograf, zgodovinar in speleolog dr. France Habese je rodil leta 1909 na Vrhniki. Diplomiral je leta1932, doktoriral pa leta 1965 v Ljubljani. Dotlej je bilv pedagoški službi, potem pa je bil do 1977. leta so-delavec Inštituta za raziskovanje krasa SAZU. Razisko-val je geomorfološke, hidrološke in speleološke značil-nosti notranjskega krasa, zlasti območje Pivške kotli-ne. Proučeval je tudi kras v Jugoslaviji (v Črni gori) intujini (v Romuniji in Ekvadorju). Jamarjem se je pri-družil leta 1926 ter se uveljavil v slovenskem, jugoslo-vanskem in mednarodnem merilu. Poglobljeno se jeukvarjal z jamskim turizmom in varstvom krasa terjam, posebej še s Škocjanskimi jamami. Bil je 6 letpredsednik Zveze speleologov Jugoslavije ter predsed-nik komisije za varstvo jam in jamski turizem pri Med-narodni speleološki zvezi. Objavil je okrog 150 stro-kovnih prispevkov, med njimi tudi nekaj monografij.V speleologiji in krasoslovju se je uveljavil tudi kotfotograf. Živi v Postojni in je, kljub visoki starosti, ševedno agilen in ustvarjalen.

turiste nedostopen rov.Nadaljevali smo z raziskavami na Nanosu.

Tudi tam je bilo odkritih več novih objektov.Največ časa pa smo porabili za raziskvo Pi-halnika, ki smo ga obiskali kar sedemkrat.Kljub pomoči tretjega člana nam še ni uspeloprodreti globlje, vendar z deli nadaljujemo.

Pogosto obiskani področji sta bili še Ma-tarsko podolje in Sežanski kras.

V kataster JZS smo oddali 56 zapisnikov,od tega 17 takih, s katerimi smo registriralinove objekte.

Spomladi smo organizirali jamarsko šoloin tako popolnili naše vrste. Izpit za mlajšegajamarja smo časovno združili z veteranskoakcijo, ki je bila dobro obiskana in se je od-vijala v Planinski jami in okolici Ravbarjevega

stolpa. Kombinacija se je izkazala kot zelodobra.

Obiskali smo tudi nekaj globljih objektov,med njimi Kačno jamo, Brezno na Leški pla-noti, Brezno presenečenj in Skalarjevo brez-no.

Raziskovali in potepali smo se tudi v tuji-ni, in sicer na Češkem in Hrvaškem.

Tudi letos nas je obiskal Lucifer, Brka pacelo Abraham.

Množično smo se udeležili 19. srečanja slo-venskih jamarjev v Kostanjevici.

Z Inštitutom za raziskovanje krasa, Uni-verzo v Ljubljani in DZRJ Ljubljana smosodelovali pri geodetski izmeri Nove Križnejame.

Sodelovali smo še s TV Medvode pri sne-

Moja srečanja z jamami

Poročilo 1994

Page 7: Bilten JKŽ, št. 20

6

D ejavnost Jamarskega kluba Železničar vletu 1995 bi lahko na kratko opisal s

štirimi točkami:proslava ob 40-letnici delovanja JKŽ; od-

prava Ukrajina 95; odprava Debeli vrh; drugoProslave ob počastitvi štiridesete obletni-

ce delovanja kluba, ki se je odvijala v Steklenidvorani Direkcije Slovenskih železnic, se jeudeležilo nad sto predstavnikov različnih klu-bov, organizacij, s katerimi sodelujemo, in no-vinarjev. Tam je bila predstavljena posebnaštevilka Biltena, ki je neke vrste osebna iz-kaznica kluba. V njem so predstavljeni naj-večji dosežki kluba, statistika in razmišljanjajamarjev, ki so krmarili klub skozi desetletja.Najbolj zaslužnim organizacijam in posamez-nikom za delovanje kluba smo podelili priz-nanja oz. pohvale.

Spomladi smo izvedli brezplačno jamar-sko šolo. Udeležilo se je je veliko, ostali so leštirje.

S projektom Čiščenje Radenskega polja,smo se odzvali na javni razpis MOP-a obEvropskem letu varstva narave 1995. Projek-ta nismo izvedli, ker za izvedbo nismo dobilipotrebnih finančnih sredstev.

Poročilo predsednika JKŽza leto 1995

Igor Perpar

Junija smo v Predjami organizirali tradi-cionalno veteransko akcijo.

Po večletnem premoru smo organiziraliodpravo v tujino. Cilj dvanajstih jamarjev jebila Ukrajina. V sodelovanju z domačimi ja-marji smo si ogledali pet njihovih jam, kislovijo po izrednih dolžinah in razvejanosti.Med njimi naj omenim le drugo najdaljšojamo na svetu Optimističeskajo, z dolžino ro-vov nad 200 km.

Meseca avgusta smo se odpravili na De-beli vrh. V sedmih dneh smo raziskali 14 no-vih brezen, že znano Jamo pod Debelim vr-hom pa opremili do globine 218 m. To brez-no je ostalo izziv za letošnje leto, saj ta glo-bina ne predstavlja dna brezna. V istem ter-minu so nas obiskali Ukrajinci. Obljubili smojim vzpon na Triglav, vendar vrh zaradi sla-bega vremena ni bil dosežen.

Za obe odpravi smo poiskali nekaj spon-zorjev. Posebej se zahvaljujem Tinetu, ki namje priskrbel delo na treh stolpnicah, kar je vkončni fazi predstavljalo pomemben denarnivir za delovanje kluba.

Med letom smo največ raziskovali na Na-nosu in v okolici Grosupljega ter Ambrusa.

manju jame Malinca in okrogli mizi na temojamarstvo, s Slovensko vojsko pri prikazu vrv-ne tehnike in obisku kraške jame, s KS Treb-nje pri raziskavah Velike jame pri Trebnjemter Civilno zaščito pri predstavitvi naše de-javnosti na sejmu Varovanje - Security.

O našem delu smo poročali v Proteusu,Novi progi, Naših jamah, Slovenskih novicah,Delu ter reviji Turist. Cic pa se je z 12. med-narodnega filmskega, video in foto festivala

NELOS 94 vrnil s posebno nagrado mesta DeHaan.

Ob vsem tem smo za 40. obletnico delo-vanja kluba izdali posebno številko Biltena,za kar imajo največ zaslug Kuki, Peter, Špelain Aleš.

Zahvaljujem se vsem, ki ste v minulemobdobju kakor koli pripomogli k delovanjukluba.

Hvala! �

Poročilo 1994

Poročilo 1995

Page 8: Bilten JKŽ, št. 20

7

Obenem so to po-dročja, kjer smo re-gistrirali največ novihjam. Sodelovali smotudi s preostalimidruštvi, predvsem izPostojne, Logatca inSežane. Število žeznanih, a ponovnoobiskanih jam se vrtiokrog sto trideset.

Poleti se je veččlanov kluba udele-žilo tečaja za priprav-nika JRS in uspešnoopravilo potreben iz-pit. Za reševalca se jev končni fazi odločille Sandi, ki je tako-rekoč obenem postal pomočnik gospodarjaJRS.

Potapljaška sekcija je pridobila novega čla-na, pri nekaterih jamarjih pa je opazno veli-ko zanimanje za gore in večkrat je v šali sli-šati idejo o ustanovitvi Planinske sekcije JKŽ.

V klubskih prostorih mesečno organizira-mo predavanja z diapozitivi. Naj naštejem ne-kaj naslovov: Sledenje podzemnih voda, Jam-ska fotografija, Kras Bahamov, Filipinov, Me-hike... Zastavili smo geološko zbirko.

T udi v svojem 41. letu delovanja je bilJamarski klub Železničar precej aktiven:

Jamarskih akcij je bilo približno 80, naj-bolj številčni akciji pa sta bili prvomajski obiskKačne jame in decembrski obisk Jame v Je-zerini 2.

Poročilo predsednika JKŽza leto 1996

Mojca Opara

Tudi na področju odkrivanja jam so semnogi člani izkazali. Najbolj obiskana je bilaJama pod Debelim vrhom, kjer so se vrstileraziskovalne akcije od julija do oktobra, re-zultat tega pa je podaljšanje jame in novaglobina 410 m.

Člani objavljajo prispevke v dnevnem ča-sopisju (Delo, Dnevnik, Slovenske novice...),strokovnem glasilu Naše jame, kot klub pasmo se predstavili tudi na TV Slovenija.

Naj tu omenim, da naš klub skrbi za knjiž-nico JZS (Zvonka in Nace) in da je Aleš La-jovic postal upravnik revije Naše jame.

Mislim, da je klub v preteklem letu delo-val uspešno. Zahvaljujem se vsem, ki ste ktemu kakorkoli pripomogli in želim, da bibilo tako tudi v prihodnje. �

Za raziskovanje novih rovov Taborske jame smo se tudi sezuli.

Foto: Sandi Horvat

Poročilo 1995

Poročilo 1996

Page 9: Bilten JKŽ, št. 20

8

Konec marca se je “zgodila” jamarska šo-la, ki jo je uspešno vodil Igor v sodelovanjus preostalimi člani. Naziv mlajšega jamarja jeosvojilo 8 tečajnikov. Poleg tečajnikov pa jenaš klub pridobil tudi nekaj novih zagretihčlanov.

Junija smo se udeležili 20. srečanja slo-venskih jamarjev v Ribnici. Osvojili smo tret-je mesto v oddajanju zapisnikov in prejelinagrado, obenem pa je našemu dolgoletne-mu članu Petru uspelo osvojiti prvo nagradoza najboljše jamarske diase.

Vse bolj se utrjuje naša potapljaška sek-cija, saj se vse več članov zanima za jamskopotapljanje. Največ se je potapljalo v Pod-peški jami, Podpeškem jezeru, Krški jami,Govicu, prišlo pa je tudi do novih odkritij(v vseh zgoraj naštetih potapljaških podvi-gih).

Ko smo že pri sekcijah našega kluba, pamoram omeniti tudi planinsko sekcijo, ki seje avgusta uspešno povzpela na najvišjo gorov Evropi - Mont Blanc.

Najpomembnejše delovanje naših članovna mednarodnem področju je seveda prvo-majska jamarska odprava v Izrael, ki jo jevodil Tibor. Poleg zelo zanimivega popotova-nja po Izraelu in obi-sku najbolj znanihjam pa so naši članitudi raziskovali. Rezul-tat je odkritje novihrovov v jami MearatSela.

Ena od pomemb-nejših klubskih prire-ditev je tudi lucifero-vanje, ki se je “zgodi-lo” konec novembrana Fridrihštajnu v Ko-čevju, kjer smo krstilinovopečene mlajšejamarje.

Tudi v samem šta-bu našega kluba je bi-

lo pestro. Obiskali so nas člani jamarskih klu-bov iz Karantanije, Kočevja, Divače, Logatca,Ljubljane in verjetno še od kod. Predvajala sose številna predavanja z diapozitivi, ki so jihposneli tako naši člani kot tudi gosti iz dru-gih klubov. Naj omenim le nekaj tem: vars-tvo jam, jamsko potapljanje, jamarske odpra-ve v tujini...

Nenazadnje je potrebno omeniti tudi iz-volitev dveh naših članov (Aleša in Igorja) začlana predsedstva Jamarske zveze Sloveni-je. Za naš klub pa je pomembna tudi funkcijavodenja jamarske knjižnice, ki jo uspešnoopravljata Nace in Zvonka.

V zvezi z javno promocijo našega klubaje bilo v medijih objavljeno nekaj člankov onaši aktivnosti, David pa že zbira prispevke inpripravlja novo številko našega glasila Bilten.Tudi na Internetu smo že znani. Predstavitve-na stran JKŽ, za katero imata zasluge pred-vsem Zoran in Peter, se je v tem novem elek-tronskem mediju porodila sredi marca invzbudila precej ohrabrujočih odzivov domain v tujini.

Na koncu naj se zahvalim vsem, ki sopripomogli k živahnosti in aktivnosti naše-ga kluba. �

Vhod v Jamo pod Debelim vrhom. Foto: Igor Perpar

Poročilo 1996

Page 10: Bilten JKŽ, št. 20

9

Jama pod Debelim vrhomraziskave od julija do novembra 1996

Igor Perpar

V soboto, 21. julija 1996, smo se v zgod-njih jutranjih urah zbrali na ferajnu Igor,

David in jaz. Popokali smo kar nekaj opreme,se zbasali v Igorjev rdeči jugo in primernoobteženi odrinili proti Bohinju. V Ribčevemlazu smo si ohladili grla s hladnim pivom,pustili avtu, da si malo oddahne, in opraviliše zadnje nakupe.

Kmalu smo se znašli na strmi, mastno pla-čani cesti, ki vodi na planino Blato, kjer se jezačel bolj naporen del naše akcije. Po razto-vorjenju razgretega juga je zrasel na tleh za-jeten kup opreme in žalostni smo ugotovili,da ne bomo zmogli odnesti vsega naenkrat.No ja, bomo šli pa dvakrat, kaj pa je to zanas! Otovorjeni kot mule smo se pogumnolotili poti, ki vodi na planino Laz, našo staropostojanko.

Po uri in pol hitre hoje smo zaslišali, šebolj pa zavohali, bližino planine in kmalu seje odprla pred nami, vsa sveža in polna živ-ljenja. Pohiteli smo navzdol proti naši lansko-letni “depandansi”, močno odišavljeni z vo-njem koz, in ugotovili, da je še vedno taka,kot je bila: skromna, lesena, z luknjasto stre-ho in nekaj mrve za mehko zglavje.

Rešili smo se težkega tovora, si privoščilikratek počitek in skromno malico. Pol lažji inspočiti smo jo mahnili še enkrat v dolino.Tokrat smo si za vrnitev izbrali pot, ki vodimimo Koče na Planini Jezero, z namenom,da se tam okrepčamo z dobro domačo jotoin se pogrejemo ob čaju z rumom. Od same-ga udobja smo se komaj spravili spet na no-ge in se proti mraku utrujeni in zaspani za-vlekli v naše prijazno zatočišče. Zaspali smokot polhi.

Drugo jutro nas je že navsezgodaj zbudilomukanje krav, meketanje koz in zvončkljanje

njihovih zvoncev. Tako nismo imeli druge iz-bire, kot da vstanemo in se začnemo pri-pravljati na odhod. Prijazna “mlekarica”, ka-kor smo klicali pastirico krav, nam je postre-gla s toplim mlekom in bila pripravljena shra-niti našo odvečno opremo, da je ne bi nosilina Lazovški preval, nad katerim je vhod vjamo.

Čakala nas je dobra ura strme, napornehoje do spodnjega vhoda v jamo, ki leži nadLazovškim prevalom na višini 2040 m. Prednami se je odprl kar mogočen vhod v nena-vaden vodoravni rov, iz katerega veje v polet-ni vročini prijeten hlad. Na samem vhodu in

Prehod iz Južekovega rova v Žilov meander.

Jama pod Debelim vrhom

Page 11: Bilten JKŽ, št. 20

10

pred njim je bila zaplata snega, dolga približ-no 7 in široka 4 metre, ravno pravšnja zaspust s transportko. Odvrgli smo tovor in sezleknili na skale pred vhodom, da smo senaužili še zadnjih sončnih žarkov, preden smose podali v mrzlo in temno notranjost. Jamapa je čakala. Počasi smo se opremili, razdelilitovor v tansportke, napolnili karbidke in seodpravili v globine Jame pod Debelim vr-hom.

Drug za drugim smo se spustili po prvembreznu (Žilov meander) do “kapelice”, kjersmo lani namerili temperaturo 1,2°C. Tamse začenja meander, ki je ravno dovolj ozek,da povzroča preglavice tako vitkim kot malomočnejšim jamarjem; v primeru, da za sebojvlečeš transportko, pa je stvar tako ali takoprecej zabavna. Tudi mi smo se vsak s svojo“prasico” (jamarski izraz za transportko -transportno vrečo za prenašanje vrvi in preo-stale jamarske opreme) uspešno stlačili skozimeander. Za takratno akcijo smo si zadalipredvsem nalogo, da opremimo del jame, po-pravimo nekatera pritrdišča in zabijemo ne-kaj novih svedrovcev, da bo nadaljnje spušča-nje po breznih lažje in varnejše.

Počasi smo se spuščali navzdol in tako prišlido Velikanovega kevderca, kot so dvorano poi-menovali jamarji Jamarske sekcije planinske-ga društva Železničar že leta 1974. Tam so šeod lanskega leta ostali malce srhljivo zabitisvedrovci, vendar pa se tudi tokrat nismo mo-gli spomniti nič pametnejšega. Tu smo tudisklenili prvo letošnjo akcijo v to jamo in kersmo imeli pred seboj še lep kos poti do av-tomobila, smo se odpravili proti površju. Vjami smo prebili 6 ur, kar ni ravno veliko,ampak začelo se je!

Ob vrnitvi na planino smo si malce od-dahnili in posušili vsak svojo opremo. Pustilismo jo pri mlekarici do naslednje akcije. Zmalce lažjimi nahrbtniki in težjimi nogamismo se ravno odpravljali v dolino, ko smozaslišali: “Ejga, če to niso ajznponarji!” Ostr-meli smo, ko smo zagledali Igorja Potočnika,

nekdanjega načelnika jamarske reševalne služ-be, kako nam maha z načrtom Jame podDebelim vrhom in karto tistega področja vroki. Ves zadihan nam je hitel razlagati, dajame nikakor ne more najti in da bi nam jorad pomagal raziskati. Razložili smo mu, kjeje, potem pa smo se skupaj z njegovima pri-jateljem in prijateljico odpravili v dolino. Med-tem ko je on odbezljal naprej, kakor sta seizrazila njegova dva pajdaša, smo se mi trijezedinili, da ga nikakor ne bomo pustili v ja-mo, ki smo jo nameravali raziskati to poletje.Trdno odločeni in polni zagona smo odkora-kali v dolino.

27., 28. in 29.7.1996Tokrat smo se že v petek popoldne zbrali

na ferajnu v isti zasedbi kot prejšnji teden(Igor, David in jaz), zopet nabasali rdečegajuga z opremo in odropotali proti Bohinju.

Napredovanje skozi Žilov meander

Jama pod Debelim vrhom

Page 12: Bilten JKŽ, št. 20

11

Jama pod Debelim vrhom

Page 13: Bilten JKŽ, št. 20

12

Ker se nam ni prav nič mudilo, smo šli vmesše na pijačo in prilezli na planino Blato šeleokrog osmih zvečer. Od tu pa smo se že ma-lo bolj podvizali, začel nas je namreč lovitimrak. Kljub temu da smo jamarji navajeniteme, smo okrog desetih zvečer skoraj prite-kli na planino. Med potjo smo ugotavljali,kako dobro je, da imajo krave zvonce. Če tiponoči prilomasti iz gozda nasproti temnagmota s svetlečimi očmi, je že dobro, da prejpozvoni. Na planini smo hočeš nočeš, moralizbuditi mlekarico, pri kateri smo imeli sprav-ljene med drugim tudi spalne vreče, in sezavlekli spat.

Tudi tokrat nam živina z budnico ni priza-nesla in okrog osmih smo še vsi zaspani žve-čili zajtrk. Naenkrat pa smo na drugi straniplanine zagledali postavico, ki je živahno ma-hala proti nam. Spoznali smo Danielo, ki jesicer nekaj omenila, da bo prišla v sobotozjutraj v Laz, vendar je nismo jemali prevečresno. In že je kuhala kavo in tudi nas oku-žila s svojo vedrostjo. Že na prejšnji akciji smose domenili, da se bomo gospe, ki nas jezalagala z mlekom in nam shranjevala opre-mo, nekako oddolžili. David se je na srečo žev Ljubljani spomnil in kupil lep predpasnik,okrašen s čipkami, ki sta ji ga z Igorjem po-darila, preden smo odšli v jamo. Potem smose otovorjeni zagrizli v hrib in čez dobro urosmo se že greli na soncu pred jamo. Niko-mur se ni dalo, pa smo le nekako navleklinase opremo, se oborožili s transportkami inskozi Južekov rov izginili v temo.

Spustili smo se do Velikanovega kevderca,si nekaj časa belili glavo s tem, kako naj opre-mimo oporečno brezno, potem pa smo na-vezali vrv tako, kot je bila, ko smo lani prvičopremljali jamo. Svedrovci, ki smo jih zabililani, so bili namreč v veliki luski, debeli lekakih dvajset centimetrov, ki je bila poleg te-ga še nekako zagozdena v samem breznu. Zvrha se to ni videlo, ko pa si se spuščal povrvi navzdol, te je kar malo zmrazilo, ko sividel na čem visiš. Zamižali smo torej in se

po sistemu brezen spustili do Nenedejanegarazpotja. Medtem ko smo malicali, nam je žezačel lesti mraz v kosti, kajti na enem odzadnjih prepenjanj je voda prav veselo curlja-la po jamarju in ta nikakor ni mogel ostatisuh.

Z Igorjem sva slekla plezalno opremo inse podala skozi razvpito ožino, ki je pred to-likimi leti preprečila jamarjem, da bi jamoraziskali še naprej. Ožina se po približno dvehmetrih prevesi v petmetrsko stopnjo, kjer paso stene tako gladke in spolzke, da se nemoreš nikjer oprijeti. David in Daniela stanaju varovala z vrha in uspešno sva se pre-rinila skozi. Prišla sva do točke, kjer se je lanikončalo naše raziskovanje (prav na tem me-stu se je obrnil tudi Žila leta 1974), zabilavsak en svedrovec in se spustila še kakih de-set metrov niže, kjer sva pristala v srednjeveliki luži. Dvoranica, v kateri sva se znašla,

Velikanov kevderc

Jama pod Debelim vrhom

Page 14: Bilten JKŽ, št. 20

13

se je na eni strani nadaljevala z meandrom.Zopet sva slekla opremo in se začela basatiskozi ozek meander - Slačilnico - ki potekapribližno pravokotno na meander, po kate-rem sva prišla.

Kar nekaj časa sva iskala primeren prehodin si podajala transportko, ki se je pridnozatikala, kjer se je le dalo. Naenkrat sva za-slišala oddaljene glasove in mislila sva si, dasta se David in Daniela prerinila skozi pasa-žo. Bilo ni nikogar, še vedno pa sva slišalaklice, zato sem pohitela nazaj pogledat, če jevse v redu, Igor pa je nadaljeval prebijanje pomeandru. Uspešno sem se vrnila do ožine,kjer sta zmrzovala preostala dva tovariša. Za-gotovila sta mi, da ju že pošteno zebe in takosmo se zmenili, da se bova z Igorjem čimprej vrnila.

Že tretjič sem se tlačila skozi meander inprišla do nekoliko širšega dela, kjer je stalIgor na nekakšni polici, pokriti z blatom. “No,a je kej?” sem nestrpno vprašala. Igor pa jerekel: “Je ja, posluš!” Prijel je kamen in gaspustil v ne ravno veliko luknjo, ki se je od-pirala ob polici. Ropotalo je in ropotalo, truščse je izgubljal daleč tam nekje v globini, do-kler ni zamrl. Z odprtimi usti in široko odpr-timi očmi sva zrla v globino. Bilo nama je karmalo tesno pri srcu, ko sva takole stala nadvsaj stometrskim breznom, ki se je mogočnoodpiralo pod najinimi nogami. Ker sta najuzgoraj čakala zmrznjena prijatelja, sva zabilaše en svedrovec in se z mešanimi občutki šeravno pravi čas vrnila k njima.

David in Daniela sta že začenjala izgubljatipotrpljenje in tudi mraz ju je že pošteno na-čel, kaj bi ju tudi ne, saj sta naju moralačakati celi dve uri in pol! Tudi novica, da sejama nadaljuje z vsaj stometrskim breznom,ju ni mogla ogreti. Hitro smo jo podurhali izjame in prispeli na površje okrog polnoči, karpomeni, da smo v jami prebili dvanajst ur. Toje pa že spodoben dosežek. Ko smo navleklinase vse suhe cunje, kar smo jih prinesli sseboj in jamarsko mokroto stlačili v nahrbt-

nike, smo se s prižganimi karbidkami in vsaks svojimi mislimi podali v dolino, kjer nas ječakala topla spalnica in liter haložana.

Sonce je bilo že visoko na nebu, ko smopomolili nosove iz topih spalnih vreč v svežeplaninsko jutro. Malce polomljeni, a dobrevolje smo se skobacali na plano in razstavilijamarsko umazanijo po celi planini. Pujskov,ki so jih imeli pri sosedih, pa umazanija niprav nič motila. Nasprotno, kar pulili so se zablatne transportke.

Končno je prišel čas odhoda. Zopet smospravili opremo pri mlekarici (prejšnji večerjo je že pošteno skrbelo za nas), se ji zah-valili in ji zagotovili, da naslednji teden spetpridemo.

2. in 3.8.1996Teden je bil hitro naokrog in spet je bil na

vrsti Debeli vrh. Tokrat sva se z Igorjem od-pravila iz Ljubljane že v petek dopoldne, seše malo potepala in prisopihala na planinoLaz okrog štirih popoldne. Po krajšem počit-ku sva se sprehodila še do planine Krstenice(kakšno olajšanje brez nahrbtnika!), nato pasva se po lahki večerji zavila v spalne vreče insladko zaspala.

Drugo jutro naju je zbudilo glasno grme-nje in kmalu se je ulilo kot iz škafa. Zunaj jezavladal vsesplošen kaos glasov: mukanje krav,meketanje koz, zvonjenje zvoncev in klici pa-stirjev, ki so gnali živino v zavetje staj. Midvasva se še bolj zavila v tople odeje in čakala,kdaj nama bo začela zamakati streha. V njejje bilo namreč nešteto lukenj, skozi katere jev notranjost uhajala dnevna svetloba. Za ču-do pa je streha, razen nekaj kapljic, zdržalanaliv in midva sva veselo dremala dalje, saj vtakem dežju nisva imela kaj zunaj početi.

Okrog poldneva so naju zdramili glasovipred kočo in skozi vrata sta premočena pri-lomastila Peter in Luka, klubska tovariša, kista obljubila, da bosta prišla v soboto. Z Igor-jem sva bila veselo presenečena, ker ju resnisva pričakovala v takem vremenu, onadva

Jama pod Debelim vrhom

Page 15: Bilten JKŽ, št. 20

14

pa sta s seboj pritovorila nekaj opreme, 120m vrvi in celo paleto piva. Takoj smo se jelotili. Kmalu je pred depandanso ležalo lepoštevilo praznih pločevink. Dež je neusmiljenopadal dalje in postalo nam je jasno, da tokratpač ne bomo šli v jamo. Tako nam ni preo-stalo drugega, kot da smo pustili nekaj stvaripri naši mlekarici, ki je imela tedaj že celoskladišče naše opreme, si oprtali nahrbtnikein odcmokali v dolino. Da pa dan ne bi bilkar tako zapravljen, smo jo ubrali na planinoDedno polje, od tam pa čez planino Viševnikdo vhoda v Brezno pod Gamsovo glavico innaprej na planino Vogar; od tam pa še vplanino Blato, kjer so nas čakali avtomobili.

30.8., 31.8. in 1.9.1996Po skoraj mesečnem premoru smo se zo-

pet odpravili pod Debeli vrh poravnat staridolg. Tokrat smo se akcije udeležili: Mojca,Mark, Peter, Igor in jaz. Tudi sedaj smo seodločili, da startamo v petek, vendar vse leni šlo brez zapletov - tokrat zaradi pomanj-kanja bencina. V Markovi katri je lučka zabencin zasvetila že na Bledu in tudi kazalecse za nobeno ceno ni hotel več premakniti zničle. Vse bi bilo v redu, če ne bi na bencin-ski črpalki v Bohinjski Bistrici ugotovil, da sseboj nima pravih ključev za rezervoar. Takosmo ob osmih zvečer še vedno sedeli v Rib-čevem lazu in pili pivo.

Končno se nam je nekako zazdelo, da bibilo dobro, če bi odrinili in res smo se kmalu,že v trdi temi, znašli nad planino Blato. Oto-vorili smo se, nekateri prižgali karbidke, dru-gi baterije in veselo odkorakali v noč. Okrogpolnoči smo že uspešno teptali kravjake naplanini Laz, pili hladno pivo in zijali v polnoluno, ki se je tu pa tam prikazala izza obla-kov. Potem smo se zložili v bajtico kot v kon-zervo in potonili v spanec. Po običajni jutra-nji budnici, toplem mleku in klepetu z mle-karico nas je spet čakala že tako domača,enourna strmina do jame. Tudi tokrat nas jesonce lepo ogrelo na ploščadi pred vhodom,

ki je bila zdaj že čisto brez snega. Navleklismo nase kombinezone z vso “kovačijo”, kispada zraven, in še kakšni dve “fifiki” (trans-portki) ter jo mahnili v temo.

Po kakšnih treh urah spuščanja po brez-nih in rinjenja skozi meandre smo se znašlina mestu, kjer sva zadnjič z Igorjem odneha-la. V smrtni tišini smo poslušali neskončnopadanje kamna v globino, potem pa se jeIgor opogumil in se začel spuščati v brezno.Spremljali smo ga z očmi, dokler ni na koncupostal samo drobna lučka nekje v globini.Zaklical je: “Sem samo na polici. Lahko grenaslednji.” Drug za drugim smo se s strahos-poštovanjem spustili po lepem, mogočnembreznu, z gladkimi stenami in s tlorisom vobliki ledvičke ter pristali na polički. Pod na-mi se je brezno nadaljevalo z enakimi di-menzijami. Igor se je že spuščal naprej inkakih petnajst metrov niže zopet pristal napolički. Navzdol pa se je nadaljevalo prav ta-ko kot prej široko brezno. Spustil je kamen vtemno praznino in tudi tokrat se je trušč iz-gubljal nekje globoko pod nami.

Breznu smo dali ime Brezno pričakovanj.Bili smo že precej utrujeni in začelo nas jezebsti. Odločili smo se, da nadaljujemo razi-skovanje drugič in odplezali smo proti izho-du. Okrog polnoči smo se znašli pod zvezd-natim nebom in ugotovili, da smo v jamiprebili dvanajst ur. Kot bi mignil, smo bili vsuhih in toplih oblačilih, se otovorili in se sklecajočimi koleni in bolečimi hrbti privleklina planino. Rešili smo se vsak svojega bre-mena, se zavili v spalne vreče in v trenutkuzaspali.

Zjutraj nas tudi budnica ni več motila, ta-ko smo spregledali šele ob desetih, ko je ju-tranje sonce že kar lepo grelo in smo spetlahko razpostavili jamarsko mokroto po pla-nini. Privoščili smo si izdaten zajtrk, oprali inposušili opremo in se poslovili od mlekarice.Tisti konec tedna so namreč odgnali krave vdolino in z njimi je odšla tudi ona, kar pa jepomenilo, da smo morali vso našo kramo

Jama pod Debelim vrhom

Page 16: Bilten JKŽ, št. 20

15

odnesti v dolino. Otovorili smo se torej kotmule in jo počasi oddrajsali proti Blatu. Pe-ter, Igor in jaz smo se pobrali naravnost vLjubljano, Mojca in Mark pa sta v Ribčevemlazu morala še nekoga počakati, da jima jepripeljal ključ od rezervoarja za bencin njunekatrce.

5.10. in 6.10.1996Spet je minil mesec dni, preden se je nek-

do spravil na Debeli vrh in tokrat sta bila toDaniela in Sandi. Sedaj sta imela s seboj vr-talni stroj za vrtanje lukenj za svedrovce intežak akumulator, ki sta ga morala pritovo-riti v jamo. Tudi njima se ni nikamor mudiloin sta šla v jamo šele okrog petih popoldne.Spustila sta se do Nenadejanega razpotja, setam ogrela z vročim čajem in nadaljevala potskozi ožino. Oba sta bila prvič v tem delujame in ko sta prišla pred Slačilnico (majhnadvorana z lužo, kjer moraš sleči opremo), stazačela iskati prehod, vendar ga nikakor nistamogla najti, ker smo jima pozabili povedati,da ne moreta skozi, ne da bi slekla opremo.Po treh urah “bluzenja” po meandru sta konč-no našla pravo pot, seveda sta morala slečiopremo. Pri spuščanju v Brezno pričakovanjsta zavrtala še en svedrovec in se prepela,potem pa sta se spustila na polico, kjer smozadnjič končali. Tudi tam sta naredila novosidrišče in se nato spustila v novo breznopod njima, po katerem pa je neusmiljeno cur-ljala voda. Prišla sta kakšnih 50 m globlje inpristala na novi polici. Tu pa sta se odločila,da imata zaenkrat dovolj mokrote in mrazain jo ucvrla proti izhodu. Zunaj ju je prijetnopresenetilo toplo jesensko jutranje sonce.

V jami sta prebila kar šestnajst ur in po-stavila časovni rekord raziskovanja le-te. Od-vrgla sta s sebe mokre jamarske cunje, sezavila v suhe obleke in se za nekaj ur zleknilana s soncem obsijane skale pred jamo. Kosta se namartinčkala, sta pobrala povsod raz-treseno kramo, se otovorila in jo mahnila vdolino.

12.10. in 13.10.1996

Začel nas je preganjati letni čas in to najbi bila ena zadnjih možnih letošnjih akcij vJamo pod Debelim vrhom. Sandi, Igor in jazsmo odrinili s ferajna v soboto zjutraj. V Rib-čevem lazu smo si tudi tokrat privoščili kavoin deci haložana, potem pa pot pod noge inv Laz, kjer smo se znašli okrog dveh popold-ne. Planina je bila prazna, tiha, osamljena inobdana z rumenečimi macesni, ki so napo-vedovali jesen. Namesto rjave, požrte travejo je sedaj prekrivala živo zelena preprogasveže trave. Nas pa je čakala jama in ob petihpopoldne nas je dočakala. Začeli smo se spuš-čati po njenih breznih in v eni uri prispeli doNenadejanega razpotja. Tam smo se odložili,da skuhamo čaj globlje v jami, se uspešnozbasali skozi ožino in nato še skozi zadnjimeander (Slačilnico) do Brezna pričakovanj.

Pogled v neznano

Jama pod Debelim vrhom

Page 17: Bilten JKŽ, št. 20

16

Sandi se je prvi spustil vanj in ne prevečnavdušeno ugotovil, da je vrv na dveh me-stih tako predrgnjena, da se je videla sredica.Sidrišče je popravil, preden smo se spustili vglobino. Na “fosilni polici”, še petnajst me-trov niže od prve stopnje, sem ostala sama,Igor in Sandi pa sta se podala naprej v brez-no. Na stenah je bilo opaziti polno nenavad-nih črvastih fosilov, ki smo jih našli že v Ve-likanovem kevdercu. Verjetno gre za okam-nela stebla morskih lilij.

Kar nekaj časa sem opazovala te nenavad-ne oblike, preden sem zaslišala klic in začelasem drseti v temo pod seboj. Vedno bolj jedeževalo po meni, dokler se vse skupaj ni spre-menilo v velikansko kabino za prhanje in kosem po kakšnih devetdesetih metrih prispelado dna, sem bila premočena do kože. Širokobrezno se je zožilo na kratek, pol metra širokmeander, kjer se je Igor že spuščal naprejskozi manjšo razpoko po meandru navzdolin se ustavil približno deset metrov niže. SSandijem sva čakala njegovo poročilo in kmaluizvedela, da se jama nadaljuje z breznom, za-to sva se spustila v majhno dvoranico, kateredno je bilo pokrito z okroglimi, belimi in tudiza pest debelimi prodniki. Voda, ki je dosedajveselo curljala po stenah, se je tu nenadomapotuhnila med prodniki in izginila. Na enemkoncu dvorane se je odpiral ozek, od vodelepo oblikovan rov in po petih metrih plaze-nja po vseh štirih je pred nami spet zazijalobrezno, tokrat malo manjših razsežnostih. Vtem breznu se zopet pojavi voda.

Nemalo pa smo bili presenečeni, ko smohoteli zavrtati svedrovec in je ta izginil v skalikot v maslu. Ugotovili smo, da nas obdajazelo mehka kamenina kot nekakšen skupajzbit prah, toda vseeno smo se na rahlo ma-javi ploščici spustili še kakih petintrideset me-trov niže in pristali na ravnem, podolgova-tem dnu brezna (4x8 m), prav tako pokritems prodniki. Na eni strani je stala kopa blata,pomešana s skalami. Kmalu smo nekoliko ra-zočarani ugotovili, da je tu nedvomno tudi

dno jame, kajti po natančnem pregledu ni-smo našli nadaljevanja. Končali smo torej naglobini približno -410 m, v Dvorani treh (nastreh) razočarani, da ni “petstometrca”, pa obe-nem veseli, da nam je uspelo priti do dna.

Zdaj pa nas je čakalo še štiristo metrovžumarjenja, nekaj razopremljanja ter merje-nje in skiciranje novih delov. V Čajni dvorani,kjer voda izgine, smo si privoščili vroč čaj,potem pa smo se drug za drugim spravilipod Tuš (tako smo poimenovali brezno, pokaterem tako neusmiljeno teče voda), pri-pravljeni na prhanje. Ko smo skozi vodo pri-lezli na Fosilno polico, smo iz vsakega škor-nja zlili liter vode, se malce oželi in nadalje-vali pot. Vsakič, ko smo se ustavili, nas jezačel gristi mraz, veke pa so bile tako težke,da bi lahko stoje zaspali. Dodobra smo senamučili, preden smo tri “prasice” spravili sko-zi Slačilnico in naprej skozi naslednji mean-

Proti Igorjevi ožini

Jama pod Debelim vrhom

Page 18: Bilten JKŽ, št. 20

17

der. V Nenadejanem razpotju pa se nam jezdelo, da smo že zunaj. S šklepetajočimi zob-mi smo sesekljali vsak svojo malico in se zdajže mukoma privlekli na vrh Velikanovegakevderca, kjer smo skozi meander komaj zba-sali sami sebe, da o transportkah ne govori-mo. Končno smo se znašli v Kapelici in prvasem se odpravila na zadnje štiridesetmetrskožumarjenje in se z zadnjimi močmi privleklaskozi vhodno brezno v vodoravni del jame.Drugima dvema sem sporočila, naj pridetaza mano in odcapljala proti izhodu, kjer meje pričakalo prebujajoče se jutro, in ko sta seiz teme prikazala tudi Igor in Sandi, je soncevzšlo v vsej svoji veličini in z mehko svetloboobsijalo okoliške hribe.

Znebili smo se mokrih in težkih cunj, sezavili v vse, kar smo imeli suhega, se zamo-tali tudi vsak v svojo spalko in bivak vrečo terod utrujenosti in mraza takoj zaspali. Sandiin Igor sta se spravila med ruševje, jaz pa nasonce pred jamo. Čez kakšni dve uri sem od-prla oči in zagledala pred seboj Zvonko inNaceta, kako se mi režita, ker sem še na polv spanju najbrž prav neumno mežikala v nji-ju. Komaj sem prišla k sebi, Zvonka pa je ževlekla iz nahrbtnika pivo, žganje, sok, vino,kavo in še nekaj drugih dobrot, kar je najbržzbudilo tudi druga dva, da sta prilezla vsak izsvojega brloga. Kmalu smo dobili serviranokuhano vino in kavo in ko se je njuna toplo-ta veselo razlezla po telesu, se nikomur niveč ljubilo nikamor. Toda čas nas je prega-njal, zato smo spravili skupaj vso opremo, seotovorili in se nekoliko polomljeni začeli ko-taliti v dolino. Na pol poti proti Lazu smosrečali Jolbeta, kako jo sopiha proti nam intakoj smo ga otovorili s “prasičko”, on panam je ponudil svež jabolčnik za boljši po-gon. Čez kakšni dve uri smo se vsi skupajznašli na planini Blato, se stlačili v avtomobi-le in se odpeljali proti Ljubljani. Akcijo smouspešno sklenili v piceriji v Kranju, kjer jeSandi izjavil: “Dejte hitr kej za jest, če ne bomzačel kuharja glodat!”

26.10. in 27.10.1996

Tokrat sta se prva odpravila na akcijo Ti-bor in Peter, z namenom, da razopremita deljame in naredita nekaj posnetkov. Iz Ljublja-ne sta odrinila v petek popoldne in prespalav depandansi v Lazu. Po mrzli noči sta seodpravila na preval in se spravila v jamo okrogenajstih dopoldne. Preostali, Igor, Sandi, Da-vid in jaz, pa smo v soboto ob osmih začeliv gostilni Jelen v Vižmarjih, nadaljevali v Bo-hinjski Bistrici in se ob desetih znašli ob litrukuhanega vina v Ribčevem lazu. Končno smose skobacali v avtomobile in se začeli valitina Blato. Luknje v steni nad cesto nam spetniso dale miru, zato smo se obuti v gojzarjein oboroženi s palicami zapodili v hrib, med-tem ko se je Sandi demonstrativno zleknil nasedeže svojega juga in zaspal.

Luknje, ki so bile s ceste videti prav obe-tavne, niso bile nič drugega kot spodmoli,zato smo se po melišču oddrajsali proti cestiprecej hitreje, kot pa smo lezli navzgor. Zbu-dili smo Sandija in nadaljevali pot. Na Blatusmo si razdelili opremo, ki je ni bilo nič manjkot ponavadi, in jo mahnili v Laz. Pred jamosmo se znašli okrog petih. Medtem ko smočakali na Tiborja in Petra, smo pomalicali inse opremili. Ura je bila sedem in zakoračilismo v temo, zunaj pa je začel naletavati sneg.

Na dnu Velikanovega kevderca smo sreča-li Tiborja in Petra. Premražena in izmučenasta klela vsak svojo “prasico”, nabasano z mo-krimi štriki, ”kovačijo” in fotoopremo. Veselismo bili novice, da sta razopremila jamo doSlačilnice in privlekla 100 m štrika in akumu-latorje skozi dva meandra do Nenadejanegarazpotja. Ker ju je zeblo, nam pa se je mudilonaprej, smo se poslovili in si zaželeli srečnopot. Hitro smo prišli v Nenadejano razpotje,kjer sta David in Igor že hitela naprej čezmeander in Slačilnico do Brezna pričakovanj,nazaj grede pa izmerila Slačilnico. S Sandi-jem sva medtem razdelila opremo po trans-portkah in se sprehodila skozi meander do

Jama pod Debelim vrhom

Page 19: Bilten JKŽ, št. 20

18

Slačilnice, da naju ne bi zeblo. V Igorjevi oži-ni sva uspela napraviti škripec in začela z žu-marji vleči tovor, ki sta ga druga dva prive-zala na vrv. Pošteno sva “zašvicala”, predensva zvlekla vso kramo na vrh, poleg tega pasva vse skupaj lepo “zaštrikala” in minilo jeprecej časa preden sva štrike in transportkezopet spravila v red. Kmalu sta prisopihala zanama še Igor in David in v Dvorani oken (tikza Igorjevo ožino) smo se odločili za malico.

Nabralo se je kar nekaj opreme, saj sopred nami ležale štiri blatne, težke in lene“prasice”. David se je opogumil in si na paspripel eno najtežjih, potem pa je začel s pri-žemama “pumpati” štrik. Minilo je kar nekajčasa, preden je s tovorom vred obvisel v zra-ku in takrat smo zaslišali: “O šit!” In ko jepotem začela še voda veselo curljati po njem,so take in podobne izjave odmevale po ce-lem breznu, vso pot do vrha stopnjastega

brezna - do Vel. kevderca. Tam smo zdaj šemalo večji tovor spet privezali na vrv in ga spomočjo škripca vsi štirje vlekli, vmes pa moliliin kleli, da se ne bi kam zataknil. Zdaj je bilo“prasic” že šest in prav nič zabavno si jih nibilo podajati skozi meander (obstaja tudi pra-vilo: Težja ko je “prasica”, rajši se zatika).

Samo še štirideset metrov pa bomo zu-naj! Popokala sem torej dve transportki in sezakadila proti izhodu, drugi pa za mano. Obštirih zjutraj smo prisopihali na plano in poz-dravila nas je polna luna. Po hitrem postop-ku smo se zavili v spalne vreče in zaspali: mitrije malo niže v vodoravnem delu Južeko-vega rova, David pa pri vhodu v jamo.

Tokrat smo se zbudili v temni tišini jamebrez običajne budnice, popokali vsak svojoposteljo in jo ubrali v beli dan. Tudi David seje že zbudil in bil navdušen nad svojo novospalko. Spet smo postavili običajno razstavoopreme in si niti pomisliti nismo upali, kakobomo vso to ropotijo spravili v dolino. Zvon-ka in Nace sta sicer obljubila, da nam bostaprišla pomagat, žal pa je Planinska sekcijapopolnoma zatajila.

Medtem ko smo čakali na nosače, smo siskuhali juho, nato pa se odpravili na krajšiizlet po okolici. Kmalu sta prišla naša prijate-lja z običajnimi dobrotami: kuhanim vinom,kavo... in začeli smo resno razmišljati o trans-portu opreme v dolino. V vrsto smo postaviliosem zajetnih, blatnih “prasic”, vsak svoj neravno lahek nahrbtnik in še nekaj “malenko-sti”, kot so: macola, majzelj, akumulatorji...Nič ni pomagalo: na vsakega dva kosa, na-hrbtnik zadaj, transportka pa spredaj in mah-nili smo jo v dolino. Še dobro, da nismo ni-kogar srečali! Vsi smo že škripali pod težkimtovorom in končno smo se opotekli k avtomo-bilom, tam pa pivo in “fotka”, pa še dvakratv istem vrstnem redu in že smo bili dobrevolje. Zbasali smo se v avtomobile in odvri-skali domov. To pa je bila tudi zadnja letošnjaakcija v Jamo pod Debelim vrhom. �

Fotografije: Peter Gedei

Mukotrpni prehod skozi Slačilnico

Jama pod Debelim vrhom

Page 20: Bilten JKŽ, št. 20

19

O dkrivanje jam je težavna stvar. Kljubtemu sem se nekega deževnega dne

odpravil iskat Logaško jamo. Mesto, kjer najbi se nahajala, mi je na zemljevidu pokazalstarejši jamar (v klubu je predaval orientaci-jo). Na terenu pa so se okoliščine močnospremenile. Vrtače, gozd, vleke in podobnestvari so oteževale lociranje jame. Tako semhodil po gozdu in iskal vhod. Končno sem narobu večje vrtače opazil skalno steno (od-lom), našel sem tudi vhod, toda... Kasnejesem izvedel, da to ni bila Logaška jama, am-

Jama pri gnezduali zgodba o iskanju podzemne Ljubljanice

Gorazd Grmek

pak Jama pri gnezdu. Odkrita je bila leta 1925in nosi katastrsko številko 7. Čakala je celih70 let, da je dobila nadaljevanje.

Turistična sekcija JK Logatec se je odločila,da bo razbila ožino, ki je onemogočala potgloblje v jamo. Po ogledu ‘najboljšega’ jamar-ja naj bi to bilo jalovo delo. Kljub močnemuprepihu, ki ga je bilo čutiti v njej, po njegovioceni ni bilo mogoče nadaljevati. Naša trmapa je bila neomajna. Čez nekaj dni smo se dozob oboroženi s kladivi, špicami, vrtalkami invsemi dodatki vrnili v jamo. Garanje se jezačelo. Trojica odpisanih je začela iskati Ljub-ljanico. Z malo sreče smo prebili prvo skalnoožino, za katero se je odprlo 3,5 m globokobrezno. Po spustu vanj smo ugotovili, da seza breznom odpira meander, dolg 7 m, širokpa le 15 cm. Razvila se je debata o smiselno-sti nadaljnjega kopanja, končala pa se je ssklepom, da se delo mora nadaljevati.

Čeprav so bile skale trde, se nismo dali.Akcije so se vrstile. Globina jame se je večalaiz akcije v akcijo za centimetre. Kmalu pa sose pojavili problemi. Vsa dejstva v jami sokazala, da se je ‘najboljši’ jamar zmotil v oce-ni. Ker pa je bil zadolžen za opremo, je tapostajala vse teže dostopna. Zato sem si na-bavil lastno vrv, ploščice pa sem si naredilkar iz kotnega železa. Dela so se nadaljevala,medtem pa so razprtije med turistično sek-cijo in gospodarjem JK Logatec rasle.

Jeseni leta 1996 je članica turistične sek-cije, Petra Terček, odpotovala za pol leta vJužno Ameriko. Preostala dva člana, Miha Ce-larc in jaz, pa sva ostala brez enega pomaga-ča in brez družbe. Odločitev je padla in za-menjala sva klub - pridružila sva se JK želez-ničar. Tu so imeli razumevanje za turizem indelo v jami. Hitro sva pridobila nove člane za

Če je potrebno, razširimo tudi z drugačnimi

kladivi. Akcija v Jamo pri rjavem kamnu

spomladi 1997. Foto: Peter Gedei

Jama pri gnezdu

Page 21: Bilten JKŽ, št. 20

20

Jama pri gnezdu

Page 22: Bilten JKŽ, št. 20

21

kopanje. Najprej si je jamo ogledal predstav-nik “sveta mod’rcov” Iztok Terček - Jolbe, kije bil z delom v jami zadovoljen. Kmalu se jepridružil Tibor Gedei. S skupno močjo svajamo poglobila za tri metre, ožina pa se ni inhotela razširiti.

Organizirali smo večjo akcijo, v kateri jesodelovalo kar šest članov. Mark in Mojcasta izpraznila brezno, v katerem se je nabralodbit material. Igor, Špela, Miha in jaz pasmo prebili še eno ožino in prišli v majhnodvoranico nad meandrom. Po njegovem dnu,do katerega nas je ločilo le slabih deset me-trov, je tekel potoček. Ker je bilo tudi tu zeloozko, sem začel razbijati skale. Preostali članiso brez dela spremljali moje početje, zato jihje kmalu začelo zebsti in prekinili smo akcijo.Naslednji dan nisem zdržal doma. Z Mihomsva odšla v jamo. Dodatne vrvi nisva jemalas seboj, saj sva bila prepričana, da lahko pro-sto zlezeva deset metrov globoko, če je mean-der širok samo 30 do 50 cm. Zaradi pretrdihskal sva morala razbijanje prvotne odprtineopustiti, nato sva začela na koncu dvoranice,kjer so bile skale popustljivejše.

Po petih urah dela je padla zadnja skala.Padala je in padala. Spogledala sva se in druž-no ugotovila, da je globina precej večja od

desetih metrov. Padale so ocene 20, 30, celo40 m. Kljub Mihovemu nasprotovanju semzlezel v razpoko in posvetil v globino z elek-trično svetilko. Brezno pod menoj je bilo pre-široko za prosto plezanje, kljub temu pa jebilo veselje nepopisno.

Naslednji dan se je začela telefonska bit-ka. Čeprav sem postal pomočnik gospodarjav novem klubu, še vedno nisem imel ključaod skladišča. Dobil sem gospodarja Matejain ob 13 h smo odšli v jamo. Obvezno zabi-janje svedrovca sem opravil v rekordnem ča-su. V brezno smo spustili 50 m vrvi in začelse je dolgopričakovani spust na dno. Na potinavzdol sem zabil še dva. Dno sem dosegelokrog 40 m globlje. Nadaljevanje mi je zaprlskalno blatni čep, ki ga bo potrebno v pri-hodnjih akcijah še prekopati.

Po merjenju jame smo ugotovili, da je se-daj globoka 107,85 m, kar je največja globinana tem področju. Prebitih je bilo 17 m ožine,umetni rov pa smo, po treh članih, ki sozačeli delo v jami, poimenovali “ROVODPISANIH”.

Zahvalil bi se podpori starejših članov JKLogatec, posebno pa Andreju Mihevcu in Dra-gu Korenču, ki so mi z opremo in nasvetipomagali pri delu v jami. �

Prizori iz Slejkotove jame na Nanosu. Trije koraki jamarjevega življenja. Foto: Peter Gedei

Jama pri gnezdu

Page 23: Bilten JKŽ, št. 20

22

J ama nosi ime po županu Josipu Permetu, ki se je pred sedemdesetimi leti (l.

1926) spustil v 9 m globoko Brezno priOpolzkem kamnu in spodaj odkril dotlej nez-nano jamo. Še istega leta so jo jamarji DZRJLjubljana raziskali in izmerili. 15. maja 1927so jo odprli za turiste. Pomembno je, da sobile tako Postojnska kot preostale primor-ske turistične jame takrat pod Italijo in da jebila Slovenija brez prave turistične jame. Leta1935 so jamo s 34 m dolgim tunelom pove-

Raziskave v Županovi jamiNovoodkriti del Igor Perpar

zali z bližnjo Ledenico, ki jo opisuje že Valva-sor v Slavi Vojvodine Kranjske (l. 1689).

Obsežnejše raziskave Taborskega hrbta inTaborske jame (po drugi sv. vojni so jamopreimenovali - ime je dobila po bližnjem vr-hu Tabor; od leta 1996 naprej se ponovnoimenuje Županova jama) je v letih 1962 in1987 opravljal IZRK Postojna .

JKŽ v jamiSodelovanje kluba s Turističnim društvom

Izpred prejšnjega vhoda v Županovo jamo. Zanimiv je napis na tabli: “Kapnike lomiti je

strogo prepovedano. Vsak slučaj se kaznuje z globo od 100 - 10000”. Sliko je posodil

g. Kanduč.

Županova jama

Page 24: Bilten JKŽ, št. 20

23

Županova jama

Page 25: Bilten JKŽ, št. 20

24

Županova jama, ki je upravitelj jame, nas jeseveda pritegnilo k obisku in k raziskavam vnjenih neturističnih delih. 11.2.1995 smo se zupravitelji jame srečali pred vhodom v Lede-nico (Daniela, Špela, Zvonka, Nace, Sandi, Mi-

lan, Igor, g. Vreg, g. Kanduč in g. Šabić). Po-vedali so nam, da je IZRK Postojna leta 1987jamo temeljito raziskal. Glede na to, da ja-marji ne verjamemo niti najboljšim prijate-ljem, kadar se govori o možnostih nadaljeva-nja jame oz. trditvah, da je neke jame nadoločenem mestu konec, smo informacijovzeli v vednost, vendar nam ni vzela pogu-ma. Skupaj smo se odpravili v jamo.

Razdelili smo se v dve skupini. Prva jeraziskovala v Veliki dvorani, druga pa je lovilakorak z g. Kandučem, ki nas je vodil v Zadnjo

dvorano. Dejal je, da je največ možnosti zaodkritje česa novega prav na koncu dvorane,kjer naj bi bilo neraziskano brezno. Odbrzelismo tja, navezali vrv, s pomočjo katere sta sedva kolega spustila do dna. Od tam je pris-pela novica o raztresenem karbidnem apnu,kar je pomenilo, da v 30 m breznu nistaprva. Škoda. Medtem, ko sta se vračala, semse preskušal v plezanju po breznu navzgor, tj.v kamin, ki se dviguje okrog 20 m v višino.Po petih metrih napornega in nevarnegavzpona sem bil prijetno presenečen, saj semopazil horizontalen rov. Hitro sem se splazilvanj in ugotovil, da vodi v lepo dvorano(-ico). Nisem raziskoval, vrnil sem se nazaj inveselo novico povedal preostalim. Sklenilismo, da bomo nove dele raziskali skupaj. Pri-družila se nam je tudi ekipa, ki je raziskovalav Veliki dvorani.

Kratek rov nas je popeljal v dvoranico zvišino stropa okrog osem metrov. Na našidesni se je v soju karbidk lesketalo sigovopobočje s prelepimi kapniki. Zavedali smo se,da smo prvi ljudje na tem mestu, v tem pro-storu. Zaradi izredne lepote in nedotaknje-nosti pobočja smo si sezuli čevlje in se podaliiskat nadaljevanje. Nos smo vtaknili v vsakošpranjo, vendar nadaljevanja rova ni bilo. Ce-lotna dolžina novoodkritega rova z dvoranoje cca 30 m. Posebnost so zanimivi kristalikalcita v suhih ponvicah skupne površine 0.5m2. V dvorani je tudi nekaj makarončkov dol-žine do 15 cm.

Kot že rečeno nadaljevanja nismo našli.Tudi kazalcev, ki bi namigovali na nadaljeva-nje, nismo zaznali. Mogoče bi bilo perspek-tivno plezati v kamin nad 30 m breznom, kipripelje v bližino površja. V zimskem časusmo namreč na površju, na mestu, kamornaj bi pripeljal kamin, opazili dihalnik.

Drži, da je odkritje skromno, vendar jevsekakor prispevek k poznavanju Županovejame, česar smo veseli tako mi kot tudi upra-vitelj jame. �

Ob sedemdesetletnici

Turistično društvo Županova jama Gro-suplje je ob tej priložnosti na Permetovihiši v Ponovi vasi odkrilo spominsko ploš-čo odkritelju jame Josipu Permetu in iz-dalo knjigo z naslovom ŽUPANOVA JAMA- 70 LET.

Sestavlja jo več prispevkov različnih av-torjev (izviren tekst iz Slave vojvodinjeKranjske s prevodom, kako je bila jamaodkrita in kako je z jamo danes, speloe-morfološki opis jame, nova odkritja v ja-mi, rastlinski svet okoli jame, turistični raz-voj po drugi svetovni vojni, vizija bodoč-nosti jame z okolico).

Gre za prijetno branje in uporaben vod-nik po jami in njeni okolici. Knjiga je tudibogato slikovno opremljena. Izredno zani-mive so stare fotografije na steklu. Razve-seljuje tudi bogata bibliografija. Pri pro-mociji knjige je bil Jože Perme (sin JosipaPermeta) odlikovan s častnim zlatim zna-kom Turistične zveze Slovenije za uspešnodelo pri razvoju turizma v Sloveniji.

Županova jama

Page 26: Bilten JKŽ, št. 20

25

Page 27: Bilten JKŽ, št. 20

26

L etošnje prvomajske praznike smo izkori-stili za raziskovanje in merjenje novood-

kritih delov Predjame. V petek, 2. maja 1997,smo se odpravili merit rove, ki so jih v prejš-njih dneh odkrili člani kluba NORIK SUB. To-mo in Igor Vrhovec, Matej Mihailovski inBoštjan Slapernik so nadaljevali z raziskova-njem v rovih, ki jih je že leta 1964 raziskovalangleški jamar Mi-ke Boon (član spe-leološkega klubaShepton Mallet). Na-črti teh rovov so ob-javljeni tudi v letoš-nji številki Naših jam.

“Norikovci” sonašli prehod skozičetrti sifon. Sledi munekaj deset metrovdolg rov s potokom,ki se nadaljuje v vod-ni rov. Sifoni so do-kaj kratki. Najdaljši je prvi, ki je po meritvahprej omenjenega angleškega jamarja in ponaših ocenah dolg 40 m. Dolžina drugega jele 15 m, globina pa do 2 m. Tretji in četrtisifon sta okrog 30 m dolga in do 5,4 mgloboka. Peti je dolg 20 m in globok 4,5 m.Vidljivost se z globino in dolžino jame iz-boljšuje. Voda se občasno pojavlja v delu ja-me, ki je ob nizkem vodostaju sicer suh.

V času naše akcije je bil ta del zalit (tj.občasni sifon, ki se pojavi med tretjim inčetrtim). Po zadnjem, petem sifonu, če neupoštevamo občasnega sifona, so že v prejš-nji akciji izmerili 800 m poligona, ki obsegaglavni rov in nekaj stranskih. V šesti sifon seje potopil Tomo in ugotovil, da se v globini30 m le-ta zelo zoži, tako da je nadaljevanje

vprašljivo.Poleg glavnega smo izmerili tudi okrog 400

m stranskega rova. Ta je, za razliko od glav-nega, ki sledi vodnemu toku, zelo blaten. Vglavnem rovu se nanosi mulja pojavljajo lepred zadnjim, šestim sifonom, medtem ko sov stranskem nanosi zelo obsežni. Ne bi mo-gel reči, da je to blato, saj je bolj mešanica

fine mivke in mulja.Čeprav se stranskirov glede na glavne-ga dviguje, so ti na-nosi ogromni. Topotrjuje našo dom-nevo, da je vir, ki na-paja stranski pritok,drugačen od tistega,ki napaja glavni tok.Ta stranski pritok paje opazen in omem-be vreden le ob obil-nejših padavinah.

Stranski rov se konča z blatnim zatrepomna dveh mestih, vendar to še ne pomeni, danadaljevanje ni možno. Raziskati bomo mo-rali še vrsto kaminov, ki so sicer lahko do-stopni, vendar pa nam je zanje zmanjkaločasa. Tudi stranskih rovov, predvsem višje le-žečih, nismo raziskovali, čeprav smo na nji-hovih začetkih opazili sigaste kope. V nekate-rih delih jame se pojavljajo sigaste tvorbe, kipa so bolj izjema kot pravilo.

Akcija je trajala kar deset ur, tako da sonam proti koncu že pojemale moči. Hoja inplazenje v potapljaški opremi ter transportdruge opreme pač ni lahko delo. Domov smose odpravili v trdi temi, zadovoljni, da smosodelovali pri odkrivanju še neznanega in ne-raziskanega sveta. �

Novoodkriti deli PredjamePotapljaške raziskave v ponoru Lokve

Miha Celarc

Predjama

Page 28: Bilten JKŽ, št. 20

27

P otapljaški klub Norik Sub. Najatraktiv-nejši klub v Sloveniji. Vedno najdemo

možnost in izgovor za potop. Tudi pozimi inv slabem vremenu. Odkrivanje neznanega.Avantura. Zadnja leta vse pogosteje v jamah.

Na žalost pa vremenske razmere za po-tapljanje v jamah niso vedno primerni, pred-vsem velika količina vode je sovražnik jam-skih potapljačev. Močni tokovi in slaba vid-ljivost namreč kvarita potapljaške užitke inučinkovitost raziskovanja neznanega.

Tako smo potapljači Norik Suba okoli bo-žiča 96 zašli v Podpeško jamo. Medtem koso bile zunaj razmere za potapljanje skorajnemogoče (mraz, sneg, visoke vode), smotukaj našli zatišje.

Jamo je omenjal že Valvasor, saj je v nje-govem času prebivalstvo Suhe krajine semprihajalo po vodo, kar dokazujejo debele pla-sti keramike v jami.

V jamo se pripeljemo z avtomobilom, sajje vhod kot skladišče in garaža. Pričaka nasprijetnih jamskih 7 ali 8°C nad ničlo. Na “par-kirišču” se tako lahko udobno preoblečemov potapljaške obleke in opremimo z jeklen-kami. Težko izberemo smer potopa - s to-kom ali proti njemu. Vhodna dvorana jamese namreč nadaljuje v dva rova: v pritočnegain odtočnega. Odločimo se za pritočnega, aže po nekaj metrih zagledamo jez. To je zapotapljača najtežji del, saj je pot z vso potap-ljaško opremo do vode precej težavna.

Voda za jezom je globoka 3 do 4 metre,samo jezerce pa je dolgo približno 45 me-trov. Strop nad jezerom je spočetka visok le2 metra, na koncu pa je manjša dvoranica,ki se konča s sifonom. Tam se končno prvičpotopimo 2 metra globoko in 10 metrov da-leč. Nato izplavamo na površje v drugi dvo-

rani, ki je precej prostornejša od prve. Zaradizajezitve je globina vode 3 metre.

Na koncu te dvorane pa se potopimo vglavni, 150 metrov dolg sifon. Največja globi-na je 15 metrov, povprečna širina sifona je 6,povprečna višina pa 2 metra. Sifon potekavečinoma v smeri proti jugu. Na dnu in vrazpokah je precej usedlin, ki jih potapljač splavanjem in z izdihanim zrakom dvigne s talin vsuje s stropa. Zato je vidljivost na začetkupotopa okrog 6 m, ob vrnitvi pa se zelozmanjša, ponekod je skoraj onemogočena. Vsifonu smo opazili nekaj človeških ribic, po-strvi in postranic (jamski rakci).

Za preplavanim sifonom se odpre večjadvorana, ki se nadaljuje v 200-metrski rov,skozi katerega plavamo po jezeru, ki je ver-jetno nastalo z zajezitvijo potoka v vhodnemdelu jame. Na koncu podzemnega jezera od-ložimo potapljaško opremo in pot nadaljuje-mo le z acetilenskimi svetilkami. Jama se na-daljuje z zelo zanimivim vodnim rovom, podnu katerega teče potoček s prodnatim, de-loma tudi skalnim dnom. Med napredova-njem lahko opazimo čudovite kapnike, siga-ste ponvice, v tolmunih pa tudi človeške ri-bice in jamske rakce. Dimenzije glavnega ro-va so: širina 2 do 6 in višina do 20 metrov,rov je večinoma usmerjen proti jugu.

Od glavnega vodnega rova se odcepi stran-ski, ki je dolg približno 250 m, poteka vzpo-redno z glavnim rovom, le nekoliko višje. Jestarejšega nastanka, zelo zasigan, zato so ime-na kot kristalna dvorana in dvorana ponviczelo na mestu.

Jama se konča z veliko dvorano, v katerije podor prekrit s sigo. Veličastno in lepo.Možnosti napredovanja tu skorajda ni, vosrednjem delu jame pa bodo verjetno sledi-

Podpeška jama v DobrepoljuPotapljaške raziskave v Podpeški jami

Tomo Vrhovec in Matej Mihailovski

Podpeška jama

Page 29: Bilten JKŽ, št. 20

28

la odkritja novih jamskih prostorov. Skupnadolžina novo odkritih rovov znaša zaenkratokrog 2100 m, kar pomeni eno največjih ja-marskih odkritij leta 1996 v Sloveniji.

Jamo bomo gotovo še velikokrat obiskali,deloma za zelo prijeten izlet, deloma po dolž-nosti (natančnejši načrt), pa tudi zaradi željepo novih odkritjih. �

Podpeška jamapritočni sifon - od konca

akumulacije

Risal: Tomo Vrhovec

Merili: Tomo Vrhovec, Igor

Vrhovec, Matej Mihailovski

1

1

Podpeška jama

Page 30: Bilten JKŽ, št. 20

29

28. in 29. septembra 1996 smo imeliv Bohinju potapljaški tabor. Poleg

potapljanja, predavanj in diaprojekcij smo iz-vedli tudi akcijo v jami Govic, katere namenje bil nabiranje izkušenj, veseli pa bi bili tudikakšnih novih odkritij.

Naš načrt je bil takle:V jamo bi se najprej spustila Tomo Vrho-

vec in Matej Mihajlovski, ker sva imela naj-več mokrih in suhih jamarskih izkušenj. Se-veda nama je bila dobrodošla vsakršna po-moč pri transportu opreme, do koder bi pačšlo. Odvisno od situacije bi potapljaško opre-mo pustila pri sifonu in nosila ven na polnje-nje le jeklenke. Prvič bi poskusila le z enoopremo: jaz bi se potopil globlje, kasneje pabi se Matej z mojo opremo potopil glede narazpoložljiv zrak. Priznati moram, da smo pri-stop in prvi del jame nekoliko podcenjevali(glede na dosedanje načrte smo imeli obču-tek, da je nekoliko lažje). Glavni problem jebila jamarska oprema, ki sva jo imela le mid-va z Matejem. Zaradi tega smo se v spod-njem delu jame nekoliko bolj namučili (poNandetovem oknu sta lahko pot nadaljevalale dva), pa tudi manjše število potopov smoopravili.

Govic seveda ni jamarsko naporen, ven-dar pa sta nošenje potapljaške opreme in ne-zadostna opremljenost pripomogla, da namje bilo precej težje. Po drugi strani pa nas jeto spodbujalo in motiviralo (saj se ne damokar tako!). Prišli pa smo tudi do novih izku-šenj, ki nam bodo v bodoče prišle prav.

Tako se je v soboto zjutraj odpravila pravamala karavana norikovcev, otovorjenih z opre-mo. Kljub naštetim problemom so večinomavztrajali in garali do Nandetovega okna. Odtam naprej sva seveda nosila sama. Tudi po

končani akciji se jih je našlo nekaj, ki so po-magali pri transportu opreme.

V jami sem opravil štiri potope, spremlje-valca pa sem imel vsakič drugega. Med fantipa tudi dekleti je bilo veliko zanimanja inlahko bi ostali tam ves teden, da bi izpolnilivse želje. Poleg Mateja so se potapljali še Ma-tej Simonič, Uroš Bradač in Simon Oprešnik.Vsi so dosegli globino okoli 20 do 30 metrovin bili nad potopom in jamo navdušeni.

Moji cilji so se začeli nekje od 40-ih me-trov naprej. Jama je do te globine izmerjenain narisana, od tu naprej pa je poleti 1996Benjamin Gorkič opravil potop in dosegel glo-bino 57 metrov. Tam je naletel na podor skal,ki je zaprl rov in imel je občutek, da naprejnajbrž ne bo šlo. O tem sem se pred akcijopogovarjal s Cirilom Mlinarjem, ki je bil pre-cej prepričan, da prehod je. Odkriti nadalje-vanje je bil moj cilj, če pa to ne bi bilo mož-no, pa vsaj izmeriti jamo do te globine. Pridrugem potopu sem pri tem uspel in medvelikimi kamni na “dnu” (59 metrov) našelprecej ozek prehod, ki se je odprl v pravoavtocesto: gladke, pravilne, stranske stene, podnu lep bel pesek in manjši okrogli kamni(podobno dnu alpske reke), vse skupaj širokokakšnih 10 metrov, rov pada enakomerno inhitro ter gre skoraj popolnoma naravnost.

Med potopi sem dosegel naslednje globi-ne: 59 m, 82 m, 81 m, 55 m. Pri tem semkolikor toliko tudi izmeril rov od 40 metrovglobine naprej, vendar bo treba akcijo pono-viti, saj z natančnostjo merjenja nisem zado-voljen, pa tudi doseženo globino oz. dolžinorova bi se dalo povečati. Na tej akciji pačnismo bili pripravljeni na večje globine.

Sifon je podoben jami pred njim: večji rovoz. dvorana, ki se konča s podornimi kamni,

GovicPoročilo s potapljaško-jamarske akcije v Govicu

Tomo Vrhovec in Matej Mihailovski

Govic

Page 31: Bilten JKŽ, št. 20

30

med njimi ozek prehod in tako dalje. Tudi ponaši akciji velja komentar, ki sem ga nekjeprebral o Govicu: vidljivost odlična, rov papada in pada, potrebno bo le volje in pogu-ma (pa tudi pameti) in nova odkritja so prednami.

Poleg “težkega” pristopa je glavni prob-lem mraz, saj je temperatura nekje od 4 do4,5 stopinj. Precej problemov sem imel zzmrzovanjem zraka (oz. vlage) v regulatorju.Vidljivost je odlična - okoli 6 do 10 metrov(pravijo, da je ponavadi še boljša) - čepravsmo vsaj na začetku vodo nekoliko skalili.Mulja je zelo malo, nekoliko več v stranskihžepih.

Voda v sifonu je ves čas počasi upadala,približno 4 metre v 30 urah.

Kasneje sem se pogovarjal z Alešem Lajo-vicem, ki jamo zelo dobro pozna. Pokazal mije tudi načrte jame, ki jih je risal sam in pakasneje Anton Praprotnik. Načrti so narisanidovolj natančno, da sva ugotovila naslednje:med našo akcijo je bila gladina vode približ-no 10 metrov nad tisto, ki je vrisana v načr-tih. Tudi Beno Gorkič je imel približno enakerazmere kot Lajovic in Praprotnik. Tudi dolži-na vodnega rova do tja, do koder je prišelBeno (75 metrov), odgovarja tisti, ki sem jodosegel na istem mestu jaz (85 metrov) - sajsem začel nekoliko višje. �

Govic

Page 32: Bilten JKŽ, št. 20

31

N ovokrajska jama leži jugovzhodno odIlirske Bistrice pri kraju Novokračine,

kakšen kilometer od meje s Hrvaško. Jama jeodtočna, vanjo se stekajo vode z bližnjih poljv času večjih deževij. Na žalost pa z vodopride tudi cel kup smeti, tako da se vhodane da zgrešiti, potrebno je samo slediti ssmetmi zametani suhi rečni strugi proti jugupolja.

Člani jamarskega kluba Netopir iz IlirskeBistrice so nas povabili k raziskovanju te ja-me. Suhe dele so že sami do potankosti ra-ziskali in pri tem prišli do sifona, ki je bilzanje neprehoden. Manjkalo jim je tako po-tapljaške opreme kot znanja, zato smo na-stopili mi. Organizirali smo številno ekipo, kinaj bi se ukvarjala z že omenjenim sifonomna koncu jame. Ekipo so sestavljali: TomoVrhovec (Potapljaški klub Norik Sub, Jamar-ski klub Železničar), Gorazd Grmek (JKŽ), Ma-tej Mihailovski (Norik Sub, JKŽ), Damjan (No-rik Sub) in jaz (Norik Sub, JKŽ), Igor Vrhovecin Tyson (oba Norik Sub) pa sta operiralasamo na površini.

Prvič smo se na primorsko stran odpravili6.1. 97. Zjutraj naj bi se pred jamo dobili zjamarji iz Ilirske Bistrice, ki bi nam pomagalipri transportu opreme do sifona. Ta je bilnamreč relativno težko dostopen; težave jepovzročal predvsem vhodni del jame, kjer jenagrmadeno ogromno skalovje (pozimi do-dobra poledenelo), ki tvori nekaj manjših sto-penj. Dodatno nam je transport oteževala šeštirimetrska stopnja, pod katero se je izobli-kovalo manjše jezerce, pregloboko za preče-nje z navadno jamarsko opremo. Prečko prekjezera, ki je bila na tem mestu edina rešitevza prehod v nadaljevanje jame, sva z nekajtežavami z Gorazdom pripravila, še preden

so se pojavili bistriški jamarji. Njihova ekipasicer ni bila številčna, bila pa je toliko boljučinkovita. Med raziskovanjem nam je po-magalo šest “netopirjev”: Igor Cubr, RadivojŠajn, Mirko Matko, Joško Mršnik, Edo Lenar-čič in Marjan Šabec. Z njihovo pomočjo smodo sifona spravili tri nepopolne potapljaškeopreme (kompletno Tomotovo opremo terše dve maski, plavutke, uteži, nekaj sedemli-trskih jeklenk in podvodnih svetilk).

V majhno mlakužo, polno plastenk, vej inpločevink se je najprej skobacal Tomo. Za se-boj je seveda vlekel varnostno vrvico, ki pa jepresenetljivo kmalu nehala “cukati”. Zaskrb-ljeni, da je sifon neprehoden, smo čakali, dase Tomo spet pojavi. In res, kmalu zagleda-mo svetlobo podvodne svetilke, takoj za tempa pokuka iz vode zadovoljen potapljačevobraz: “Samo par metrov je dolg, plitev, nadrugi strani pa jama šiba!”. Po nekaj vzklikihveselja smo se Ljubljančani začeli pripravljatiza potop skozi sifon. Tomo je medtem šerazširil prehod, saj je bil poln vejevja in sme-ti, ki so v kalni vodi povzročali nešteto pre-glavic neopremljenim potapljačem. Zaradi po-manjkljive opreme je bila namreč potrebnaimprovizacija - nekdo je plaval brez luči, dru-gi s kamenjem za kombinezonom, ki je na-domestilo uteži, vsi razen Tomota tudi brezplavutk, kar v škornjih. Tudi jeklenk z zrakomni bilo dovolj za vse, zato je Tomo prenašalopremo z enega konca sifona na drugega.Komaj sem prišel na drugo stran, že je prišlanovica, da je za ovinkom neprijetna stopnja,za njo pa še eno jezerce, tokrat dosti večje.Pa smo spet pograbili Tomotovo opremo injo s skupnimi močmi spravili do še nerazi-skanega vodovja. Za naslednjih dvajset minutje Tomo spet izginil pod vodo in se vrnil ma-

Raziskave v Novokrajski jamiPotapljaška akcija David Dereani

Novokrajska jama

Page 33: Bilten JKŽ, št. 20

32

Novokrajska jama

Page 34: Bilten JKŽ, št. 20

33

lo manj veselega videza. Sifona ni preplaval,ker mu je po približno sedemdesetih metrihlabirinta pot zaprla neprehodna ožina. Opispotopa ni bil dovolj natančen, saj mu je orien-tacijo oteževala izredno umazana voda. Malonejevoljni smo še nekaj časa posedali ob je-zeru in čakali na Damjana, ki se je naslednjipotopil. Ni dolgo trajalo, pa je tudi on izpla-val, saj mu je nemogoča vidljivost prepreče-vala napredovanje po rovih. Sledil mu je šeMatej, pa tudi on ni prišel daleč, ker mu ježe za ovinkom crknila svetilka. Ni nam preo-stalo drugega, kot da se vrnemo k našimčakajočim prijateljem in znosimo vso opre-mo na prosto. Spet improvizacija z opremopri prvem sifonu in povratek k netopirjem.Ti so že nestrpno čakali na našo vrnitev. Ve-seli so bili naših odkritij in skupaj smo skle-nili, da bomo akcijo ponovili, saj je bilo po-trebno na novo odkriti del izmeriti in narisa-ti, obenem pa opraviti še en potop v zad-njem sifonu. Dela se je nabralo veliko, šeposebej potem, ko smo ugotovili, da tudi pr-vi, suhi del jame nima slovenskega načrta(obstaja samo neki zanikrn hrvaški list, ki paje nenatančno izdelan in nepregleden). Vseje že pošteno zeblo, zato smo se z opremopodvizali iz jame.

Po akciji smo po tradiciji zavili še v »ošta-rijo«, kjer so nas netopirji med debato pogo-stili s pico in pivom. Sklenili smo kompro-mis: Ljubljančani bomo izmerili novoodkritirov, Bistričani pa stari del jame, skupaj pabomo narisali načrt. Na naslednjih raziska-vah onstran vode naj bi se nam pridružil tudiIgor Cubr, ki je imel nekaj potapljaških izku-šenj, ni pa imel dovolj svoje opreme.

Naslednja akcija je potekala štirinajst dnikasneje. Njen namen je bil, kot smo se dogo-vorili, izmeriti novoodkriti rov. Spet smo to-vorili opremo, tokrat smo imeli že prakso inzabite svedrovce, pa je zato vse skupaj pote-kalo kanček hitreje. Skozi prvi sifon je tokratzaplaval tudi Igor, da bi nama z Gorazdompomagal izmeriti rov. Preostali (Tomo, Matej

in Damjan) naj bi poskrbeli za drug sifon. Nažalost je bilo merjenje uspešnejše od odkri-vanja, saj smo v pičle pol ure uspeli natanč-no izmeriti celoten rov, medtem ko drugaekipa ni prišla do novih odkritij, vseeno pa jeTomo nekako izmeril zapleten labirint sifona.Ugotovili smo, da jama bolj ali manj sledismeri JV in se približuje hrvaški meji, ki pa je

na naše razočaranje še ne prečka. Dolžinanovega rova je 165 m, prišteti pa je treba še16 m prvega in 70 m drugega sifona. Onkrajvode smo hitro opravili, zato smo si medvračanjem na površje privoščili še ogled pon-vic. Sledilo je veliko presenečenje, ko smo veni od njih odkrili nov sifon. Tomo se je takojogrel za stvar, zato smo samo skočili po je-klenke, plavuti in masko in raziskovanje se jespet pričelo. Konec varnostne vrvice sem to-krat držal v rokah, medtem ko je Tomo drugikonec vlekel za seboj v sifon. Spet je prekma-

Ljudje žabe, David Dereani in Matej

Mihailovski. Foto: Peter Gedei

Novokrajska jama

Page 35: Bilten JKŽ, št. 20

34

lu nehala “cukati” in spet smo v dvomih ča-kali na novice. In spet se je Tomo vrnil znasmejanim obrazom in izjavo, da je nekajmetrov plitkega sifona, na drugi strani paponvice po rovu, na koncu tega pa nov sifon.Netopirji so samo še zmajevali z glavami inse smejali. V vsakem posebej je gorela želja,da bi nov del pri priči raziskal, vendar pa nasje čas gnal na površje.

Po napornem vlačenju težke opreme nasje pred jamo čakalo neznansko presenečenje.Na jasi je gorel ogenj, nad njim pa visel ba-kren kotel z brbotajočim golažem. Nasmejankuhar, med drugim tudi sam jamar, nam je,še preden smo se uspeli preobleči, že postre-gel golaž s polento in pijačo. Vsi sestradanismo seveda požrešno segli po njem in se gado sitega najedli. Bil je zares odličen, tako dasi je vsak privoščil še »repete«. Prav zadovo-

ljen je bil kuhar, ko je videl, kako neznanskonam je ustregel z odličnim kosilom. S tem pase akcija še ni končala. Obredli smo še celovrsto gostiln, kjer so nas netopirji postregli spijačo, krofi in s pico. Spet smo cel večerdebatirali in kovali načrte za prihodnost, kon-čali pa smo z ugotovitvijo, da bo potrebno zraziskovanjem za nekaj časa prekiniti, se med-tem izuriti v jamskem potapljanju in opravitivse obveznosti doma.

Raziskovanje Novokrajske jame je bilo za-me prav posebno doživetje, na katerega mebodo še dolgo vezali lepi spomini. V tem ča-su sem spoznal, kaj v resnici pomenijo sku-pinsko delo, požrtvovalnost in prijateljstvo.Za nova odkritja, pridobljene izkušnje in pri-jateljstvo bi se na tem mestu zahvalil vsemsodelujočim, še posebej članom Jamarskegakluba Netopir. �

V Ljubljani in njeni okolici živi večina potapljačev Slovenije, zelo pa primanj-

kuje primernih potapljaških terenov. Najboljugoden teren za potapljanje je gotovo Pod-peško jezero.

Lega je primerna (2o km južno od Ljub-ljane), dostop do jezera pa idealen. Potopi somožni tudi v deževnejših obdobjih (čeprav jevidljivost precej boljša ob nizkem vodostaju).Kljub temu pa jezero ni posebno potapljaškoobiskano, predvsem zaradi mulja, ki na debelopokriva dno, police in razpoke, in tako moč-no zmanjšuje vidljivost. Potapljaške užitke papoleg mulja kvarijo tudi neprijazni ribiči, kiob lepem vremenu naseljujejo obale jezera.

Med domačini so se širile zgodbe, da jena dnu jezera “brezno, spuščajoče se v grozo-

vite globine 80 in več metrov”, vendar nikolinismo srečali nikogar, ki bi tam res bil.

Zamuljeno dno se počasi spušča proti sre-dini jezera, kjer se na globini 8 do 15 metrovstrmo prevesi v lijak, ki deluje kot požiralnik.Stene lijaka so navpične, tudi previsne. Kjer-koli je možno, se je nabrala plast mulja. Po-tapljači so se do poletja 1996 potapljali doglobine približno 29 metrov. Na dnu lijaka soopazili ozko razpoko, ki pa je niso raziskali.Po nam dostopnih podatkih se je spomladi1996 v razpoko prvi podal Benjamin Gorkič,član NORIK SUB-a. Po nekaj metrih ozkegarova je priplaval v večjo dvorano. Dosegel jeglobino 45 metrov, potem pa se je zaradizelo slabe vidljivosti in prekratke varnostnevrvice vrnil.

Podpeško jezeroPodzemni svet jezera

Tomo Vrhovec in Matej Mihailovski

Novokrajska jama

Podpeško jezero

Page 36: Bilten JKŽ, št. 20

35

V NORIK SUB-u smo se odločili jezero injamo pod njim podrobneje raziskati, saj smose tu lahko potapljali tudi takrat, ko se zaradivisoke vode v drugih jamah nismo mogli. Žena prvem potopu je Tomo Vrhovec dosegeldno, 51 metrov globoko. Konec dvorane pre-haja v nizek rov, po katerem voda izteka vsmeri proti severu. Voda ponovno pride napovršje v približno 300 metrov oddaljenih iz-virih severno od jezera.

Lijak in njegove skrivnosti pa s tem poto-pom še zdaleč niso bile razkrite. V oktobru indecembru smo opravili večje število potopov(predvsem Tomo Vrhovec in Matej Mihai-lovski) in pri tem jezero bolje spoznali. Ugo-tovili smo, da se lijak (začne se približno 10metrov globoko) na globini 17 metrov raz-deli na severni in južni del. Južni je globlji(29 metrov), v njem je nekaj previsov, sever-ni pa je v jugovzhodnem delu globok 22 me-trov. Prav tu se začne rov, ki skozi grebenpovezuje oba lijaka. Je precej ozek (1 meter),poteka pa v smeri severozahod-jugovzhodna globini 22 metrov.

Na začetku rova v severnem lijaku sta nadnu dve še nekoliko ožji razpoki, skozi kateripo približno 10 metrih pridemo v spodnjodvorano. Na začetku naših raziskovanj smouporabljali to pot. Kasneje smo odkrili tretjorazpoko (le 3 metre proti vzhodu), ki pa je

precej večja (2 x 1 meter). Spodnja dvoranaje precej zamuljena, razen na odtočnem de-lu, kjer je tok iztekajoče se vode ponavadiprecej močan. Dolžina dvorane je približno20 metrov, širina 8, višina pa 10 metrov, podvhodom proti odtoku pa se oži kot nekakšenračji kljun. Razpoka, skozi katero voda izteka,je precej široka, a zelo nizka. Tu je tudi naj-večja globina (51 metrov). Čeprav bi se po-tapljač po njej še lahko prebijal, ni videti me-sta, kjer bi se lahko obrnil. Poleg tega, da serazpoka oži, so tudi izviri (kjer voda pride napovršje) za potapljača preozki. Menimo, dapotencialni rezultati ne bi opravičili tveganjaprebijanja po razpoki.

V dvorani je še nekaj manjših spodmolovin dimnikov, v katerih pa vidljivost zelo hitromočno pade in je čas za raziskave zelo ome-jen. Vrnitev vedno otežuje mulj, ki ga s stro-pa in sten sprožajo izdihani potapljačevi me-hurčki. Potop v spodnjo dvorano je zelo zah-teven, zato ga priporočamo le dobrim jam-skim potapljačem. Potrebna je popolna jam-ska potapljaška oprema (varnostna vrvica,dvojna ločena jeklenka, zaščita proti zmrzo-vanju regulatorjev, več luči in drugo).

Nadaljnje raziskave bodo usmerjene v is-kanje morebitnih dodatnih povezav med lija-koma in spodnjo dvorano ter izdelavo na-tančnejšega načrta. �

Vir: Naše jame 38

Podpeško jezero

Page 37: Bilten JKŽ, št. 20

36

O b načrtnem raziskovanju Zatočnih jamin po neuspelem nadaljevanju smo vse

sile na Radenskem polju usmerili v jamo Pe-kel pri Kopanju. Vse skupaj se je dogajalotam nekje okoli leta 1992. Pravzaprav je biloakcij bolj malo, saj jama do sifona ni prevečzanimiva, pa tudi udobje bi lahko tu močnopogrešili. Veselje po novih obiskih se je vse-kakor povečalo po daljšem sušnem obdobju.

Bilo je poletje, katastrofalna suša, vsaj me-sec brez kaplje dežja. Tudi spomladi ni bilokaj prida padavin, zato je bil obisk vodnihdelov jame nujen. Vstop v jamo ni otežkočenpa tudi najti ga ni težko. Nahaja se okoli 300metrov od udornice Viršnica na samem robupolja. Na več težav lahko naletimo že po pr-vih desetih metrih jame, saj je naplavin (ve-jevja, trave, debel…) veliko in po sušnatih ob-dobjih postanejo karseda kompaktne. Nada-ljevanje jame je bolj pla-zilsko, po blatu, le tu intam se zadeva malce raz-širi. Taka pot se vije vsedo sifona.

Nekaj akcij je bilo na-menjenih predvsem mer-jenju. Skupna dolžina 170metrov je bila doseženapredvsem s plazenjem ponajbolj nemogočih kotič-kih jame, tudi po rovčku,ki te popelje do drugegavhoda. Višinska razlikamed vhodom in sifonomje 8 metrov. Tako se jepojavil trenutek, ko smona mestu, kjer je vedno

kraljeval sifon, opazili normalen tek jame.“Novonastali” sušen rov se je po nekaj dese-tih metrih spet srečal s sifonom, vendar pli-tvejšim in ožjim kot prej. Na tem mestu smotudi opazili vklesani začetnici J.H. z letnico1888 (glej Bilten 1993, str. 19). Seveda smosklepali, da naprej ni bilo še nobenega.

S seboj smo imeli tudi manjši napihljivčoln. Vanj smo posadili Naceta. Po petmetr-skem čolnarjenju je priplul do konca tega krat-kega vodnega rovčka. S kratkim “konča se” ježe hotel opustiti vse upe, ko pa je še malcepogledal proti desni, je opazil, da “tu pa karprecej piha”. Nad vodo se je desno v steniodprla manjša špranja, po kateri smo s kraj-šim namakanjem prišli v večji prostor. Torej,jama se nadaljuje! In sredi tega večjega pro-stora smo naleteli na manjšo vzpetinico, re-cimo temu manjši hribček, v glavnem kup

Pekel pri KopanjuRaziskave pomembnejšega ponora

na Radenskem polju Peter Gedei

Po drugem sifonu se srečamo z nenavadnim pojavom - svetlimi

koncentričnimi krogi na ilovnati podlagi - sigasta izsušitvena

razpoka ali kolonija jamske favne? Foto: Tibor Gedei

Pekel pri Kopanju

Page 38: Bilten JKŽ, št. 20

37

blata, na katerem smo seznašli po prvem plavanju.Takoj za njim se rov spet na-daljuje, tokrat z nemarnoblatnim dnom in nizkimstropom. Take vrste rov jekar kratek. So pa zanimivesigaste tvorbe ob robovih.Tako se rov nadaljuje s peš-čenim dnom še do tretjegajezerca, ki ga tudi ni bilo te-žavno prebroditi. Potem pase je jama kar odprla in na-daljevala z okoli 3 m širo-kim rovom, ki se je po kak-šnih 50 metrih prevesil vvečjo dvorano, moram rečiprav občudovanja vredno zatiste kraje.

Nadaljevanja so številna,vodijo pa vsa v eni smeri,proti Viršnici. Tako se je rovspet dolgočasno vil naprejvse do krajše stopnje. Tu je nastopilo majhnopresenečenje, saj smo naleteli na skupek ro-vov, ki pa tokrat niso vsi potekali v isti smeri.Blizu je še majhna dvorana, nas pa je vseka-kor zamikal ožji rov, po katerem smo prišlido naslednjega jezera. In v jezercu vsaj 40cm dolga riba in to živa. Vse kaže, da je pris-

pela s kakšnim večjim do-tokom vode, morebiti tudiiz kakšne druge jame. No-benemu se ni dalo plavatiin smo se tako počasi obr-nili proti izhodu, misleč, bo-mo že jutri lahko spet razi-skovali. In kaj se je zgodilo?Čez noč se je veselo ulilo inje lilo in lilo. Tako smo šenaslednji dan zjutraj ujelikakšne zapoznele kaplje inse v takem vremenu podalijami nasproti. V gosteh smoimeli še Dorotejo in Tomo-vega očeta, ki pa z nami vdrugo nista več mogla uži-vati v novoraziskanih rovih.Uspelo nam je prečiti prvojezerce, drugo pa je že bilopolno vode.

Od takrat naprej vsakoleto malce pokukamo v ja-

mo, preverimo vodostaj in obujamo spomi-ne na sušna obdobja. Morda pa bo jama spetkdaj prehodna, in upam ne le pod vodo.

Tako so naši vrli potapljači opravili potop11.9.1997 in se pretočili skozi prvi sifon dol-žine osmih metrov. Akciješe sledijo. �

Prvopristopniki pred

“nepremagljivo” oviro -

zadnjim sifonom. Pred njimi

se razprostira cca 6 × 2,5 m

veliko jezerce, za njim pa se

najbrž že diči stara znanka:

dolenjska dama Viršnica.

Pekel pri KopanjuVhodni rov do prvega sifona

Dolžina: 170 m

Globina: 11,5 m

Merili: JKŽ

Pekel pri Kopanju

Page 39: Bilten JKŽ, št. 20

38

Z nezadržno hitrostjo se bliža novo leto inker obljuba, čeprav dana pod vplivom

terana in pršuta, dela dolg, sem se končnolotil pisanja. Za navdih sem si na mizo polegzvezka in svinčnika postavil še en litrček pra-vega domačega terana, pršut in sir z luknja-mi - te so me spominjale na Jazbino v Rov-njah. Upam, da mi bo svinčnik do zadnjemisli še obstal v roki.

Pobuda za prvomajski spust v Kačno jamose je oblikovala kmalu po tem, ko je bilojasno, da bo klub organiziral jamarsko od-pravo v Izrael. Seveda si tega vsi nismo mogliprivoščiti, pa smo si ta spust izbrali kot dru-go možnost.

Pred “ferajnom” zbrana množica - Danilo,Dane, Badi, Sandi, Mojca, Mark, Bojan, Peter,Zvonka in jaz - je zagotavljala zabavno prvo-majsko druženje. Ko smo se pripeljali na par-kirišče pred jamo, se je pojavila rahla težava,saj nihče ni imel s seboj pitne vode. Žrtvovalsem se za skupnost in z Micko (tj. posoda zadestilirano vodo) sva se odpeljala ponjo v Di-vačo.

Že vsi “bojno opremljeni” smo se še foto-grafirali v vseh mogočih kombinacijah in ak-cija se je pričela. Ker sem bil za spust na vrstizadnji, ne vem zagotovo, kdo je kot prvi ja-mo opremljal. Mislim pa, da je bil to Peter,ki se je že četrtič podal vanjo. Kot običajno jebil najbolj zgovoren Danilo, tako da smo seob njegovih besednih dvobojih z Badijem dosolz nasmejali. Za spust smo si izbrali takoimenovano Logaško smer, ki je opremljena sštevilnimi prepenjanji (kot bi jih naklel), takoda zna biti čakalna doba pri številčnejših eki-pah kar dolga, še posebej, če se pri prepenja-nju kdo “zaštrika”. Ko je Danilo nenadomautihnil, sem vedel, da se je nekaj zgodilo.

Daneta, prvega pod seboj sem prosil, daugotovi, kaj se je zgodilo in mi to sporoči.Obrnil se je k meni s široko razprtimi očmiin povedal, da se je Danilo na sidrišču zaple-tel in visi z glavo navzdol. Čeprav je položajizgledal brezupen, se je Danilo kar hitro od-pletel in sprostil prehod naslednjemu. Naše-mu, tedaj še “vajencu«, Marku, zaradi kate-rega smo bili nekateri zaskrbljeni, je šlo spuš-čanje in prepenjanje brez težav. Pri predzad-njem prepenjanju pa se je zataknilo meni.Armafleks s polivinilom in spalno vrečo semimel tako slabo pritrjena na nahrbtnik, da semi je pri prepenjanju slednja izpela in odfr-čala v globino. Najprej je padla na polico,potem pa po več kot šestdesetih metrih pri-stala v spodnjem delu vhodne dvorane, kjerje ob padcu strahotno zabobnelo. Po nekajtrenutkih grobne tišine, sem zaslišal kričanje:“Naceeeee...!!!” Ves zasopel in prestrašen, dani vreča padla komu na glavo, sem se oglasil.Sandi je bil tisti, ki se mu moram zahvaliti,da nisem čez noč drgetal od mraza, saj jeprav on našel mojo “letečo” vrečo.

Ko smo se končno vsi zbrali v vhodni dvo-rani, smo si odšli najprej ogledat najlepše intudi najbolj znane dele jame in ker je bil znami tudi Peter, seveda ni šlo brez fotografi-ranja. Kar nekaj jih je sledilo njegovemu zgle-du. Utaborili smo se na znanem “fuzbal pla-cu” in se po krajšem počitku odpravili protireki Reki. Naši neseserji so bili polni tega inonega, predvsem pa piva in čokolade. Kotvedno so se pojavljale težave s karbidkami inte smo seveda sproti odpravljali. Ko smo opra-vili z lestvicami, globokimi ponvicami, polni-mi vode in spustom po vrvi, se je pričeloiskanje prehoda do Saturna. Po ozkem rovusmo se priplazili v večjo dvorano, polno miv-

Kačna jamaPrvomajski spust v Kačno jamo

Nace Labernik

Kačna jama

Page 40: Bilten JKŽ, št. 20

39

ke. Ker tu nismo našli prehoda, se nas jenekaj odpravilo nazaj po rovu v prejšnjo dvo-rano. Tu smo čakali, misleč, da je Sandi odšeliskat zgornji prehod. Popili smo prvo pivo, padrugo pivo, Sandija pa ni bilo od nikoder.Minilo je kar nekaj časa, ko je iz prej ome-njenega rova prilezel Peter in povedal, da sokončno našli prehod in da je Sandi z njimi.

Na poti do Saturna nas je čakala še zani-miva nihajna prečnica, ki je mnogim delalatežave, seveda ob obilici smeha in pripomb.To prečko sem si še posebno zapomnil, sajsem, opasan s polnim neseserjem, priletel obsteno. Na stegnu sem začutil tako bolečino,da sem videl vse zvezde. Končno smo prišlido Saturna in se pod njim spustili do kamri-ce, kjer smo čakali na vrsto za spust po za-sigani ožini, po kateri je veselo tekla voda.Čakanje na spust smo si krajšali s fotografi-ranjem, petjem in srkanjem piva. Na dnu smose vsi premočeni znašli pri globokem jezercu,mimo katerega je bila speljana z vrvjo oprem-

ljena prečnica. Na drugi strani jezerca nas ječakal še en spust, za katerega nam je, žal,zmanjkalo vrvi. Večina nas je bila kar zado-voljnih, saj nismo imeli ne volje in ne močiza nadaljevanje. Verjetno je bil Peter še naj-bolj razočaran, saj mu po tolikih spustih ševedno ni uspelo priti do reke Reke. Bojanu jeprišlo na misel celo to, da bi zadnjo vrv od-vezali, nazaj grede pa bi nekdo prosto splezalnavzgor in vrv spet pritrdil. Nad to idejo se-veda nismo bili čisto nič navdušeni in takonam ni preostalo drugega, kot da se odpra-vimo nazaj v tabor. Nekje na polovici nam jezmanjkalo pijače. Vsaj mislili smo tako. In obvrnitvi v tabor je Danilo ves togoten ugoto-vil, da je bilo v neseserju, ki sem ga jaz nosil,še eno pivo. Seveda!!! Takoj sem se spomnilna boleč udarec, dobljen na nihajni prečnici,a sem raje molčal.

V taboru smo si uredili ležišča in si pri-pravili tradicionalno jušno pojedino, ki se jekončala s še bolj tradicionalno nogometno

Kopica opreme nas je spremljala vse do tabora v jami. Posnetek iz prvomajske akcije v

Kačno jamo leto poprej. Foto: Peter Gedei

Kačna jama

Page 41: Bilten JKŽ, št. 20

40

I nternet je računalniška mreža vseh raču-nalniških mrež. To pomeni, da so vsi raču-

nalniki med seboj fizično povezani. S temnam omogočajo iskanje, dajanje in prenostakšnih in drugačnih informacij.

Začetek razvoja sega v šestdeseta leta. Te-daj so ga v ZDA uporabljali kot rezervni deltelefonsko komunikacijskega sistema med vo-jaškimi bazami v primeru jedrske vojne. Na-to pa se je počasi začel širiti v ameriških aka-demskih krogih in pozneje “prišel” v preostalidel akademskega sveta.

V Slovenijo je prispel konec osemdesetihoziroma v začetku devetdesetih let. Z razvo-jem protokola WWW (world wide web oz.svetovni splet) sredi tega desetletja je prišeliz akademskih krogov in postal privlačen tudi

za druge ljudi.Tudi v našem klubu imamo nekaj raču-

nalniških privržencev. Ti so Peter Gedei, LukaKronegger, Miha Brenčič, Zoran Subotić indrugi. Zato smo se odločili postaviti predsta-vitveno stran našega kluba na internetu.

Vendar je nastal problem, kam naj bi jo(predstavitveno stran) fizično postavili, saj sobili tedanji komercialni ponudniki internetapredragi. Na dan je planilo nekaj alternativ-nih idej. Vsak, ki je ima dostop do interneta,naj bi odstopil neko manjšo enoto prostorana disku za klub. Na žalost se je izkazalo, dase da spraskati skupaj le 3 Mb (mega byte)prostora, kar pa je premalo. Po premislekusem predlagal pregled še neprofitnih dosto-pov na internet. V mislih sem imel predvsem

JKŽ na internetuSpletna stran našega kluba

Zoran Subotič

tekmo v “najglobljem - najnižjem razredu”.Posledica tekme je bilo nekaj polite juhe inčaja, za kar je bil kot vedno kriv Sandi. Zvon-ka je ravno na ta dan praznovala rojstni dan,ki smo ga med večerjo in po njej primernoproslavili. Utrujeni od vsega smo se zavalilivsak v svojo spalno vrečo in zaspali. Tega, daso nekateri smrčali kot medvedi, se raje nespominjam.

Ker nas v jami ne more zbuditi jutranjasvetloba, so za to poskrbele biološke potrebeali pa mraz in vlaga, ki sta lezla skozi slabospalno vrečo. Po zajtrku in obvezni kavici smopospravili tabor in se odpravili proti izhodu.Plezanje navzgor je terjalo kar precej časa, sajnas je bilo kar nekaj slabše kondicijsko pri-pravljenih. Dane in Danilo sta bila še poseb-no zanimiva. Na prepenjanjih sta si privoščilakajenje, tako da je zgledalo, kot da se navz-

gor vzpenjata dve sopihajoči lokomotivi. Medvzpenjanjem so bili tudi nevarni trenutki, koje mimo mene padalo kamenje in med njimcelo star, odpuljen klin. Eden od kamnov meje zadel s tako silo, da mi je povzročil nastegnu ogromno, bolečo modrico. Toda - ko-nec dober, vse dobro. Vsi smo srečno priso-pihali na površje, kjer nas je čakala prva po-moč - Nebojša z družino in Bojanova part-nerka. Temeljito so poskrbeli predvsem za vi-sokooktanska zdravila.

Akcijo smo končali v gostilni v Lokvah, kinam ni bila všeč, zato je ne bom dosti ome-njal. Teran in pršut sta bila sicer dobra, po-strežba pa je bila pod vsako kritiko. Razšlismo se z mislijo, da bi bilo lepo podobnoakcijo še kdaj ponoviti. Petru pa smo zaželeli,da bi ob naslednjem poskusu le prišel dotako želene reke Reke. �

Kačna jama

JKŽ na internetu

Page 42: Bilten JKŽ, št. 20

41

društvo Odprto za družbo (Open society), kiima sedež v kulturnem društvu France Pre-šeren (KUD). Ker nihče ni nasprotoval ideji,smo jo soglasno sprejeli.

Takoj sem stopil v stik z gospodom Vu-kom, ki vodi društvo v KUD-u. Po krajši pred-stavitvi našega kluba s pomočjo jubilejnegaBiltena je bil gospod navdušen nad našo za-mislijo in dobili smo dostop. Toda s tem smošele začeli oblikovanje predstavitvene strani.Naslednji korak je bil razdelitev dela med čla-ne kluba. Nekateri so pisali članke o klubu,

drugi pa so izrisovali ikone in prispevali foto-grafije. Minevali so dnevi, vendar nam je vtreh mesecih s skupnimi močmi le uspelopripraviti prvo JKŽ predstavitveno stran.

Tako je postal JKŽ prvi slovenski jamarskiklub, ki je dostopen tudi drugim ljudem vvirtualnem prostoru. Rekel bi, da smo začeliosvajati nove globine kibernetičnega prosto-ra in ne le kraško podzemlje.

Zato pridite in nas obiščite na naslovuHTTP://www.ljudmila.org/jkz ter poročaj-te prijateljem. �

JKŽ na internetu

Page 43: Bilten JKŽ, št. 20

42

V jamski karieri je gotovo že vsak imeltežave s karbidko. Prvi pogoj za njeno

dobro delovanje je zadostna količina karbidain vode, ki dajeta “svežino in ognjevitost”.Brez enega ali drugega nam karbidka delasame težave. Omeniti velja še to, da morabiti cevka karbidke do “šobe” oz. gorilnikadobro prehodna in suha. Poleg tega morabiti zgornja posoda tesno privita na spodnjo,sicer ogenj utripa in slabo sveti.

Po koncu akcije ali pa že med njo, če trajadlje časa, je potrebno izprazniti posodo s preo-stanki karbida in ga nadomestiti z novim. Vostankih, tj. med karbidovim apnom, ostaneše nekaj neizkoriščenega karbida. Da bi letega prečistil, sem izdelal preprosto pripravo,ki je enostavna in poceni. Zanjo potrebujem400 gramski plastični lonček viki kreme sku-paj s pokrovčkom (ta je iz trše plastike) in0,5 litrski plastični lonček katerega koli jo-

Priprava za čiščenje karbidaSkrbimo za naše jame

Nace Labernik

gurta. Lončku viki kreme odrežemo spodnjirob (spodnji obod) in s spajkalnikom naredi-mo luknje premera 8 mm v dno posode (glejsliko). V jogurtov lonček vstavimo preluknjanlonček viki kreme, vanj stresemo rabljen kar-bid, lonček pokrijemo s pokrovčkom in vseskupaj pretresemo. Stresamo toliko časa, dav zgornjem lončku ostanejo samo večji kosikarbida, v spodnjem pa karbidovo apno. Se-veda moramo paziti, da zgornjega lončka nenapolnimo preveč, kajti potem vsebine nemoremo dobro pretresti. Priprava zadošča začiščenje vsebine dveh karbidk, ne da bi iz-praznili spodnji lonček. Zaradi krhkosti jogur-tovega lončka je potrebno pripravo medtransportom dodatno zavarovati.

OPOZORILO: Po vsakem čiščenju je potreb-no poskrbeti za ostanke - karbidovo apno jepotrebno odnesti iz jame, da le-ta ostane čimbolj pristna in nedotaknjena. �

Jogurt 0,5 l

Pokrov Viki

kreme

Viki krema

250 g

Dno Viki kreme ∅ 8 mm

Čiščenje karbida

Page 44: Bilten JKŽ, št. 20

43

P o večletnem premoru se je jamarski klubz namenom, da tudi delavno proslavi

oz. zaznamuje 40. obletnico svojega delova-nja, odpravil v Ukrajino.

Prve stike z ukrajinskimi jamarji smo vzpo-stavili s pomočjo JD Rakek, ki je leta 1994obiskalo Krim. Izročili smo jim dopis z našimiželjami in kmalu smo prejeli odgovor.

Vsi dogovori, pogovori ipd. so potekali zg. Valerijem Staričkovim, direktorjem “oblast-nega, športno-turističnega kluba” iz Ternopi-la. Na začetku smo komunicirali pisno po po-šti, kasneje po faksu in telefonu, pri čemernam je zelo pomagala Makijeva prijateljicaKsenija, saj je dopisovanje potekalo v ruskemjeziku.

Celotno odpravo smo organizirali v izred-no kratkem času. Potrebovali smo mesec dni,toliko nas je namreč ločilo od proslave ob40. letnici delovanja JKŽ. V tem času smozbrali nekaj sponzorjev (glej prilogo), pose-ben problem pa je bil prevoz, kajti na želez-nici nam niso odobrili brezplačnih vozovnic(povratna karte Ljubljana-Lvov cca 230 DM).

Tri dni pred odhodom še nismo imeli za-gotovljenega prevoza, vedeli pa smo, da najbi potovali s kombiji. Rezervirali smo tri kom-bije, vendar so bile rezervacije vprašljive oz.negotove (cene: v dveh primerih 110 DM/dan in 190 DM/dan). Na sestanku, v nedeljo,23. 04. 95, so se pojavili raznovrstni strahovio razmerah v Ukrajini (kriminal, mafija...), kiso rojevali rezervno varianto - Slovaško. Podolgi debati, vroči krvi, ki se ni ohladila nitipo odhodu iz klubskih prostorov, smo ven-darle sklenili, da je cilj našega potovanja znanže nekaj mesecev in ga tri dni pred odhodomna pot ne bomo spreminjali. Sledili so dnevinegotovosti, telefonskih pogovorov, dogovo-

rov, vprašanj in dan rešilnega klica, to je vtorek, 25. aprila. Ta dan me je poklicala Zo-ranova mama, me brez stroškov za cestnine,nafto, možne prometne prekrške za čas od28. 04. do 07. 05. 1995 za ceno 200 DM poosebi (to je 100 DM tja in 100 DM nazaj)”mi sporoči. Pošteno sem si oddahnil. Pogojza izpolnitev omenjenega je bil dopis s straniJZS, da je s ciljem odprave seznanjena in jopodpira, kar seveda ni bil problem.

V petek ob 6.00 smo se zbrali na ferajnu.(Kdo? Glej prilogo!) Ob 7.30 pripelje mini-bus. Šofer Vojo in Zoranova mama gresta nakavo, mi pa z goro opreme napolnimo vozi-lo. Za srečo v času odprave izpraznimo ste-klenico vina, ki ga je daroval g. Habe. Brezfotografiranja ni šlo (Glej klubski album). Ob-lekli smo majice, ki smo jih dali izdelati v tanamen. Na prvi strani je natisnjen znak klu-ba (tak, kot je na nalepkah za avtomobile) innapis Speleo expedition Slovaška-Ukrajina 95(posledica nedeljskih nesoglasij), na zadnji pareklame naših sponzorjev.

Ob 7.30 zapustimo Ljubljano. Prva postajaje na Trojanah, druga v Prekmurju, kjer Badypozdravi sestro in nečake. V Dolgi vasi smoob 14.00. Brez čakanja in zapletov tako naeni kot na drugi strani prestopimo mejo. Skrajšim postankom v Lentiju se oskrbimo sforinti, nato pa s polno paro proti Budimpe-šti, ki jo dosežemo ob 18.30. V mestu ponepotrebnem oz. zaradi nepazljivosti izgubi-mo uro časa. Ob 1.00 zjutraj se pripeljemona mejni prehod Čop, tj. na madžarsko-ukra-jinsko mejo. Iščemo prenočišče. Ker ga v pri-mernem času nismo našli, se odločimo, dabomo “spali” kar v avtobusu. Poskrbimo zašoferja, drugi pa pol sede, pol leže čakamojutro.

Ukrajina 1995Odprava

Igor Perpar

Ukrajina 1995

Page 45: Bilten JKŽ, št. 20

44

Zgodaj zjutraj se potikamo po parkiriščuin med kolono parkiranih tovornjakov. Šelesedaj vidimo, kje pravzaprav smo (nečistočain smeti na vsakem koraku). Pot do tu je biladolga in naporna, kar se je poznalo pred-vsem na zalogi piva, ki se je grozeče krčila naminimum. Obisk Duty free shopa je bil nei-zogiben.

Slovenska šoferja sta nam orisala razmerena drugi strani meje in sam potek prehodapreko nje. Vrsta, v katero smo se postavili ob8.30, ni obetala nič dobrega. Sklenili smo, dase bomo pogajali. S Špelo se skušava prebitido carinikov, vendar naju že vojaka nista spu-stila naprej. Vrneva se v avtobus. V žepe nat-lačiva cigarete, pod pazduho pa stisnem lič-no mapo z dokumenti v slovenskem in ru-skem jeziku. Poskušava drugič. Prepričava vo-jaka in vsakega “plačava” z zavojčkom ciga-ret, carinik, ki naju spusti do šefa carine, padobi dva. Dogovor teče. Mislim, da se sploh

nismo razumeli oz. smo se razumeli slabo,vendar papirji, datumi in žigi naredijo svoje;smemo zapeljati mimo kolone. Šefu carine jebila namenjena steklenica vinjaka, vendar nibilo priložnosti, da bi mu jo izročili. Sledila jeformalna kontrola. Brez čakanja zapeljemo nadrugo stran. Manjši zaplet na drugi straninas stane deset minut čakanja. Vojo, človekz rdečim potnim listom, namreč ni imel po-trebne vize. Barantal je za ceno in vizo resdobi za bistveno nižjo ceno, kot je uradna.Sledilo je izpolnjevanje formularjev z obvez-nim štetjem deviz in formalnim pregledomavtobusa.

V bližini so, kot smo izvedeli kasneje, kaz-njenci sadili cvetje. Zakaj so delali s tako na-glico, nam še dandanes ni jasno. Ob 10.00 zvožnjo ob cca 2 km dolgi koloni zapustimomejni prehod.

Cesta, po kateri vozimo, je glavna trans-verzala kamionarjev za Kijev in Moskvo. Po-

Ukrajina 1995

Page 46: Bilten JKŽ, št. 20

45

sledice so vidne na cestišču. Cesta je izrednoširoka. Nekdo je dejal, da bi po njej lahkovozili počez in še bi se lahko srečevali z nas-proti vozečimi vozili. S Karpatov se spuščamoz zavidljivo hitrostjo 20 km/h. Dohitita nasšoferja, s katerima smo govorili na Čopu. VLvovu poznata kraj, kjer lahko poceni in oku-sno večerjamo. Vozimo skupaj. Ob 18.00 pris-pemo v Lvov. Parkiramo na zamreženem inzastraženem parkirišču. Šef parkirišča in “re-stavracije”, ki je izgledala kot podrtija, pošljepo dodatno delovno silo, ki nam je pripravilavečerjo. Jedli smo po smenah; pet v eni sme-ni; vsi razen šoferja, ki mu hrana ni “pasala”.Telefoniram v Ternopil, v hotel, kjer naj nasbi čakal g. Staričkov. (Dogovorjeno je bilo, dapridemo med 18. in 19. uro. Žal ga nisemdobil, vendar mi receptorka pove, da imajoza nas rezervirane sobe in da nas pričakujejo.Naročim, da bomo zamudili tri do štiri ure.

Povečerjamo, spijemo kavo, se poslovimo inob 19.20 zapustimo Lvov.

30 km pred Ternopilom nas na cestni za-pori zaustavi policija in pokliče Vojca na za-slišanje. Razložijo mu, kje je hotel, v kateregasmo namenjeni, češ da se ne bi lovili po me-stu. Drvimo naprej. Tik pred mestom nas po-novno ustavi policija, ki nas prepusti Vitalijuin Juri (nevrokirurg in major policije), jamar-jema iz Ternopila, ki nas spremljata nasled-nje dni. Z lado samaro vozita pred avtobu-som. Peljeta nas na večerjo. Seznanimo se zValerijem Staričkovim, predsednikom šport-no-turističnega društva iz Ternopila, posred-nikom pri dosedanjih dogovorih. Po večerji zvmesnimi zapleti (pijana domačina, nesoglasjav ekipi -posledica naporne poti) nas odpelje-jo v hotel, kjer prenočimo. Še prej dobimonekaj prospektov mesta, karto ternopilskegaokrožja in plan ekskurzij. Avtobus z opremoje parkiran na varnem.

Zajtrkujemo v nekam lokalu v mestu. Do-govorimo se, da bomo v prihodnjih dneh hra-no pripravljali sami, spali v hotelih (čeprav smoimeli s sabo šotore) iz programa pa smo črtalizadnji dan (ogled botaničnega vrta in mesta).

Po zajtrku se Vitalij, Valerij, Tibor in jaz odpe-ljemo na sedež športno-turističnega kluba(drugi izkoristijo čas za krajši potep po me-stu), kjer potrdiva izdelan program vključnos finsko savno ob koncu jamarjenja. Dogovo-rimo se za ceno tj. 120 DM na osebo in pla-čamo vnaprej. Njim pomeni to veliko, nammalo, če pomislim, da je v ceno vračunanovodenje po jamah, celodnevno spremstvo,hrana prvih in zadnjih dni, spanje v hotelih,savna in nafta.

Odpeljemo se s Ternopila cca 100 km da-leč proti JV, v vas Krivče, kjer obiščemo prvojamo. Kristalnaja je turistična jama. Obisk jeod samostojnosti Ukrajine močno padel. Ja-mo si ogledamo po daljši varianti, odnesemonekaj sadre, fotografiramo ter si ogledamookostje človeka, ki se je v jami izgubil v za-četku stoletja.

Prekrasen lesketajoč se podzemni svet v

enem izmed rovov jame Slavka. Foto: Tibor

Gedei

Ukrajina 1995

Page 47: Bilten JKŽ, št. 20

46

Prenočimo v Skala Podolsku, v neke vrstesindikalno turističnem domu, brez tušev, zzabitimi okni, polomljenimi vrati... Kuhamov eni izmed sob. Zdravljica ob večerji.

Ponedeljek, prvi maj-praznik dela. V kol-hozu, v bližini druge najdaljše jame na svetu(Optimističeskaja, nad 200 km) praznujejopraznik delovno. Izdelujejo opeko. Vzamemosi čas, pripravimo zajtrk, nato pa v spremstvudveh jamarjev iz Lviva obiščemo jamo. Jamaje pravi labirint, tako da se zgodi, da je narazpotju naenkrat možnih tudi po sedem raz-ličnih variant. Rovi so ozki in nizki (meandri).V jami je več bivakov, ki so bogato okrašenis skulpturami. Živalstva v jami ni. Isto veljaza vse ostale obiskane jame. Večerja iz kotla.Spanje tem, kot noč poprej.

Torek. Po naporni in kratki noči si dopold-ne ogledamo srednjeveško mesto Kameno-podolsky, s trdnjavo in etnološkim muzejem,popoldne pa jamo Slavka. Raziskuje jo kijev-ski klub. Trenutno je dolga okrog 10km, ra-ziskave pa so v teku. Po besedah vodičev,smo prvi tujci v tej jami, kar se je kasnejeizkazalo, da sploh ni res. Jama je izredno le-po okrašena z “ogromnimi” kristali (velikostdo 10 cm) in ena redkih, v katerih se vidivoda. Večerja iz kotla (rižota s pečeno perut-nino iz bližnje vasi). Spanje v “hotelu” Lavan-da blizu mesta Boršiv. Stanje podobno, ali šeslabše, kot prejšno noč. “Jože-Akcija” prirediskrivanje v omarah vseh sob ter obenem pre-verja kvaliteto, trdnost in odpornost. Umira-mo od smeha, predvsem Zoran, ki se ne mo-re načuditi odlepljeni tapeti, ki je na stenopribita kar z žeblji (80 mm), kopalnici, v ka-teri je pipa postavljena tako, da voda iz njeteče mimo kadi... Bady se zjutraj izkaže kotmojster za popravljanje razsutih omar.

Sreda, obisk jame Ozernaja. Vhod v jamoje v manjši globeli sredi preoranega polja , kimu ni videti konca. V jami so se med drugosvetovno vojno skrivali Židje, po vojni pa ukra-jinski partizani, dokler jih niso odkrili in trans-portirali v Sibirijo. Jama slovi po 450 m dol-

gem in 6 do 8 m globokem meandru, ki gasekajo prečne razpoke. Za premagovanje terazdalje smo potrebovali celo uro. Najhuje jebilo za Robija (Makijev prijatelj, naš gost, ne-jamar), ki se, kot se je izrazil sam, tako nepreznoji niti v savni. Pred leti je gladina pod-talnice v jami in širši okolici iz neznanih vzro-kov vpadla za pet metrov. Po umiku vode soodkrili še 90 km jame.

Spanje tam, kot prejšno noč.Četrtek; zadnji delovni dan si ogledamo

jamo Mlinki (22 km) tj. eno krajših jam (prinjih je jama votlina naravnega nastanka dalj-ša ali globlja od 35 m). Utrujeni in že malcenaveličani kristalne enoličnosti se sprehaja-mo po labirintih. Medtem zunajni del ekipepripravlja kosilo ter minibus za odhod. Sim-bolično obdarujemo vodiče, Juri in Vitalijupa podarimo vso odvečno hrano.

Vrnitev v Ternopil (hotel). Potepanje po

Obisk moškega dela karavane JKŽ v

ukrajinsko finski savni. Foto: Tibor Gedei

Ukrajina 1995

Page 48: Bilten JKŽ, št. 20

47

mestu, nakupovanje stvari, ki jih vidiš, gle-daš, a jih uradno nimajo, so dolga zgodba.Glede na odziv in obnašanje prodajalcev pri-deš do zaključka, da je v njihovem interesu,da stvari imajo in ne, da jih čim več prodajo.

Finska savna kot balzam deluje na telo ponapornem jamolazenju.

Zvečer nas povabijo na slavnostno večer-jo, v nek dvorec, kjer res ni manjkalo ničesar.Glede na dosedanje izkušnje je bilo res težkoverjeti, da je kaj takega tam sploh možno.Gostimo se po “rusko”, brez prave mere takov hrani, kot pijači.

V ranih jutranjih urah nam razkažejo šesvoje klubske prostore. Sledi izmenjava na-slovov, skromnih daril...

Kratko spanje. Ob 6.30 zapustimo Terno-pil. Utrujen Brko tudi z očali slabo vidi, zatoga Bady vpraša, če slučajno rabi baterije zaočala.

Vračamo se po drugi poti. Ustavimo se vmestu........., z namenom, da potrošimo ukra-jinski denar. Tu smo imeli v trgovinah večsreče kot v Ternopilu. Zabijemo vsaj dve uri.Vojotu se mudi čez Karpate (pravzaprav sivsak želi čim prej tja čez). Na prelazu krajšipostanek za boršč, nekaj spominkov...

Zadnja postaja v Ukrajini je v neposrednibližini mejnega prehoda, kjer na izredno do-bro urejani bencinski pumpi kupimo velikegapalčka, ki sedaj krasi “ferajn”.

Ob 17.15 prispemo na Čop. Kolona. Mimone gre. Posrednik pri pogajanih je Tibor, kinas za 90 DM, ob pomoči dveh ne ravnotreznih švercerjev mimo vrste spravi naprej.Na samem mejnem prehodu iz neznanihvzrokov in pojasnila čakamo v minibusu. Prednami nikogar, za nami nikogar. Čakamo. Po-haja nam potrpljenje. Avtoradio privijemo dokonca, Danilo vzame v naročje palčka, z njimpleše po minibusu, obenem pa vsi glasno pre-pevamo: “Nekaj me muči le, nekaj želi si sr-ce...” Vojak, edino živo bitje v bližini plane vsmeh, carinik, ki se kmalu prikaže pa v bes.Utišamo radio. Z Vojcem morava urediti ne-

Udeleženci odpravev Ukrajino

Danilo Cej, Vojo Vukanović - šofer,Tibor Gedei, Sandi Horvat, Jože Janežič- Akcija, Špela Klemen, Milan Kuzmič -Bady, Igor Perpar, Viktor Robič - Brko,Zoran Subotić - Zoki, Daniela Štrempfelj,Marko Šuštar - Maki, Iztok Trček -Jolbe, Robert Tusić (Makijev prijatelj)

Sponzorji odpraveUkrajina 95

KLASJEPicerija GALIAMIR RadgonaVI - DA Marketing LjubljanaTrekking Slovenija - SAGMEISTER

ke papirje in kmalu zatem nas spustijo na-prej. Kot kaže je naša razposajenost pomaga-la. Na nikogaršnjem ozemlju je veselje na viš-ku-končno zunaj! Madžarska carina je zgoljformalnost. Za celoten prehod meje smo po-rabili 2.5 ure.

Privoščimo si večerjo v dobri gostilni kmaluza mejo. Sledila je maratonska vožnja protiBudimpešti in skozi njo na obalo Balatona.Tam počivamo (šofer ima predpisan počitekoz. prepoved vožnje). Privoščimo si zajtrk, ka-sneje ne preveč okusno pizzo. Ogled butikov,sprehod ob jezeru, poležavanje na obali...

15.30 Lenti. Pranje minibusa. Prehod me-je. Danilo, tik za mejnim prehodom, po zaob-ljubi poljublja slovensko zemljo (kot se je nek-do izrazil: “Tam, kjer urinira večina čakajočihšoferjev tj. kamionarjev!”).

Bogojina. Ogled Plečnikove cerkve ter obiskBady-jeve sestre, ki je povezan s praznenjempletenke. “Akcija” hoče na vsak način ostatitu. Verjetno ga je zanimala kvaliteta in trd-nost omar?!

Vrnitev v Ljubljano, v soboto, ob 23.00. �

Ukrajina 1995

Page 49: Bilten JKŽ, št. 20

48

M ed prvomajskimi prazniki 1996 smo seodpravili na obisk Republike Izrael. V

ekipi je bilo sedem članic in članov JKŽ. Kljubtamkajšnjemu rožljanju z orožjem in kljub čr-nim, zloveščim prerokovanjem s strani slo-venskih “poznavalcev tamkajšnjih razmer”, kiso nam vedeli povedati celo to, da nam bodotam Arabci pa tudi Judje obrezali onega inodgriznili jajca, smo obiskali kar lepo številokraških objektov, predvsem podzemnih jamin ostali v enem kosu.

Potikali smo se po vseh mogočih soteskah(vadijih), lebdeli smo v nenormalno slani intopli juhi - Mrtvem morju, podoživljali bib-lične zgodbe in nezgode. Na ozemlju vročePalestine, v Judejski puščavi, smo v jami Mea-rat Sela odkrili celo nekaj novih jamskih ro-vov in manjšo dvorano ter dokazali izrael-skim jamarjem, da nimajo pretiranega smislaza odkrivanje novih rovov. Seveda, saj v ja-mah dve tretjini svojega obiska posvetijo izk-ljučno spanju (brez šale, res spijo, saj je vjamah cca 25 stopinj C in je tako vsakršnogibanje po jami izredno naporno). V taki vro-čini ti preostane le, da sedeš, stegneš roke,jih nasloniš na kolena, glavo pa nagneš pred-se, plitko dihaš in počivaš, se hladiš…čas te-če… zakinkaš… prava kopija izraelskega ja-marja, če le nimaš obutih gojzarjev, temvečpoletne sandale, kakršne nosijo v Izraelu. Spal-ne bolezni smo se seveda nalezli tudi sami.

Še to - petnajst dni smo jedli čičeriko vvseh mogočih agregatnih stanjih. Ta mala,čudovito nagubana stročnica, križanec medgrahom in fižolom (botanično pa popolno-ma nekaj drugega) nam je, poleg strastnega,glasnega prdenja, dajala moč za klatenje poširnem Izraelu. Prav vsako jutro smo jo zau-žili vsaj v obliki mazave paste pod imenom

Houmus. Čičeriko srečaš skoraj v vsaki izrael-ski jedi, vsem pa najbolj tekne v obliki ocvr-tih kroglic. Z njimi in pa skupaj z na kockenarezanimi kumarami in paradižnikom ter pe-kočimi feferoni napolnijo žepke okroglih, stis-njenih hlebčkov kvasnega kruha, imenove-nega pita. Tej jedi pravijo falafel in če v tenapolnjene žepke naliješ še jogurt, se ti pri-kaže…mmmm… njam njam njam... Izraelabrez falafela ni. Večni nasprotniki, Arabci inŽidje so si v tem edini, falafel je kralj, pitashawama (pita, ki je poleg preostalih dodat-kov napolnjena še s koščki ovčjega mesa, kiso nastrgani z velike kepe mesa, ki visi nadžarom) je kraljica. Svetovni znanec, McDo-naldov hamburger, je v primerjavi s falafe-lom in shawamo navaden, brezkrven siro-mak. Izraelci sicer imajo svoj McDonald’s, leda veriga restavracij s hitro prehrano nosinaziv McDavid…

Kljub temu, da smo prišli iz dežele pijanč-kov, pa nismo na svetih tleh popili skorajničesar. Kaj moreš, ne gre… še tako vesel, pažejen pivec se v Izraelu ne bo izkazal. Nimaškaj, Musliči in Židje tovrstnega opoja ne poz-najo, pijače je malo, prevroče je, kar zamalose ti zdi vse skupaj, zato raje natepavaš nji-hove olive in datlje… o, seveda ne pozabimona slastni houmus, potresen z zaatarjem…njam!

Republika Izrael je izredno zanimiva drža-va, dežela polna nasprotij. Ta puščavski konecsveta si lastijo tri svetovne monoteistične ve-re in neprestana bitka med njimi se odraža vvsem, kar biva ali stoji v Izraelu. Nenehnekrvave vojne trajajo že vsaj 6.000 let, o miruseveda ne duha ne sluha, pa saj miru tako alitako ne bo nikoli - in to smrtno resno.

Zgodba o nastanku Izraela je ena najbolj

Izrael 1996Odprava

Tibor Gedei

Izrael 1996

Page 50: Bilten JKŽ, št. 20

49

presenetljivih dram našega časa. Izraelci sodanes v veliki meri strnjena družba z zelosamosvojim družbenim sistemom in hebrej-sko kulturo, ki se je ohranila v vseh stoletjihizgnanstva in razkropljenosti po svetu. Izraelje država, kjer se Židje, ki so lastniki gospo-darstev celega sveta, skratka kapitalisti nonplu ultra, ukvarjajo s čisto obliko komunizma- življenjem v kibucih.

Gre za naselja, obdana z visokimi nepre-hodnimi ograjami, v katerih so stanovanjskehiše, male tovarne, farme piščancev, skupnejedilnice, sinagoge, bazeni in še in še - skromnisvet v malem. Nihče ne potrebuje denarja,nihče niti ne čuti potrebe, da bi se odpravil

na pot od tam; krog potreb je sklenjen sredikibuca. Le zunaj za ograjo je negotov svet, kisi ga delijo z Arabci, je dežela, ki so jo Židjeuradno dobili nazaj šele 1300 letni Alahovinadvladi nad temi, njim obojim svetimi kraji.Židje se gibljejo po državi oboroženi, saj vesčas vlada stanje: “Ne mir ne vojna”. Z ramenjim visijo puške, brzostrelke, za pasovi pišto-le. Ob vsaki najmanjši izraelski skupini otrokse sprehaja vsaj en oborožen stražar. Izraelcise imajo za velike domoljube, saj povsod vi-se, tudi z drvečih osebnih avtomobilov, nji-hove modro-bele zastave z Davidovo zvezdo.Še to: ti ljudje so nori čvekači; prav vsi, resnomislim, non stop telefonirajo! Brez mobilnihtelefonov in neznanskega števila telefonskihgovorilnic si današnjega Izraela ni moč pred-stavljati.

Kdor ima denar, ima oblast. Palestinci de-narja nimajo. To je druga plat Izraela. Pale-stinci, socialno popolnoma odvisni od Židov,čakajo na vbogajme sosednjih arabskih dr-žav, ki jih imajo pogosto za odpadnike. Židjeves čas dvomijo v palestinsko lojalnost skup-ni državi, Palestinci pa obsojajo izraelski eks-panzionizem in udarce nespretno vračajo. Včasu našega potovanja so Palestinci dobili po-poln politični in policajski nadzor nad me-stom Ramallah, dogodek bučno proslavili, pakaj, ko so naslednji dan s sklonjenimi glava-mi odšli na slabo plačano delo v židovski delJeruzalema. Palestinci se enostavno ne mo-rejo ves čas boriti proti izraelski državi, ne mo-rejo pa se tudi popolnoma vključiti vanjo, noja, pa saj Judje prav nič ne hlepijo po tem. Navsake toliko kvater se prenapetim arabskimmladeničem popolnoma zmeša v glavah in iz-vedejo lastni džihad - prelevijo se v ljudi bom-be, usedejo se v prepoln avtobus Izraelcev,nekaj časa občudujejo panoramo mesta, npr.Tel Aviva, nato pa stisnejo magično stikalce,ki jih popelje naravnost v naročje Alaha… Ne-prestano pripravljena izraelska vojska se zga-ne. Palestinci na zasedenih ozemljih vzrojijo,pride do nemirov, padajo nove žrtve…

Kanjon Wadi Kelt. Sredi puščave iz skal

pogumno privre voda. Desetina slapov nato

izoblikuje malo rečico, kateri pa nedaleč

proč poide moč in nato izgine. Prav ta izvir

na fotografiji pa je že od nekdaj napajal

vodnjake najstarejšega mesta na svetu -

Jericha.

Izrael 1996

Page 51: Bilten JKŽ, št. 20

50

Potopis brez pregleda našega dela ne bibil popoln, zato sledi oris naše izraelske potipo dnevih. Pazi zdaj:

Sobota, 27. 4. 96Ob 15.00 zbor na ferajnu. Ob 16.00 od-

hod iz Ljubljane in prihod na Dunaj, zvečer»checkiranje« na letališču pod budnim oče-som izraelskih vohljačev in tajnih agentk, pre-sneto čednih deklet z velikimi ritmi, ki naszaslišujejo. Letalo izraelske družbe ELAL stojipopolnoma osamljeno daleč stran od letališ-ke zgradbe. Družbo mu delata le izraelskiofenzivni vojaški transporter in, če se ne mo-tim, en manjši tank. Z Židi ni šale!

Nedelja, 28. 4. 96Polet letala. Prihod v Tel Aviv ob 6.00, sre-

čanje z izraelskim jamarjem Reijem Razom,našim vodičem. Najetje WV kombija Cara-velle. Ogled centra Tel Aviva, kopanje ob obaliSredozemskega morja; potem delovni obiskjame MIN’HERET HERZELIA (tik ob obali Sre-dozemskega morja), delno kraškega, delnopa umetno skopanega rova (akvadukta) meddvema dolinama, ki se uporablja kot odtočnacev za naraslo vodo iz više ležeče doline. Vvhodni dvorani srečanje s fruit netopirji.

Te leteče miši dosegajo velikost naše vra-ne, režijo pa se ti v »fris« kot dvojica Beavis& Butthead. K sreči ti velikani niso krvosesi,temveč vegiji. Natepavajo greipfrute, grozdje;sklepam, da najbolj uživajo ob rabutanju či-čerike.

Zvečer spanje v field schoolu (tip manjše-ga mladinskega naselja, ki je nekakšna šola vnaravi - zadeva je seveda ovita z grozljivobodečo žico) na HAR GILOU, na vrhu griča,ki stoji na zasedenem arabskem ozemlju vbližini Jeruzalema.

Ponedeljek, 29. 4. 96Skupen obisk starega mesta Jeruzalem,

obisk GIHONSKE jame s studencem v prasta-rem Davidovem mestu, obisk podružnice SPNI

(organizacija je sorodna naši planinski zvezi),“zadnja normalna” večerja (steak požrtija vgostilni argentinske mafije; veriga gostiln no-si ime El Gaucho) v centru sodobnega Jeru-zalema. Nočitev na HAR GILOU s prečudovi-tim razgledom na novi del Jeruzalema, s tre-mi markantnimi stolpi v ozadju.

Torek, 30. 4. 96Obisk I.C.R.C. (Izraelski jamski raziskovalni

center) v ortoreligioznem mestecu Ofra. VIzraelu se z raziskovanjem jam ukvarja le ne-kaj deset ljudi; jamarskih klubov ni, kljub te-mu, da kraških objektov ni malo. Nacionalnikonjiček je arheologija, saj je prav vsak ka-men vir zgodb o ljudeh, ki so tu kovali civi-lizacijo. Skok na Oljsko goro in v Jeruzalem.Vožnja mimo Hebrona proti židovskemu me-stecu KARMEL, ki leži sredi Judejske puščave.Mestece, bolj vas, s tipskimi montažnimi dru-žinskimi hišicami je seveda opasano z bode-čo žico. Po pusti makadamski cesti, ki se vijeob tej ograji, vso noč patruljira vojaški džip.Nekaj kilometrov stran stoji arabska vas. Si-romašni prebivalci le-te se ukvarjajo s kozje-rejo. Kako uboge živali pridejo do krme sredikamnite puščave, mi ne bo nikoli jasno.

Delovni obisk jame MEARAT SELA, kjersmo izmerili vhodne dele, potem odkritje 12m rova v drugi dvorani. Jama se nahaja navrhu griča, visečega nad kanjonom, v kate-rem se ob dolgotrajnem deževju pojavi mo-čan hudournik. Na dnu tega puščavskega ka-njona je moč najti na kupe prodnikov spošt-ljive velikosti. Vegetacije ni niti za pest. Izred-no razvejana jama z več vhodi, ki luknjajocelo področje vrha hriba, je najverjetneje na-stala v nekdanji zaliti coni. Pred njo je opazitina kupe odkruškov kremena, ki pa ne izvira-jo iz te apnenčaste jame. Kakor marsikaterajama v Izraelu, je tudi ta služila kot zatočiščeuboge raje pred podivjanimi vojskami, ki sosejale smrt po nekdanji Kanaanski deželi. Ježe tako, da revež v vseh obdobjih povlečekratko. Kdo ve, koliko siromakov se je skriva-

Izrael 1996

Page 52: Bilten JKŽ, št. 20

51

lo v tej in njej sorodnihluknjah. Na koncu so bi-li tako ali tako pogublje-ni zaradi nesoglasij medlokalnimi oblastniki.

V njej vlada neznan-ska vročina, družbo ji de-la suh prah… suha grla,pomanjkanje vode, utru-jenost... prenočevanje všotorih v vasi KARMEL.

Sreda, 1. 5. 96Vožnja proti severu

Judejske puščave, potem6-urni trekking skoziizredno slikovit kanjonWADI KELT, ki je vsa sto-letja služil najstarejšemumestu na svetu, Jerichu, za dotok pitne vode.Skozi kanjon se še danes vije akvadukt, le davoda v njem ni neoporečna.

Tik pred mrakom obisk bibličnega, mistič-nega hriba HERODIUMA, umetno postavlje-ne gore na robu judejske puščave, na kate-rem si je dal židovski kralj Herod postavitiutrdbo. Starodavni tirani so bili pretkani psi-hologi. Umetni hrib, ki se vidi daleč dalečnaokoli, vzbuja grozo in spoštovanje obenem.Raja mu je enostavno morala biti podložna.Pred odhodom v Izrael sem se pregulil skozimnožico knjig o Sveti deželi. Dognal sem, darazen kralja Savla s sinom Jonatanom v Ka-naanski deželi ni bilo vladarja, ki bi poštenodeloval v prid večno trpinčenemu judovske-mu ljudstvu.

Spanje v field schoolu na HAR GILOU.

Četrtek, 2. 5. 96Dvodnevna pot na sever dežele, v zeleno

Galilejo. Vožnja mimo Tel Aviva, postanek inogled antičnega mesta in srednjeveške kri-žarske utrdbe CEASAREAE, postanek vNAZARETHU z ogledom cerkve Marijinega ra-zodetja in Marijinega vodnjaka, prihod v Ti-

berias ob Galilejskem jezeru; takojšen obiskjame BERNIKI z geometrijsko pravilnim elip-sastim vhodom, ki se odpira visoko v previ-sni steni nad jezerom - morjem.

Tudi ta jama je najverjetneje nastala v nek-danji zaliti coni. Tvori jo kompaktnejša, boljdolomitizirana kamnina, kot smo jo spoznaliv Judejski puščavi. Presenetila nas je s svojorazvejanostjo. Z užitkom smo si tudi malooblatili gojzarje, saj jama premore nekaj bla-ta. Neznosna vročina, otopelost, ven, ven…To je bil prvi obisk jame, ki leži pod nivojemmorske gladine.

Spanje v kibucu JIFTAKH, naselju ob izrael-sko-libanonski meji , ki “slovi” po tem, da jeob nedavnih meddržavnih spopadih v njego-vo neposredno bližino padlo največ hamaso-vih katjuš.

Petek, 3. 5. 96Zajtrk v kibucu, potem vožnja proti skraj-

nem severu države s postankom v mestecuKIRYAT SHMONA, nato obisk slikovitega ka-njona, pretkanega s številnimi slapoviNAKHAL LYONA, skok do izraelsko-libanon-ske meje GOOD FENCE. Ogled kraških izvirov

Galileja je prepolna malih rajskih vrtov. Uležeš se v senco,

stegneš roko proti krošnji in “popapcaš” grapefruit ali

pomarančo. Očalar na levi je naš izraelski vodnik Rei Raz.

Izrael 1996

Page 53: Bilten JKŽ, št. 20

52

reke Jordan v BANIASIH. Nato vožnja poGolanski planoti z enkratnim pogledom naSirijo. Skok do Galilejskega jezera z obveznimkopanjem v njem. Spanje v kibucu JIFTAKH.

Sobota, 4. 5. 96Sobotno leno dopoldne v kibucu. Kibuci

so, sociološko gledano, eni redkih primerovuspešno formiranih brezoblastniških združb.Je pa z ljudmi žal tako, da tudi pri njih nemore iti vse po maslu. Enostavno ne gre… vvsej človeški zgodovini je bilo tako: vedno senajde neki “gazda”.

Po kosilu krenemo proti Jordanu. Kanuistiveslaške sekcije Jamarskega kluba Železničar ses kajaki spustijo po reki Jordan, ki v spodnjemdelu toka začuda podari celo nekaj brzic. Na-to obisk GOLANSKE planote. Proti večeru ob-vezni falafel v dolini reke Jordan. Dolga noč-na vožnja proti Judeji. “Spanje” v field schoo-lu v židovski naselbini OFRA, ki leži nedalečod Nablusa na zasedenem arabskem ozemlju.

Nedelja, 5.5.96Že navsezgodaj zjutraj obisk brezna HABOR

HASINI, ki je pod pravim majhnem kraškimpoljem. Jama, tipična kraška “štirna”, nas pre-seneti z nenavadno stalno nadelavo plezalnepoti v 60-metrskem breznu - doživljenjskopričvrščen, zavarovan stolp s kovinsko lestvi-jo. Čista grozljivka, zadeva spominja na ruskoraketo, ki je po ponesrečenem vzletu zdrkni-la v ozko luknjo. Kot že napisano, jama jepopolna “štirna”; na dnu kraljuje manjša blat-na luža. Odhod proti JERUZALEMU; daljši og-led mesta.

Obisk legendarnega svetega mesta je se-veda zgodba zase. Težko je popisati vse ob-čutke, ki te prežemajo ob obisku starega mest-nega jedra. Cittadelo mora vsak Evropejec vsajenkrat v življenju podoživeti sam, nato najsodi… mimogrede, v tem mestu je Moha-med kot edini smrtnik, ki je videl Alaha, ssvojim konjem poletel proti nebu. Najbolj po-božnemu judovskemu mediju Iesusu Nazare-

tusu, krščanskemu božjemu sinu, so tu bed-no sodili in ga nato usmrtili. Nabukaznedorje na tem mestu dal porušiti največjo židov-sko svetinjo, tempelj, Jude pa je kot sužnjeodvlekel s seboj v Mezopotamijo.

Je že tako, da vse te zgodbe izhajajo izBiblije, Korana… in vse te knjige so z nekajizjemami in miti zanesljivo zgodovinsko toč-ne! Res pa je, da je z vero, ki prihaja iz Ju-deje, cel križ. Nekemu pueblo Indijancu izS.Amerike Jeruzalem ne pomeni kaj dosti,prav tako ne pomeni sveta izraelska zemljakaj dosti kakšnemu Aboriginu iz Avstralije.Zanesljivo pa kljub temu oba živita bogatoduhovno življenje in njuna najsvetejša zemljase najbrž nahaja v kakšni tihi zatrepni dolini,kjer počivajo njuni predniki, kjer biva njun bog.Verniki porečejo, da njuna mitologija nimanikakršne zveze s sodobno vero. Pa jo ima!

Tule ne nameravam oporekati krščanskimnaukom ali dokazovati kaj nasprotnega. Vempa, da tudi krščanstvo izhaja iz mitov, globo-kih zgodb o svetu in človeštvu, ki so jih re-snici na ljubo dolga stoletja žal razumeli ledobesedno. Cerkev, kot aparat, je bila neu-smiljena, zelo kruta glasnica le-teh. Danes jek sreči nekoliko drugače. Sporočila in naukiprastarih krščanskih mitov niso v natančno-sti zgodb, ampak v tem, da nastanek sveta innaš obstoj kristjani dolgujemo Bogu. Aborigi-ni, Hotentoti, izumrli Indijanci Maye, Kitaj-ci??? Prav vsakemu izmed njih in nas se požilah pretakajo danes pozabljeni, vendar zelosvojski miti…

Krščanstvo je bilo Slovanom, vsaj na za-četku, vcepljeno v glavo z ognjem in mečem.Danes le malokdo še pozna prastare slovan-ske mite in zgodbe o mogočnem Perunu, gos-podarju groma in bliska, pa zgodbe o Vesni,o Živi, pa o rečnem bogu Hopunu, ki preži nahudobne ljudi, ki plavajo ali brodijo po vodiin jih potegne v smrt! To je naš panteon!!!Nama, bratoma Gedei, se poleg opisanih slo-vanskih mitov pretaka po žilah še kakšen azij-ski mit. Morda mit o mogočnem, pogum-

Izrael 1996

Page 54: Bilten JKŽ, št. 20

53

nem jezdecu, ki jaha na napol podivjanemkonju, samorogu, sedeč na ponjavi, pod ka-tero se mehča kepa surovega mesa za tatar-ski biftek. Kdo ve...?

V Izraelu se je zmračilo, na nebu so sepokazale prve tri zvezde, kar pomeni, da seje pričel nov dan! No, in v “začetku” teganovega dne se odpeljemo proti stari znanki,vasici KARMELU, kjer prespimo pod šotori.

Ponedeljek, 6. 5. 96Obisk stare znanke: jama MEARAT SELA.

Merjenje jame, odkritje novih rovov v prib-ližni skupni dolžini 55 m. Odkrili smo medseboj povezana dva vzporedna meandra. Za-čuda je v tem delu jame najti kar precej jam-skega okrasja; ne manjka stebričev, pa sta-lagmitov…, le da je vse že dolgo nazaj umrlo,vse je tako prhko. To so resnično kapniki mu-mije. Tokrat je raziskovalna akcija tekla kotpo maslu. Dobro smo bili pripravljeni na sa-mo raziskovanje.

Vožnja proti Mrtvemu morju - najglobljisvetovni depresiji. Spanje v spalnih vrečah naplaži v EN GEDIJU.

Torek, 7. 5. 96Jutranje kopanje - lebdenje v DEAD SEA.

Plavati se enostavno ne da, voda je pregosta.Če želiš plavati prsno, te voda v hipu obrnein že lebdiš kot “štofeljc” na gladini. Kdor siponesreči zmoči glavo, tako da mu gre vodav oči, je seveda goden za zdravnika.

Nato obisk dveh bližnjih, enkratnih kanjo-nov EN ARUGOT in NAHAL DAVID CANYON,nabitima s šolskimi ekskurzijami. Prečednadekleta, vendar riti… V teh dveh kanjonih,naravnih rezervatih, je ob mirnih dneh močpoleg kozorogov videti še kakšnega puščav-skega leoparda.

Potem obisk legendarne trdnjave MASADA- “junaški” spomenik židovskega ponosa - otej stvari lahko vsakdo debatira z menoj alimladimi prosvetljenimi Izraelci. Rade volje raz-ložimo povode za častni skupinski samomor

zadnjih branilcev Masade, ki so se upirali več-letnemu obleganju Rimljanov.

Proti večeru smo zakurili miniaturni ta-borni ogenj in nato zaspali sredi peščenegakanjona v puščavi.

Sreda, 8. 5. 96Zjutraj obisk jame FLOUR CAVE, ki se na-

haja v istem kanjonu Resnično si zasluži toime. Gre za svetle peščenjake, plastovito na-ložene, suhe kot poper, vsak pljunek jih takojpreoblikuje. Če bi se vlila pristna slovenskanevihta, bi ves ta svet enostavno odplaknilov Mrtvo morje, ki leži nedaleč stran.

Nato obisk vrha (tja nas je pripeljal kom-bi) HAR SODOMA, najvišjega vrha daleč nao-koli. Stojimo na približni lokaciji mističnih

Jama Malham (ICRC sistem). Jamo Sodome

in Gomore gradi sol. Med gromozanskimi

kockami in kvadri soli se vijejo široki rovi

spoštljivih 5,5 km naokoli. Vodič je

pojasnil, da jama ob vsakem obisku kaže

drugo sliko!! (Če te zasuje se na površje

lahko tudi priližeš.)

Izrael 1996

Page 55: Bilten JKŽ, št. 20

54

mest Sodome in Gomore. Potem obisk im-pozantne jame v soli: MALHAM ali I.C.R.C.SYSTEM. Gre za neverjetno razvejan jamskisistem, ki se razprostira v čisti soli. V svetu jeznanih nekaj takih jam, vendar pa so ti ob-jekti dolgi kvečjemu le po 50 m.

Nasproti jami MALHAM so druge pravipalčki, saj ta meri spoštljivih 5591 m. Prekri-žarili smo jo podolgem in počez. Res je en-kratna. S svojo posebnostjo in svojevrstno le-poto jo lahko postavimo ob bok katerikolijami svetovnega slovesa. Ogledali smo si ču-dovite kapnike iz soli, poslikali orjaški slanimonokristal, proti zadnjemu koncu jame panam je podarila 60-metrski(!) kamin - brez-no; spoštljivega premera - seveda iz soli. Pro-ti izhodu nam je pričarala nov trik, gromo-zanski vhod v jamo, ki se lahko kosa s kakšnoVranjo jamo. Prisegel sem si, da v to jamo šepridem, zato bo natančen opis še v nasled-njih Biltenih.

Nakup živeža v mestu DIAMONA. Prespalismo v bučnem beduinskem naselju BE’EROTU,v osrčju puščave NEGEV.

Četrtek, 9. 5. 96Obisk kraškega belega kanjona EN AVDAT,

kopanje v 2.800 let stari vodni cisterni sredipuščave na križišču prastarih beduinskih po-ti. Obisk geološkega raja CARPENTER’S HILLs famoznimi šesterokotnimi kvarcitnimi “po-ganjki”, ki so v širokem krogu nametani okolihribčkov, ki spominjajo na ugasle vulkane.Priporočam ogled - kar takoj zdaj!

Potem obisk AMMONITE WALL - gre za50x50 m široko in visoko steno, nagnjeno za45%, iz katere zijajo fosili, veliki prazgodovin-ski oklepi mehkužcev brodnikov. Noro. Te ži-vali so imele premer školjčne lupine vsaj 50cm in te školjke so naložene po steni kotpolena v skladovnici drv… naši daljni sopot-niki v evoluciji.

Potem napol alpinistični vzpon v zaneslji-vih izraelskih sandalih na vrh osrednjega gre-bena, ki se vije čez RAMON CRATER, obisk

prečudovito obarvanega kanjona naSAHARONIM PLATEAU z osamljenim dreve-som, neko vrsto afriške akacije, iz katere tečerdeča kri. Spanje v tokrat popolnoma mir-nem znancu BE’EROTU. Vse puščava NEGEV.

Petek, 10. 5. 96Obisk tretje najvišje točke v Izraelu MT.

RAMONA. Naš izraelski prijatelj si je tu dalmalo duška. Izstrelil je nekaj rafalov iz svoje-ga uzija, ki ga je, spretno skrivajoč, ves čas našeodprave nosil s seboj. Nato obisk jame EINHAMEARA v neposredni bližini izraelsko-egip-tovske meje. Žal se je izpridil, saj nam ni us-pelo preplavati sifona! Na vhodu jame (sredipopolne puščave je v tej jami toliko vode, dase ne uspeš prebiti na drugi konec rova(!),potapljači JKŽ, rešite ugled našega kluba!).

Vožnja ob egiptovsko-izraelski večno za-minirani meji. Obisk čudovitega kraškega RED

Red Canyon. Člani JKŽ se v senci skrivamo

pred grozljivo pripeko, ki “divja” pred

vhodom v senčno kraško sotesko v puščavi

Negev.

Izrael 1996

Page 56: Bilten JKŽ, št. 20

55

Za JKŽ smo se potepaliIgor, Špela, Jolbe, Zagi, Danijela, Klemenin Tibor.

Sponzorji odprave Izrael 96Gostišče KRPAN, LogatecPicerija GALIA, LogatecRLS - merilna tehnikaTrekking Slovenija - SAGMEISTERFoto SANJALORENCI, TrebnjeTOMC inženiringANNAPURNA, Ljubljana

CANYONA, skok pod vznožje Salamonove go-re, ki se koplje v smaragdni barvi. Pred namipa se je končno odprlo morje, tokrat Rdečemorje. Večerni prihod v obmorsko mestoELAT, izraelski Portorož z neznanskimi mno-žicami luksuznih hotelov in debelih riti, to-krat ameriških in nemških, katere so na takonec zvabile največje svetovne turističneagencije. Požrtija pri EL Gauchu, nato spanjev field schoolu ob obali Rdečega morja.

Sobota, 11. 5. 96ALMOG BEACH - naravni morski rezervat

s koralami ter živopisno floro in favno trop-skih morij. Papagajke, pisane korale, gromo-zanski tropski ježki…k sreči brez morskih psov.Z najeto potapljaško masko sem bil osebno vvodi vsaj štiri ure neprekinjeno. Med kora-lami smo se vsi potapljali kot neukrotljivi otro-ci, popoldne pa je v obalni »oštariji« pošte-no teklo izraelsko pivo “Makabi” - prav donoči. »Oštir«, ki je na koncu že govoril poslovensko, nam je laskal, da že dolgo ni imeltako hvaležnih pivcev in seveda zaslužka - kajlepšega za židovsko srce. Kdorkoli se bo po-dal v Izrael, naj ve, da v Izraelu ni nič zastonj,ampak res nič, razen zraka. Židje brez misli otrgovini in dobičku ne preživijo niti minute,misel na zaslužek je pač religija številka ena,ti ljudje so iz takega testa - izbrano ljudstvo,živeče na obljubljeni sveti zemlji.

Posvetilo se mi je ob dogodku pred Zidomobjokovanja v Jeruzalemu. Gre za največjosvetinjo judovske vere, to je del še edino ohra-njenega zahodnega dela zidu nekdanjega sve-tega templja, ob katerem Judje molijo in jo-kajo. V vseh judovskih srcih po širnem svetuta zid pomeni najtesnejšo vez z Bogom. Stojina koncu gromozanske ploščadi - praznegatrga. Molišče, ki se razteza vzdolž 150m dol-gega zidu, je s pregrado razdeljeno na ženskiin moški del. Stal sem daleč stran, nato semz glave snel kapo, z največjim možnim spo-štovanjem do molečih sem se temu zidu tihopribližal, gruča mož je v svetem transu pol-

glasno molila. Pa pristopi starejši, bradat, vposebno črno obleko napravljen mož, s šebolj črnim klobukom s krajci in me besno oka-ra: “ Ej Ti, kapo takoj na glavo, kaj pa misliš,misliš, da si v cerkvi?” Hip zatem je začelklepetati z menoj prav prijazno, na koncunajinega pogovora pa mi je na njemu najboljsvetem koščku sveta rekel, naj mu dam kajsvojega drobiža, kar tako, meni nič tebi nič,da bo imel za domov… Kaj češ, tudi prijaznostv Izraelu stane; no, pa nič slabega misleč.

Rahlo opiti smo se odkolovratili do fieldschoola. Že je dišalo po vrnitvi. Kratko spa-nje in nato...

Nedelja, 12. 5. 964.30 enotni klubski pobeg brez poravna-

nega računa za zadnjo prespano noč iz fieldschoola. S ceno so zadnjo noč res pretiravali,pa samo zato, ker field school leži tik obobali Rdečega morja. Račun poravnamo kdajdrugič; ne bojim se, da bodo strošek v svojihfinančnih knjigah razknjižili, preden bo po-plačan. Ob 7.00 polet z letalom proti TELAVIVU, nato polet proti FRANKFURTU. Še ka-sneje po zapletih na letališču in nevihti medletom nad Bavarsko nas je propelersko letaloDash srečno dostavilo v CELOVEC. Sledila ješe krajša vožnja s kombijem proti domu. �

Fotografije Tibor Gedei

Izrael 1996

Page 57: Bilten JKŽ, št. 20

56

Sobota, 26.4.

Po napornih predprazničnih dnevih in mrz-ličnih pripravah na potovanje je končno na-počil dan odhoda. V soboto, ob pol sedmih,smo se na ferajnu zbrali: Jolbe, Gorazd, Na-talija, Zvonka, Nace, Igor, Špela, Mojca, Mark,Milan in Brko. Pred ferajnom se je že kopičilaprtljaga in jamarska ropotija, kuhinja v ma-lem, šotori in nepogrešljiva jamarska pijača -pivo. Kmalu je priropotal naš stari znanec -minibus firme Yatras s šoferjem Francijem.Ko smo v avtobus spravili še zadnji kos opre-me, se poslovili od Aleša in po nekaj neuspe-lih poizkusih končno “zalaufali mašino”, smose odmajali na pot.

Franci je vozil, mi pa smo pridno praznilipločevinke in tako smo se okrog enajstihposkušali izmuzniti skozi mejni prehod z Ma-džarsko, Pince. Pa ni šlo. Kljub šoferjevemu

prigovarjanju so nas slovenski cariniki poslalinazaj. Ker smo bili optimisti, smo se zakadilina mejni prehod Dolga vas, a nas tudi tamniso marali. Malce pobiti, pa vseeno židanevolje, smo po trideset kilometrskem ovinkubrez zapletov okrog enih prečkali mejni pre-hod Hodoš.

Ker smo imeli v načrtu ogled nekaterihhidrotermalnih jam v Budimpešti, nas je časže pošteno preganjal. Avtobus namreč ni zmo-gel več kot 80 km/h po ravnem. Bili pa smovesela družba in se nismo dali motiti. Pilismo pivo in grizljali arašide, ko je nekaj za-ropotalo, minibus pa je začel plesati po cesti.Ustavili smo se in vsi v en glas ugotovili -guma! Franci je začel kleti in je hodil okrog

avtobusa kot mačkaokoli vrele kaše.Preostali smo že za-vihali rokave, Francipa je še kar stokal innekaj brkljal po av-tobusu, dokler nismougotovili, da s sebojnimamo niti enegasamega izvijača, kajšele, da bi imeli ključali dvigalko. Zdaj smotudi mi podaljšali no-sove in začeli mrzlič-no iskati rešitev.

Po nekaj neuspe-lih poskusih smo us-tavili dva Avstrijca, kista se smeje čudila

naši nebogljenosti, potem pa sta Igorja inšoferja odpeljala do najbližjega mehanika, ka-kih 25 km daleč. Mi smo medtem seveda piliin se zabavali nad začudenimi pogledi mi-

Slovaška 97Odprava

Špela Klemen

Ekipa JKŽ na Slovaškem. Foto: Igor Perpar

Slovaška 1997

Page 58: Bilten JKŽ, št. 20

57

moidočih. Na srečosta se Igor in Franciz mehanikom vrnila,preden sta Gorazd inMilan s podrtim deb-lom poskušala dvig-niti avtobus. Meha-nik je za 50 DEM indve pivi zamenjalsprednjo desno gu-mo in mimogredeugotovil, da nammanjka olje. S črnimmadežem, ki se jenaredil pod kabinovsakič, ko smo se us-tavili, si še ni nihčebelil glave. Z zavidlji-vo hitrostjo smo se po dveh urah in pol za-peljali do najbližje bencinske črpalke, nalili 3litre olja in ugotovili, od kod črn madež naf-te na asfaltu: ena od visokotlačnih cevi zagorivo ni dobro tesnila in ob prižganem mo-torju je nafta veselo škropila naokoli. Kerpa še vedno nismo imeli nobenega orodja,smo se nemočno podali na pot v upanju, dabomo nekje dobili rezervno gumo in kupiliorodje.

Ravno smo se navadili, da spet nadaljuje-mo pot in ni še minilo pol ure, ko je nekajstrahovito počilo, škatla se je nagnila na enoin nato še na drugo stran in se počasi usta-vila. Nagnetli smo se okrog desne sprednjegume in nemo strmeli vanjo ali v kar je os-talo od nje. Preostanek je bil podoben sce-frani črni gmoti. Ups, zdaj smo pa v kaši!Začela se je reševalna akcija: v bližnjem po-slopju smo si izposodili dvigalko, zamenjalisprednje prazno kolo z enim od zadnjih štirihkoles, vrnili dvigalko in se počasi odplaziliproti najbližjemu vulkanizerju. Zapeljali smose na prazno, zapuščeno dvorišče, kjer razenogromne pasje zverine pred velikimi vrati, nibilo znakov življenja. Kmalu pa se je prikazalgospod, ki je presenetljivo hitro doumel za

kaj gre, po telefonu poklical mehanika in tase je že čez pol ure prikazal s celo družino inše enim pomočnikom. Vsa ceremonija me-njavanja gum pa se je raztegnila na cele štiriure in okrog devetih zvečer smo z dvemanovima sprednjima gumama in eno rezervnoter s polno mero optimizma odrinili v noč.Nove gume in njihova menjava je šoferja olaj-šala za 200 DEM. Med drugim je Franci za-tegnil matico na visokotlačni cevi, tako danismo več izgubljali nafte.

Ker je šofer obljubil, da bo vozil celo noč,da bi prišli pravi čas na Slovaško, smo sepočasi začeli pripravljati na dolgo nočno vož-njo. Kmalu so se po avtobusu začele širitineprijetne vonjave. Ustavili smo in odprli po-krov motorja. Nafta je veselo “špricala” iz ne-ke druge visokotlačne cevi. Z muko smo sepripeljali do najbližje črpalke. Tam je Milan izprtljažnika “po naključju” potegnil kompletčisto novih cevk in naslednjo uro in pol smose zabavali z menjavo oporečne cevi. Končnotudi nafta ni več uhajala in lahko smo odri-nili z malce ironije v mislih: Koliko km nambo uspelo prevoziti brez okvare?

Minibus je potonil v spanje in kar nekajčasa smo mirno pluli po avtocestah, dokler

Ko je prvič počila guma je Milan začel štopati. Foto: Igor Perpar

Slovaška 1997

Page 59: Bilten JKŽ, št. 20

58

nas ni v centru Budimpešte ustavil policaj,ker smo prevozili rdečo luč. Tam se je Francinekaj časa pregovarjal, mi pa smo izkoristilipremor za pretegovanje okončin. Po dvajse-

tih minutah čakanja je šofer plačal 20 DEMin odpeljali smo se naprej. Sledila je dolga,dokaj mirna vožnja do slovaške meje na mej-ni prehod Salgotarjan. Ura je bila pet zjutraj.Ker smo imeli samo pivo in nič bolj konkret-nega za nazdraviti, nas je Madžar brez zani-manja spustil naprej.

Nedelja, 25.4.Končno smo se znašli na Slovaškem. Začelo

se je daniti in tudi mi smo se vsi polomljeni,a dobre volje pretegovali in mežikali v novdan. Čez kakšni dve uri smo pripotovali vRožnavo, kjer naj bi se srečali s slovaškimi ja-marji. To se je tudi zgodilo. Nekaj po osmi urismo spoznali Bercija Šturmana in njegovegaprijatelja Janija. Po prisrčnem pozdravu stanas peljala v štab - to je v bajtico, v kateri smobivali naslednjih nekaj dni. Spoznali smo tudilastnika našega začasnega doma in njegovegasina, jamarja. Dogovorili smo se, da si po na-porni nočni vožnji vzamemo prosto do enih.

Ob pol dveh smo že veselo ropotali protituristični jami Domica, za katero je značilno,da je pol jame na Slovaški, pol pa na Ma-džarski strani. Jama ima zanimivo oblikovane

hodnike in veliko raz-ličnih kapniškihtvorb. Imeli smosmolo, da ni bilo do-volj vode za vožnjo sčolnom, a smo bilivseeno navdušeni.

Na poti proti Rož-navi, smo se ustaviliše v eni turistični ja-mi, Gombasecki. Naj-bolj smo se navdu-ševali nad več kotdva metra dolgimimakarončki ali špa-getki, ki so viseli z le-po zasiganega jam-skega stropa. Po temogledu nam je vsem

že pošteno krulilo v želodcih, zato so nas na-ši gostitelji peljali jest v edini odprt lokal vmestu, v Motel. Ko smo se najedli ocvrtegasira in pomfrija, ga poplaknili s pivom in zavse skupaj še mastno plačali, smo se odpra-vili proti tretji jami, Krasnohorski.

To je horizontalna, neturistična jama, ka-tere vhod je le kakih 300 m oddaljen odnašega prebivališča. Ob pol sedmih zvečersmo se zbrali pred vhodom vsi, razen Brkotain šoferja in veselo odkorakali v približno 2km dolgo jamo, ki slovi po najvišjem stalag-mitu na svetu, visokem 32 m. Velik del jameje en sam meander z nekaj stranskimi rovi inodtočnim sifonom. Ko smo si dodobra ogle-dali največji ponos jame, smo se spustili šedo sifona in se nato odpravili proti izhodu.Naenkrat smo pred seboj zagledali velik ob-lak megle, iz katerega je prisopihal Brko ssvojo mogočno razsvetljavo in en domorodecz brlečo baterijo. No, tudi Brko si je šel og-ledat kapniškega velikana, potem pa smo jo

Pred odhodom v jamo v Rožnavi. Foto: Igor Perpar

Slovaška 1997

Page 60: Bilten JKŽ, št. 20

59

vsi skupaj mahnili ven.Zvečer smo ob pivu in lahki večerji skovali

nekaj načrtov za naslednje dni, nato pa smoob prijetni toploti odprtega kamina vsi poto-nili v spanec. Eni v tihega, Brko pa se je od-ločil za bolj glasno varianto in tako je biladruga noč za nekatere še bolj naporna kotprva.

Ponedeljek, 28.4.Zjutraj okrog osmih smo se odpravili v

Rožnavo, da bi zamenjali nekaj denarja inskočili na kavo. Ekonom Jolbe in Zvonka, sskupno blagajno, sta v bližnjem diskontu po-skrbela za našo zalogo hrane in predvsempiva, ki je neutrudno hlapelo.

Kmalu smo s polžjo hitrostjo premagovaliklance na Plešivicki planini, kjer se nam jeobetala jama Zvoniva, globoka okrog 80 min z veliko dvorano na dnu. Končno je mikro-bus (tako so mu rekli Slovaki) prilezel do

mesta, od koder smo morali nadaljevati potpeš. Opremili smo se z vso jamarsko ropotijoin odhlačali do 1,5 km oddaljenega vhoda vjamo. Francija in Brkota smo pustili pri busu.

Okrog dvanajstih se je v lep okrogel vhod,

s premerom kakih sedem metrov, po našinovi devetmilimetrci začel spuščati Jani, po-tem pa smo se prvič po tako tankem štrikuspustili tudi preostali in ugotovili, da je “čistfino”. Prvo brezno se po cca 40-ih metrihkonča z nekakšnim naravnim mostom nadogromno dvorano v obliki zvona (od tod tudiime jame), na dnu katere je velik podor. Stega mostu smo se spustili še nadaljnjih 40m in pristali kakšnih 15 metrov od podora.Jani nas je popeljal do t.i. Male galerije naeni strani in nato še mimo podora na Velikogalerijo, kjer stojijo trije mogočni stalagmiti,ki jih imenujejo trije kralji. Po dveh urah “blu-zenja” po jami smo drug za drugim odplezaliproti površju, kjer nas je čakalo toplo soncein mrzlo pivo. Pri avtobusu smo obstali odpresenečenja, ko je Brko odprl sod s karbi-dom in je bil le-ta zdrobljen na majhne košč-ke. Cele štiri ure in pol je Brko pridno tolkelkarbid in zato si je res zaslužil pohvalo.

Okrog pol šestihsmo se veseli in vsaks svojim pivom v ro-ki odmajali proti 20km oddaljeni Silickiledeni jami, ki naj bibila najnižje ležečaledena jama na sve-tu. Ogledali smo sivelik vhod, žal pasmo ujeli le še ostan-ke nekdaj mogočnihledenih sveč, ki jih jetoplo vreme že moč-no načelo. Tudi nasje že močno načenja-la lakota, zato smo seodpravili v Rožnavojest. Mali Veno, sin

našega gospodarja, nas je peljal v neko resta-vracijo, kjer smo si napolnili želodce in se karmalce preveč navdušili nad njihovim vinom.V naši bajtici nas je čakal zakurjen kamin,tako da smo po običajnem večernem pivu

Kopanje v jami pri Miškolcu na Madžarskem. Foto: Iztok Trček

Slovaška 1997

Page 61: Bilten JKŽ, št. 20

60

sladko zaspali. Brko je spet poskrbel za “malo(veliko) nočno glasbo” in spet so imeli neka-teri ponoči precej dela.

Torek 29. 4.Po krajšem prepiru zaradi Brkotovega noč-

nega “žaganja” in zajtrku smo se odpeljaliproti Rožnavi. Na poti smo se ustavili v Mav-zoleju, grobnici kraljeve žene, operne pevkeFrantiške. V mestu smo imeli dobro uro časaza pohajkovanje in z Igorjem sva zavila v Tu-ristične informacije vprašat, če imajo v bližinikakšen notranji bazen. Tega sicer niso imeli,imeli pa so savno. Prijazna uslužbenka je za-vrtela telefon in že smo bili domenjeni zadeveto uro zvečer. Ko smo se ob enajstihdobili pri avtobusu, je najin predlog naletelna splošno odobravanje.

Nasmejani smo se odpeljali novi jami na-proti. Tokrat je bila to Ochtinska aragonitnajama pri Ochtini. Tudi zdaj smo potrebovalikar dve uri, da smo se “pricijazili” po ovinka-sti strmi cesti do omenjene jame. Ogledalismo si jo v manjši skupini ljudi pod vods-tvom dveh “paznic”, kot jih je krstil Jolbe. Zodprtimi usti smo opazovali krasne aragonit-ne tvorbe in lepo izrezljane marmornate hod-nike in rove. Jolbe se je skoraj razjokal odžalosti, ker ni smel slikati. Še vedno vsi prev-zeti smo se poslovili od aragonitne lepoticein se po drugi poti odpravili proti Rožnavi.

Ustavili smo se na 612 m visokem Jablo-novskem sedlu v restavraciji Koliba, kjer smose nadejali domače hrane. Naročanje je bilaprava loterija. Sama sem bila prepričana, dasem naročila “knedličke”, dobila pa sem moč-nik, ki pa niti ni bil tako slab. Tudi drugi sobili bolj ali manj presenečeni nad tem, kar sojim prinesli, najedli pa smo se vsi in s polni-mi želodci nadaljevali pot.

Naša naslednja postaja je bila Turna nadBodvou, kjer smo nameravali obiskati trgovi-no Meander. Njen lastnik, Gustav Štibrany, jebil naša prva zveza s slovaškimi jamarji. Okrogpetih popoldne smo priropotali pred trgovi-

no v neugledni blokovski soseski in Gustavnas je prisrčno pozdravil. Sledil je ogled trgo-vine, nakupovanje transportk, kombinezonov,podkombinezonov in drugih malenkosti. Pokončanih nakupih smo se z Gustavom dogo-vorili za naše nadaljnje potepanje po jamah.Ker se nam je mudilo v savno, smo se poslo-vili in jo mahnili proti “domu” po brisače inpreostale čistilne pripomočke.

Okrog pol desetih se nas je osem nagcevže vztrajno “cmavžilo” v savni. Po dveh urahizganjanja umazanije smo se vsi čisti in sijočivrnili v bajtico. Premleli smo načrt za drugidan in utrujeni zaspali. Brko je šel tokrat za-radi varnostnih razlogov spat eno nadstropjenižje, v vežo, kjer sta skupaj z gospodarjemustvarjala svojevrsten duet.

Sreda, 30.4.Jutra nam ni uspelo začeti tako zgodaj,

kot smo si sprva zamislili, pa smo se vseenokar kmalu skobacali iz toplih spalnih vreč.Najprej smo se ustavili v Rožnavi, da zame-njamo še nekaj denarja in obnovimo zaloge,nato pa se je začela tekma s časom. Minibusni zmogel več kot 60 km/h po ravni cesti, poklancu pa se je mučil s 40 km/h. Ravno kose je zdelo, da bomo šli lahko vsaj do vhodaDobšinske ledene jame, sta nas na nekemklancu ustavila cestarja, češ, da moramo po-čakati. Po desetih minutah nervoznega čaka-nja smo končno nadaljevali pot in se odpelja-li mimo ledene jame pri Dobšini proti De-manovskim jamam. Tam smo morali biti naj-kasneje do pol enih, čas pa je neusmiljenotekel.

Ko smo prišli do parkirišča Demanovskejame miru, sva se z Igorjem pognala v galoppo klančinah, ki vodijo do vhoda v jamo in vzadnjem trenutku prisopihala do recepcije. Vnekaj sekundah smo se vse dogovorili in zgručo glasnih srednješolcev so nas peljali pojami. Res smo imeli kaj videti: velike dvora-ne, posejane s tisočerimi kapniki vseh oblikin velikosti, ter lepe hodnike, ki jih je izobli-

Slovaška 1997

Page 62: Bilten JKŽ, št. 20

61

kovala reka Demanovka, ki se vije skozi jamoin ustvarja svojevrsten občutek življenja. Kap-niki so vseh mogočih barv in barvnih odten-kov, srečamo pa tudi nekaj majhnih jezerc skristalno čisto vodo. Vsi prevzeti od podzem-nih lepot smo se po dobrih dveh urah vrnilina površje. Na naše razočaranje pa so zaprliže vse kioske z razglednicami ali kakršnimkolislikovnim materialom o jami.

Ni nam preostalo drugega, kot da se od-pravimo proti Demanovski ledeni jami, nekajkilometrov stran. Ta jama je bila uradno šezaprta, Gustav pa nam je omogočil, da si joogledamo z njegovim prijateljem. Parkiralismo ob vznožju hriba in se začeli vzpenjatido vhoda. Napisa, razprostrtega čez pot, češda je prehod prepovedan in smrtno nevaren,seveda nismo upoštevali. Še več: malo jemanjkalo, da ga nismo vzeli kot trofejo naferajn. Brez skrbi smo nadaljevali vzpon, do-kler se malo pod vrhom po pobočju niso za-čele valiti skale in padati na pot. Zdaj se namje posvetilo: jamarja, ki smo ju malo prejvideli v strmini nad jamo, sta čistila nevarnein nestabilne skale v steni in jih metala vdolino. Od tod tudi napis. Ucvrli smo jo navarnejše mesto pred vhodom v jamo. Tamnas je lepo pozdravil eden o jamarjev in nasodpeljal po hrastovih stopnicah v podzemnoledenico. Kmalu smo se znašli v ledeni dobi.Jama je bila dobesedno prevlečena z ledom,krasili pa so jo tudi mogočni ledeni stebri,sveče in ledeni kapniki. Led je bil svež, gladekin resnično prozoren. Po enournem obhodu,nas je zopet obsijalo toplo sonce. Vodiču smose zahvalili in se odkotalili v dolino.

Naslednja postaja je bil Liptovsky Mikulaš.Okrog petih smo parkirali v centru mesta inse zakadili v Turistične informacije, kjer stanam dve prijazni mladenki pomagali najti po-ceni prenočišče in izbo z dobro domačo hra-no. Spet smo igrali loterijo z jedilnim listomin na koncu zmagali: dobro smo jedli, še boljšepa pili, in to za slabih 600 SIT na osebo.

Okrog sedmih smo se pojavili na vratih

hiše z zasebnimi sobami in se seznanili s pri-jazno gostiteljico. Razporedili smo se po hišiin se nazadnje vsi znašli okrog kuhinjske mi-ze, kjer smo izpraznili zadnjo steklenico do-brega vina. Pijače je zmanjkalo, nam pa še nibilo do spanja in padla je odločitev: gremo vvinarno. Tako se nas je osem najbolj žejnihzbasalo v bus in odpeljali smo se v mesto.Čisto po naključju smo parkirali pred Speleo-loškim muzejem, ki smo ga nameravali obi-skati naslednji dan in z zanimanjem ugotovi-li, da bo odprt. Potem smo zavili v lovskovinarno in po drugem litru vina se je razvne-la živahna debata. Drugi gostje so nas rado-vedno poslušali, dokler se nismo rahlo maja-vi pobrali ven. V avtobusu pa smo užgali šeeno domačo vižo in že smo se kobacali postopnicah do svojih sob, kjer smo zaspali kotubiti.

Demanovska ledena. Foto: Iztok Trček

Slovaška 1997

Page 63: Bilten JKŽ, št. 20

62

Četrtek, 1.5.

Po zajtrku smo poravnali dolg za spanje inse poslovili od gospodinje. Sledila je vožnjaokrog umetnega jezera Liptovska Mara in og-led speleološkega muzeja v Liptovskem Mi-kulašu. Ob tako bogati zbirki raznorazne do-kumentacije o jamah, od slikovnega gradivado nekaj vrst nagačenih netopirjev, nas jepostalo sram, da Slovenci pri 7000 jamah in43 jamarskih klubih nimamo česa podobne-ga. No, napasli smo si oči, nakupili nekajznačk, knjig, revij in kamnov ter nadaljevali zvožnjo.

Levoča, naša naslednja postaja, je majh-no, a lepo mestece s kar nekaj zanimivostmi.Ogledali smo si cerkev Sv. Jakoba z najvišjimlesenim oltarjem v Evropi, ki je delo rezbarjamojstra Pavla. Ker nas je čas preganjal kotvedno, smo si mestno hišo, muzej mojstraPavla in turško hišo ogledali le z zunanje stra-ni, potem pa odjadrali dalje. Pot nas je vodilav Spišske Podhradie in že od daleč smo za-gledali hrib, na katerem stoji mogočen Spiš-ski hrad. Avtobus smo pustili zastražen predcigani ob vznožju in se začeli vzpenjati. Popolurnem sopihanju smo se končno znašli vsamem gradu in ga pregledali po dolgem inpočez. Najbolj smo bili pretreseni nad mučil-nimi napravami, katerih delovanje je bilo ze-lo nazorno prikazano. Izmučeni in lačni smose zapodili po pobočju in se zapeljali mimoSpišske Kapitule v Spišsko Novo Ves. Tam smosi napolnili želodce v restavraciji Sonata inspet poizkusili novo sorto vina. Ob osmihsmo bili siti in pripravljeni na dveurno vožnjodo Rožnave.

V našem toplem prenočišču smo naletelina prijetno presenečenje. Čakali so nas slo-vaški prijatelji in nam slovesno izročili video-kaseto o Slovaškem krasu, nekaj plakatov innjihovih jamarskih revij Spravodaj. Tudi mismo jim podarili naš Bilten, nekaj Naših jam,plakatov in majic z znakom našega kluba.Kmalu se je ob šariču (slovaško pivo) razvil

prijeten pogovor in slovaški jamarji so izraziliželjo, da obiščejo eno naših globljih jam. Po-govor se je zavlekel pozno v noč, zato smo seodločili, da ga nadaljujemo naslednji dan obvečerji. Vsak s svojimi mislimi smo se zavleklispat.

Petek, 2.5.Zadnji dan zjutraj smo si vzeli uro in pol

za nakupovanje in obnovitev pivskih zalog.Avtobus smo obložili s štirimi zaboji piva, dve-ma kartonoma vina in nekaj hrane za večerjo.

Nato smo se zapeljali do vznožja hriba, nakaterem stoji grad Krasnahorka. Podali smose po kratki strmini in kmalu prišli do mo-gočnih vrat, kjer smo kupili vstopnice. Gradje zelo lepo urejen in napolnjen z bogatimizbirkami porcelana, slik, starega pohištva inpredmeti iz življenja kraljevega para. Ogledalismo si tudi kletne prostore z mučilnico indružinsko grobnico.

Ta dan nas je čakala še ena neturističnajama, v katero naj bi nas peljal Gustav. Okrogpol dveh smo se srečali pred trgovino in musledili do nje. Nekateri smo se stlačili v nove,drugi v stare kombinezone in podobleke. Vsi,razen šoferja in Brkota, smo se pogumno od-pravili proti vhodu v jamo, iz katere je tekelprijazen potoček.

To je vodna jama in imeli smo pravzapravsrečo, da smo bili mokri samo čez pas, ne pado vratu. Zakoračili smo torej v vodo, ki imašest stopinj in ko je le-ta začela zalivati neka-tere dele telesa, smo tulili kot Indijanci nabojnem pohodu. Od samega mraza prvih ne-kaj metrov nismo utegnili opazovati jame,potem pa smo se navadili. Jama je nekakšenmeander, napolnjen z vodo, ki pa se po nekajsto metrih spremeni v potoček, ki teče skozicelo jamo. Odleglo nam je, ko smo začelitacati po nizki vodi in opazovati nenavadnooblikovane rove. Povzpeli smo se po lestvi dovelike dvorane in naleteli na snežno belo, svet-lečo se sigasto prevleko na tleh in si ogledalinenavadno velike kristale kalcita. Na poti proti

Slovaška 1997

Page 64: Bilten JKŽ, št. 20

63

Sponzorji odpraveSlovaška 97

KAGRA d.o.o.Papirnica Vevče d.o.o.ŠOU, LjubljanaVW Motor sport KalinANNAPURNA

izhodu smo srečali še veliko kolonijo na stro-pu čepečih netopirjev. Odleglo nam je, kosmo se skobacali iz težkih mokrih cunj in seokrepčali s toplo golaževo juho. Gustava jepreganjal čas, zato smo se kmalu poslovili.Brko je imel še kratek tečaj vožnje avtobusa,potem pa smo se tudi mi pobrali.

V bajtici so se začele priprave na sklepnovečerjo: narezek, pivo, sadjevec in še cela vr-sta dobrot. Kmalu so se prikazali tudi Slova-ki, vsak z dvema »piroma« pod pazduho inzačelo se je dogajati. Zbijali smo šale in sepogovarjali pozno v noč. Napočil je čas slo-vesa in segli smo si v roke v upanju, da sekmalu spet vidimo. Mi smo se zavalili vsakna svojo posteljo in ...

Sobota, 3.5.Kava je zadišala bolj zgodaj kot ponavadi

in začelo se je mrzlično pakiranje, posprav-ljanje, pometanje, čiščenje in »basanje« našeprecej narasle krame v minibus. Poslovili smose od našega zvestega gospodarja in se mus simbolično vsoto 100 DEM oddolžili za trud.

Toda Murphy nam ni dal, da bi se odpe-ljali. Ko je Franci vžgal motor in pritisnil naplin, se ta nikakor ni hotel vrniti v prvotnipoložaj. Pa smo spet “šraufali”. Seveda še ved-no nismo imeli nobenega orodja in sposoditismo si ga morali od gospodarja, ki nas jeprav nejeverno pogledal, ko smo ga prosilizanj. Še dobro, da se Jolbe spozna na TAM-ove minibuse in je uspel napako popraviti,drugače bi bili najbrž še danes tam.

Po dobrih dveh urah in pol smo že ropo-

tali proti Madžarski, sprijaznjeni z mislijo, dabomo doma šele v nedeljo zjutraj. Da pa bise stvar še bolj zavlekla, smo morali na slo-vaško-madžarski meji zmetati iz prtljažnikavso našo smrdečo, umazano jamarsko kra-mo, ki smo jo potem z užitkom prav počasizlagali nazaj. Naša naslednja postaja je bilahidrotermalna jama v Miškolcu, kjer smo senadejali tople kopeli v podzemlju. Ha, ha, ha.Najprej smo se gnetli v množici za vstopnice,potem se je ta pred vhodom še podvojila,dokler se niso točno ob dveh odprla vrata inreka teles se je zlila nekam v notranjost. Ime-li smo srečo, našli omarico in se spravili vkopalke. Znašli smo se v nekakšnih hodnikihz vodo, kjer je mrgolelo ljudi. Zapodili smo sev mlačno vodo in se začeli “sprehajati” medmnožico, ker se plavati pač ni dalo. Toliko oplavanju v jami.

Obešanje piva ŠARIŠ pred odohodm domov.

Foto: Špela Klemen

Slovaška 1997

Page 65: Bilten JKŽ, št. 20

64

Nadaljevali smo pot proti Budimpešti inse vmes ustavili v nekem mestecu zaradi kosila.Po dobri hrani in kozarcu tokaja, smo se od-pravili na maratonsko vožnjo proti Sloveniji.

Z Brkotom sva uspešno prekrmarila Bu-dimpešto in že smo drveli proti Balatonu,nato pa na mejni prehod Hodoš. Še malo, pa

bomo na domačih tleh, potem pa tudi, če»bus« razpade. Pa ni. Uspešno smo se pripe-ljali v Ljubljano okrog pol sedmih zjutraj inna ferajnu sklenili naše devetdnevno potepa-nje po Slovaški in njenih jamah. Še nasvet:preden greste na pot, četudi z avtobusom,poglejte, če imate s seboj orodje! �

Slovaška 1997

Page 66: Bilten JKŽ, št. 20

65

T udi nam, Slovencem znani švicarski jam-ski potapljač Olivier Isler je poskušal iz-

boljšati svoj sifonski rekord (4055 metrov napovprečni globini nekaj več kot 50 metrov).Na žalost mu to ni uspelo, zdi pa se mi, daje dogodek vseeno vreden pozornosti.

Potapljali smo se v sifonu La Doux de Coly

P otem, ko smo se vrnili iz Izraela, je osta-lo kar nekaj diapozitivov, ki jih je bilo

škoda kar tako pospraviti v predal. Odločilsem se in organiziral nekaj predavanj v slo-venskih knjižnicah.

Seveda je za tako predavanje potrebno ne-kaj več kot samo posredovanje lastnih doži-vetij. Tako sem moral prebrati kar nekaj lite-rature, kot ateist pa sem bil prisiljen vsaj po-vršno pogledati v biblijo, da sem lahko v ce-loti dojel to deželo in naša doživetja popestrilz zgodovino, zemljepisom in sedanjostjo.

Zanimanje za predavanja je bilo različno.Na nekaterih je sedelo le nekaj oseb, pone-kod pa je bil prostor poln do zadnjega kotič-ka. Kako so predavanja uspela, je sicer vpra-šanje za poslušalce, vendar se je mnogokratrazvil po predavanju zanimiv pogovor, ki seje v enem primeru končal kar debelo uro pokoncu predavanja. Dostikrat sem se srečal sposamezniki, ki so prišli obujat spomine nasvojo pot po biblični deželi in zanimiva je bilaizmenjava mnenj. Ponavadi so bila mnenja

usklajena, smo se pa tudi razhajali pri oce-nah. Predvsem mlade so zanimali način po-tovanja, stroški in možnosti.

Posebno presenečenje za mnoge, ki so vIzraelu že bili kot turisti ali romarji, pa je bilprav naš cilj, torej obisk jam in naravnih po-sebnosti. Tako kot mi, ki smo kljub nespor-no dobro oblikovanemu načrtu videli veliko,so tudi tisti, ki so Izrael že spoznali, ugotav-ljali, da je tam še toliko zanimivega in je karškoda, da je dežela tako oddaljena.

Takšna predavanja so tudi zelo dobra pred-stavitev našega kluba, ki tako počasi postajaznan v slovenskem prostoru. Mislim, da je todober način za izhod iz anonimnosti in pred-stavitev javnosti, saj poznavanje javnosti olajšapridobivanje sponzorjev za načrtovane noveodprave v tujino.

Za konec še to: Za javnost smo storili šenekaj. V maju smo imeli svoj prispevek naValu 202 v oddaji Gori-doli-naokoli, kjer smoposlušalce seznanili z našimi odpravami vIzrael, Ukrajino in Slovaško. �

Izrael v predavanjih Iztok Trček

La Doux de ColyNeuspeli poskus novega svetovnega rekorda v

dolžini preplavanega sifona (27.7.-10.8.97) Arne Hodalič

v francoski pokrajini Perigord. Odprava je bi-la mednarodna (Francija, Nemčija, Švica inSlovenija) in prišlo je skupno več kot 30 po-tapljačev. Ti so se v dveh tednih tudi zame-njali, tako da je štelo “dnevno udarno jedro”le kakih 15 potapljačev. Naj omenim samodva od najboljših Francozov: Patricka Joliveta

Izrael v predavanjih

La Doux de Coly

Page 67: Bilten JKŽ, št. 20

66

je potop trajal dvanajst ur in nekaj minut.Rekord bo poskušal popraviti naslednje leto.

Dogodka sva se od začetka do konca od-prave udeleževala dva Slovenca: Matej Mi-hailovski kot član potapljaške delovne ekipein Arne Hodalič kot fotograf. V enem od pro-stih dni sva se potopila (47 metrov globokoin 450 metrov daleč) še v 150 km oddaljenisifon Emergence du Ressel, ki velja za eneganajlepših in najčistejših sifonov v Evropi. K-ljub temu, da vidljivost v tem letnem času ni

optimalna, se si-fon ni izneverilsvojemu slove-su. Prekrasno!!!

Kot zanimi-vost: Kot edenod treh redkihizbrancev semimel čast preiz-kusiti RI 3000.To je nov mo-del rebreather-ja (polzaprtegasistema), izu-

mitelja Alaina Ronjata. V La Doux de Colyuje sestavljal ekipo petih evropskih potaplja-čev, ki bodo testirali jamsko verzijo nove opre-me. Sistem bo še bolj ekonomičen (1:17 vprimerjavi z zrakom) in zanesljivejši (dva po-polnoma ločena dihalna sistema in neodvi-sno početverjena elektronika), vse skupaj borazstavljivo in minimalizirano na neverjetnomajhnost in težo kakih 15-20 kilogramov. Zelozelo zanimivo tudi za prave jamske sifone,kjer je transport zahtevnejši. Da ne bo kak-šne pomote in v slovenskih jamarsko-potap-ljaških krogih tako razširjenih nepotrebnihobrekovanj! Popolnoma zagotovo me niso zatestiranje izbrali zaradi mojih potapljaških spo-sobnosti, ki se ne morejo niti približno meritis starimi mački, s katerimi smo se potapljali,pač pa potrebujejo fotografije in medijsko po-kritje svojega izuma. �

Fotografija: Arne Hodalič

in Fredericka Badierja.Prvi del sifona je dolg 300 metrov in glo-

bok le od 4 do 10 metrov, potem pa se prevesiv popolnoma pravilno okroglo vertikalnobrezno do globine 45 metrov in po manjšipasaži do globine 61 metrov, ki je tudi naj-globlji del sifona. Rov se nadaljuje (še vsaj slabe4 km) horizontalno v globino 30-60 metrov.Voda je izredno čista in vidljivost je v neska-ljenem sifonu tudi do 30 metrov. Seveda papo celodnevnem brodenju potapljačev do ve-čera pade na ka-ke 3 do 4 me-tre. Preko nočise voda očisti.

V breznosmo namestilidva dekompre-sijska zvona tervelike zalogezraka in plin-skih mešanic.Isler se je seve-da potapljal ssvojim polzapr-tim sistemom RI 2000, ki mu omogoča zelodolge potope, tako da ni bilo potrebno po-stavljati sistema “relejnih” zalog zraka globljev sifonu. Potopil se je v nedeljo, 3. 8. ob12.15. Prvi del potopa je trajal dlje, kot je bilopredvideno, saj se je varnostna vrvica od zad-njih potopov leta 1991 precej potrgala in iz-ginila v nanosih blata. To ga je precej vzne-mirilo in dekoncentriralo, tako da je postalnepazljiv in se na dolžini 2300 metrov s pol-no hitrostjo zaletel v strop - uporabljal je dvapredelana vodna skuterja Aquazep. Pri temje odbil enega od treh računalniških modu-lov in predrl cev za dovod zraka, tako da jeizgubil en sistem in približno tretjino zalogezraka. Seveda s poškodovano opremo potopani mogel nadaljevati. Dekompresijo je končalpo načrtu (predvideval je 100% saturacijo pli-nov v krvi in dekompresijo devet ur in pol) inse dvignil na površino nekaj čez polnoč, torej

La Doux de Coly

Page 68: Bilten JKŽ, št. 20

67

A vgusta 1996 se je sedem jamarjev Ja-marskega kluba Železničar odpravilo

na Mont Blanc. Lani je bila petorica na Gloss-glocknerju. Šušlja se o ustanovitvi Planinskesekcije JKŽ. Za kaj pravzaprav gre?

Poznavalci kluba vedo, da je klub nastal izJamarske sekcije Planinskega društva Železni-čar zaradi trenj med vodstvom društva in sek-cije. Na samostojni poti je imel svetle in manjsvetle trenutke. Dejstvo pa je, da na tedenske“sestanke” prihaja veliko ljudi, med njimi tu-di taki, ki se jim zdi škoda neizkoriščenegalepega poletnega vremena in neizkoriščenihsončnih uric, tako da v poletnih mesecihvztrajno planinarijo, pozimi pa hodijo v ja-me. S svojimi pogovori o hribih pogostospravljajo v bes in jezo jamarje, ki postavljajona prvo mesto jame, na drugo nič, na tretjeprav tako nič, na četrto pa po vsej verjetnostinekaj popolnoma nepomembnega.

Sredi noči, v zavetju teme smo se zbralipred klubskimi prostori. Prisotni: Dane, Da-

niela, Danilo, Igor, Milan, Robi (nejamar), San-di in Špela. Odsotni: preostali. Odpeljali smose na tedenske počitnice v Evropsko skup-nost, kjer smo načrtovali osvojitev njeneganajvišjega vrha (in obenem Evrope).

V Chamonixu so nas sprejmejo s prelepimdnevom. Odhitimo v kamp, kjer nam zaradineurejene zakonodaje med državama ne us-pe kupiti zemljišča, na katerem bi lahko kam-pirali, zato se odločimo za zakup. Preostanekdneva izkoristimo za spoznavanje novega oko-lja. Odpešačimo v mestno jedro. Terasa piv-nice Pri sodčku je idealen prostor, s kateregase odlično opazuje in ga priporočam vsem, kise boste mudili v tem mestu. Na začetku vsiopazujemo z odprtimi očmi, kasneje se ne-kateri odločijo za opazovanje z zaprtimi; sled-njemu je bila vzrok dolga, naporna vožnja.

Pravijo, da za dežjem posije sonce. Resnič-no, povem vam, za soncem je prišel dež, kije s presledki vztrajno padal tri dni. Vremenunavkljub nismo lenarili: v nedeljo se povzp-

nemo na Brevent(2525 m), v ponede-ljek obiščemo Mer deGlace, najdaljši lede-nik v Evropi (7 km)in jamo, ki je umet-no izdolbena v lede-nik. V torek se odpe-ljemo na Aiguille duMidi (3842 m).

V sredo se vremekončno stabilizira.Napoved za prihod-nje dni je dobra. Od-ločimo se, da se šeisti dan odpravimoproti našemu cilju.Zobata železnica oz.

Jamarji na Mont BlancuOdprava naše alpinistične sekcije

Igor Perpar

Kamp v Chamonixu. Foto: Igor Perpar

Mont Blanc

Page 69: Bilten JKŽ, št. 20

68

Planinska sekcija na poti proti vrhu Mont Blanca. Foto: Igor Perpar

tramvaj nas pripelje do višine 2372 m. Danse medtem prevesi v popoldan. Vzpenjamose proti koči Tete Rousse (3167 m), kjer pres-pimo. Spanec je kratek, saj nas oskrbnik kočeže ob enih zjutraj zbudi, češ naj gremo napot, če hočemo še isti dan doseči vrh. Okrogdruge ure se res spravimo iz brloga in se vsoju baterijskih svetilk začnemo vzpenjati protikoči Gouter (3800 m), ki jo dosežemo objutranjem svitu. Koča je popolnoma prazna,saj vsi gostje že krenejo na pot. Tudi nas vle-če naprej, na vrh, zato si privoščimo le krajšipočitek.

Jutro je čudovito, nebo popolnoma čisto,v dolini pa morje goste megle. Smo na poti.Zrak postaja vse bolj redek, dihanje oteženo,koraki krajši, kratki počitki pa vse pogostejši.Pot ni nevarna. Od popotnika zahteva pred-vsem vztrajnost in vzdržljivost. Očitno smoimeli oboje, saj brez večjih težav družno do-sežemo vrh (4087 m). Udarimo si v roke.Trenutki veselja so nepopisni, zato jih tudi nepopisujem. Sledi fotografiranje, pivo, čik inprosvetljevanje Evropejcev o legi Slovenije inmiru v državi. Okrog druge ure popoldan se

odpravimo v dolino. Vse gre gladko in brezzapletov (no ja, nekdo izgubi hlače) do kočeTete Rousse, kjer nameravamo prenočiti. Os-krbnik nas potolaži, da si sicer lahko poizku-šamo izboriti kak prostor na tleh, vendar nambo tudi to zaračunal in nas obenem opozorina bujenje v zgodnjih jutranjih urah. Odloči-tev je soglasna: malica in vino, nato pa pešv dolino. Na končno postajo tramvaja, ki ženekaj ur ne vozi, prispemo v trdi temi. Ne-skončna, da, neskončna je hoja po gruščuproge, vse do doline, kamor prispemo okrogtretje ure zjutraj.

Zahvaljujemo se sponzorjem, ki so nas ma-terialno podprli na tej poti, še posebej gos-podu Marku Kotniku, ki nedvomno ve, kaj jelakota in se dobro spozna na zdravila, ki pre-prečujejo ta pojav. Zahvala velja tudi Sandijuza maratonski vožnji na relaciji Ljubljana-Cha-monix in obratno.

Glede Planinske sejkcije pa, obstaja in os-taja le v šali, podobno kot ta, na nekaterihmestih na šaljiv način napisan prispevek, zakaterega zagotavljam, da je resničen in v njemni ničesar izmišljenega. �

Mont Blanc

Page 70: Bilten JKŽ, št. 20

69

Nazdarplaninski dolini

Rado Radešček

I.

Nikdar nisem verjel, da beg pred življenjem je sreča,

v upu sem lažnem živel in mislil sem, da je resnica.

toda napočil je čas, ko videl sem, kaj je pravica.

sanje lažnive so preč, a up v življenje se veča.

Ak’ si tovariš moj v življenju vse nade izgubil,

družbi daj mračni slovo in umakni v drugi se svet,

moč ti teme bo balzam in sreča prihodnih naj let,

vedi, da našel boš mir, ko bodeš naravo res vzljubil.

Zdaj naj heksameter moj, pesem mogočno grmi,

bolj od Orfejevih not, ki pele so strune srebrne,

srca vaša ta spev, v sladko omamo zagrne,

iskra ljubezni srca zopet kot roža zbrsti.

Drago planinsko poljé, tebi to pesem darujem,

tukaj sem našel svoj mir, našel sem smisel življenja,

kot bi na novo živel, nič več ne čutim trpljenja,

morda napočil bo čas, ko zadnjo bol iz duše izrujem.

Ampak povej mi poljé, kje v tebi zbrana je sila,

ki mi pregnala je sen, da spet sem vzljubil življenje;

to si narava le ti, Unca naraslo šumenje,

tihe zelene gore, kje si lepoto to pila?

Res je umazan ta svet, vendar ni kriva narava,

človek je krivec vsegá, vzrok je nesreče le zloba,

vendar ne misli na to, ne bodi nesrečen do groba,

pojdi z menoj na poljé, kjer je ljubezen res prava.

II.

Pesmi drugačne sem pel, ko nisem poznal še življenja,

srce sem svoje razkril človeku, ki tega ni vreden,

venec sonetov sem vil, a spev bil to je le beden,

upanje lažno sem pil, in čakal sem prerojenja.

Ljubil nekoč sem dekle, nisem ji skrival ljubezni,

v upu sem lažnem živel, nisem imel še izkustev,

vendar njeno srce ni razumelo the čustev,

in zasovražil sem svet, počil obroč je železni.

Ali sedaj vse je preč, zopet začel sem ljubiti,

vendar sem mislil takrat, da čustva so v meni umrla,

ko pa sem našel zaklad, se stena je mržnje podrla,

vem, da ker ljubim sedaj, moč ni nikoli zgubiti.

Nočem nazaj v svet, ki mi je bil le v pogubo,

tudi sam hočem živet’, ljubit’ in ljubljen ostat’,

vedno ostal bom sam, svet mi loči prepad,

vendar bom vedno vesel, tukaj s prijatelj’co ljubo.

In ko bo smrt prišla, v duhu živel bom pri tebi,

ti nesmrtna boš tu, tebe ostal del bom sam,

mrtvo bo moje telo, vendar moj duh bo tam,

kjer so narasle vodeé hranile pesem v sebi.

Nočem hvaliti ta spev, ker nisem bil pevec nikoli,

bil bi pravi poet, če pel bi o ljubezni srca,

toda umrl je čas, ko pel sem v vrtincih pekla,

tukaj le moj je svet, vse to je moje okoli.

Sreče ni našlo srce, ko sem iskal še resnico,

danes, ko vem, da je ni, v duši zavladal je mir,

vozil sem skozi meglo, dokler končal se ni tir,

ko sem te našel zaklad, ni mi več mar za krivico.

Krasna narava si ti, še lepša je tvoja ljubezen,

vem, da vse, kar sem dal, ti boš od mene sprejela,

in kadar bo mi hudo, vedno me boš razumela,

vendar na svetu je lek, ki zdravi to strašno bolezen.

In ko napočil bo čas, roko mi smrt bo podala,

moje naj truplo trohni vrhu Planinske goré,

sam bi tedaj rad ostal, gledal z višin bi poljé;

kadar zapustil bom svet, res bova sama ostala.

III.

Dragi Unec ti moj, kako sva oba si podobna,

tudi ti nočeš sveta, umikaš se v večno temo,

sam tudi tjakaj bežim, kadar mi res je hudo,

v strašne prepade temé misel prišla še ni zlobna.

Oljka zelena cvete, dokler jo sonce obseva,

kadar pa žarkov več ni, tiha in bleda so lica,

nočem sončne luči, vabi temé me kraljica,

v carstvo ogromnih dvoran, voda kjer divja prepeva.

Ljubim moč te teme, rad imam tvojo tišino,

če me obsodil je svet, sam se umaknem v temnico,

vendar prekletstvo ljudi ni me pahnilo v samico,

polno je tukaj stvari, ki me žele v globino.

In kadar v prsih tišči, komu naj tožim gorje,

tukaj v višini teme bodem se ti razodel,

ko nad prepadi bom rjul, slišal me bo le odmev,

Unec bo tiho šumel, tema zakrila solze.

Poezija

Page 71: Bilten JKŽ, št. 20

70

Nočem kriviti sveta, vsak ni človek hudoben,

kogar izločil je svet, tukaj je našel dom svoj,

končno smo našli mir, dragi tovariš ti moj,

nihče pregnal nas ne bo, komur je svet ta turoben.

In kadar več nas ne bo, drug se bo skrival v temi,

svet se spreménil ne bo, tukaj ostal pa bo mir,

blaga sila teme vsakomur odprla bo dver,

nazdar Planinsko polje, srečno tovariši vi!

Psiho Rado Radešček

Med skalami Pivka je tiho šumela,

plazeč se izgubljala v temi,

in moja svetilka je modro brlela,

a brezno pod mano se zdelo, da spi.

Vrtelo kolo se je časa počasi,

počasi, neslišno, kot bije srce,

tišine nezmerne ne motijo glasi,

ne zvoki, ki čuješ jih, kjer so ljudje.

Globoko pod mano meander strašen,

motil le reke je šum,

a zvok se mi zdel je čuden, nejasen,

da upadal mi je pogum.

Podzemlje strahotno ni spalo v noči,

kjer zvezda ne sveti nikdar,

pod svodom grozečim, ki tukaj se boči,

prežala pošastna je stvar.

Nevarnost grozečo v prepadu sem čutil,

kot zver je prežala v temi,

v medli svetlobi tedaj sem zaslutil,

da reka pod mano je reka krvi.

Tedaj sem razločno zaslišal pod sabo,

kjer reka je drla v temo,

ne vode bobnenja, ne kapljico slabo,

le žalno turobno koračnico.

Ledena me zona v hipu oblila,

zastalo mi v grozi neizmerni srce,

ta muzika strašna me je ubila,

za mano neznano, pod mano gorje.

Počasi, a vztrajno glasil se napev,

vse bližje in bližje so godci nevidni,

katerim je strune ojačal odmev,

pomikali strašni korak svoj previdni.

Tedaj pa glej! Groza v globini luči,

kot vešče ogromne so v zraku lebdele.

Al’ sanjam, al’ bledem, se to mi le zdi?

Ne, v temi meandra so sveče gorele.

Nad reko lebdela je kača ljudi,

občutek tesnoben me je prevzel,

zastala je v žilah razburkana kri,

pred strašno je četo križ beli lebdel.

Pod mano procesija mrtvih je b’la,

mnogoktere postave sem tamkaj spoznal,

ob vsakem duhu smrt bela je šla

z dvignjeno roko v poslednji pozdrav.

In že sem v obraze pošastne strmel,

prosojni se zdeli so v soju luči,

dih smrti je iz globine zavel,

in zdelo se je, da nad reko gori.

Glej Šerka, glej Picka in Hafnerja tam,

v rokah koščenih jim sveča brli,

le vodja sprevoda s križem je sam,

za njim nešteto meglenih luči.

Vse višje in višje je hodil sprevod,

vodnika mrličev tedaj sem spoznal,

od črnih se sten je odbijal topot,

duh Putickov križ je v rokah držal.

Zagledal vodnika sem mrtvih oči,

ki prazno, turobno so vame strmele,

v kletvi strahotni je škripal z zobmi,

le mrtve postave so ga razumele.

Morda je res bolje kot drugi živet’,

priznati navado, ki v svetu živi,

v življenju so norme, ki moč jih ni stret,

če hočeš bit’ srečen, glej druge ljudi.

Prav dobro sem vedel, kaj pravi pogled,

v trenutku sem tistem v globino zgrmel,

kjer vil se je dolgi mrtvaški obred,

z nasmehom na ustih za križem sem šel.

Poezija

Page 72: Bilten JKŽ, št. 20

71

N e zamerite, ker boste dobili vsi trije vrlibranilci naše dične domovine isto pisa-

nje. Novice so za vse pravzaprav iste.Organizacijsko smo sedaj tako daleč, da že

poslujemo z lastnim žiroračunom. To so ponerodnosti SDK izvedeli tudi na PD Železni-čar. Kakšen je bil rezultat, ne bi posebej raz-lagal, ker si ga verjetno predstavljate. Sejeupravnega odbora so bile rahlo vroče. Tistav novembru ni posebno uspela. Jaz sem po-jasnjeval naše stališče, oni malo preveč ome-njali finančno plat. Ker se je splošno mnenjesukalo izrazito v našo škodo, mi je Nada sko-čila malo v hrbet, rekoč, da ona o vsej stvarine ve ničesar in da sploh ni bila na našemobčnem zboru itd. Skratka, imela je občutek,da nam teče voda v grlo. Rezultat je bil skraj-no čuden, zmenili pa smo se, da se jamarjido seje v decembru odločimo, kaj pravzapravhočemo. To pot pa sem ves zagovor prepustilTrčku, ki je zadevo opravil več kot briljantno,in sicer je vso reč razložil na osnovi zakona odruštvih, o financah pa ne bev ne mev. Za-deva se je, kot se zdi, kljub vsemu dobroiztekla (na žiroračunu je bilo, za informacijo,zadnji teden 13.000,00 din, od tega je5.000,00 din dobila Mojca v službi njenegaočeta). Toliko o tem.

Nabavili smo sledeč material: kompas znaklonomerom iste znamke kot prejšnji, 6žemarjev, 6 wanderc, 3 škripce, 10 jugoslo-vanskih karbidk (skoraj novih na vojaškemodpadu po 40,00 din komad), sod debeloko-sega karbida (isto tam, zastonj), dobiti mo-ramo še tri descandeurje, od alpinistov smodobili 3 štrike starejšega letnika f11 po 40 ms precej megleno zgodovino, utegnejo pa šeprav priti. Brko značk še ni priskrbel (kar je,na žalost, v njegovem stilu).

Sem ter tja zlezemo v kakšno jamo, zlastiToli (Andrej Potočnik), ki na tem področjuobčutno vodi. Zelo perspektiven je Peter Ja-pelj z borovniškega konca, resen možakar Ži-linega tipa. Obeta se nekaj novincev. Spetbomo začeli s predavanji - geologija, tehnikain še kaj. Glavno breme bo nosil Franci (FranciMalečkar) kot najbolj poklican za te reči.

29. novembra jih je bilo 8 v Grčiji (čistiheisenponarjev malo - le Mojca in Dita, pa šeFranci in Milena ter Brko in še kdo), ogledaliso si eno turistično in eno neturistično jamo,Frenk pa je imel tam predavanje. Drugi del jebil v Istri in je bil precej bolj uspešen: Bršljan-ka (115 m + 8 okostij), Babina jama (80 inše 150 m rova), Požiralnik pod Ročem (40povprečno in kakih 200 m rova, ki šiba protiPivki in ga še ni konec). Vreme čudovito, pravtako vinček in pršut. Šli smo tudi v Batlug,kjer pa nismo uspeli, ker je v jamo prevečpadalo kamenje (samoiniciativno). Sicer panič posebno novega.

Upam, da nisem ničesar bistvenega izpu-stil. �

Pismo našim vojakom 1979Splošne novice z našega ferajna!

Aleš Lajovic

Na poti v Ledeno jamo na Viševniku,

septembra 1974. Anton Jenc - Žila, Jože

Jamnik - Južek, Aleš Lajovic - Hov Hov

Pismo našim vojakom 1976

Page 73: Bilten JKŽ, št. 20

72

Z “našimi” policaji so tudi bolj križi. Sku-šajo ustanoviti neodvisno društvo, k nam

hodijo bolj po opremo, ki je po možnosti nevračajo. Čez čas se potem jaz napotim k njim,jo poberem, nakar se oni pojavijo takoj na-slednji četrtek v ferajnu, jo spet dvignejo intako naprej. Skratka, odnosi niso kaj prida inslabo kaže, da se bodo kdaj bistveno spreme-nili. Doslej niso dali še nobene fige v oblikipopisanega papirja, ki naj bi bil zapisnik.

Odnosi društva s sekcijami so slabi oziro-ma zanič. Glede na to, da si vojak in imaščasa na pretek, imaš sedaj idealno priložnost,da razmišljaš tudi o teh stvareh. Moje mne-nje je, kar se tiče vaše oz. tvoje skupine vBorovnici, da ne bi prav nič škodilo, če bi sebolj oprla na JKŽ. Tedaj morda ne bi moglopriti do takih zastojev v delovanju, kot sedaj,ko je gonilna sila, se pravi ti, pri vojakih, dane omenjam kakega hujšega primera. Z va-šega konca je sicer vedno bilo nekaj navdu-šencev, jamarjev, vendar nikoli toliko naen-krat, da bi tvorili skupino, ki bi bila aktivnadaljši čas. Problem pa je tudi v tem, da kljubvsemu število speleoloških objektov v zaledjuBorovnice to ni tolikšno, da bi lahko pogoje-valo dolgoletno aktivnost. Nehote je trebapogledati tudi še kam drugam, da jamarskodelovanje ne postane preveč monotono.

Upam, da s tem pisanjem nisem spravilpreveč v slabo voljo tebe, ki si veliko časažrtvoval za sekcijo v Borovnici pa tudi za našferajn. Kot že rečeno, premišljuj o tej zadeviz namenom, da bi imeli vsi od nje koristi!

O vojaškem življenju te ne bi veliko spra-ševal, saj se tvoje verjetno ne razlikuje bistve-no od drugih. Preostala dva vojaka, Pingo

(Milan Frölich) in Žiga (Žiga Šmit), se le red-ko oz. sploh ne oglasita. Želim ti torej, da tidnevi čim hitreje minejo, tako kot ves rok. Čeimaš kaj časa, bi bilo krasno, če bi napisalkak članek za naš Bilten (žilico za pisanje očit-no imaš, saj se tvoje pismo o raziskovanjih,tik preden si šel v vojsko, bere kot kaka na-peta kriminalka). Upam torej, da kmalu zo-pet kaj napišeš ali pa se celo oglasiš!

SREČNO!

Pismo Petru Japljuv rajnko armijo

Odlomek Aleš Lajovic

Na spodnjem Viševniku, septembra 1974. Na

sliki sta Jože Jamnik - Južek in Aleš Lajovic -

Hov Hov

Pismo Petru Japlju

Page 74: Bilten JKŽ, št. 20

73

“D aj, Aleš, zbud se! Oni spodaj kličejoin zahtevajo, da jim moramo nujno

prit pomagat vleč kramo iz jame, ker je jekonec. Žila je očitno imel halucinacije, ko jetrdil, da se brezno na-daljuje.”

“Ti, kolk pa jesploh ura?”

“Okoli pol dveh.Men se prov nič neljub it v jamo. Sejsmo komaj šli spat,pa že spet noter! Sejso čist pršvasan!”

“Veš kaj, reci jimnaj raje še mal po-gledajo in pobrskajoza nadaljevanjem in čeres ni nič več, potempa naj pridejo ven.Povej jim tudi, daimamo mi tu zgorajlepe prebavne mot-nje, zlasti Viktor, in da smo od celodnevnegapuzanja po jami preveč utrujeni, da bi šli potreh urah motenega spanja spet v jamo.”

V zgornjem šotoru smo še nekaj časa pri-sluškovali dokaj glasnemu pogovoru po tele-fonu z močno mešanimi občutki. Kmalu seje Pingo zopet pojavil.

“Igor pravi, da pridi k telefonu. Sploh sene da prepričat.”

Po žici niso prihajale nič kaj izbrane bese-de. Vsebina se je gibala v glavnem okoli tega,kako so izčrpani, kako Mirana zebe, ker jejama neogrevana (da bi se primerno oblekel,mu ni prišlo na misel) in da je sploh silnogrozno in če jim ne pridemo na vrat na nospomagat, bo hudič, kajti Igor v tistem tre-

nutku izstopi iz ferajna, prav tako Miran. Vobratni smeri so šli naši argumenti v zvezi zutrujenostjo in prebavo. Kot vodja odpravesem zahteval, naj zvlečejo opremo, do koder

morejo, potem pa naj pridejo ven. Opremobo iz jame zvlekla transportna ekipa nasled-nje dni, ko bomo dovolj močni in spočiti.

Ob petih zjutraj, ob prvem svitu dne, ki ženavsezgodaj ni kazal nič kaj prijaznega lica,se je udarna trojka Igor, Miran in Sablja pri-kazala iz jame izrazito mrkih lic. Prva dva stapo hitrem postopku spokala (brez izjav zatisk), se kljub “smrtni utrujenosti” podala vdolino in že zgodaj dopoldne sta bila v Ljub-ljani. Sablja pa je šel spat in je z manjšimodmorom za čikpavzo odspal celih 33 ur(dva dni pred akcijo je prišel iz Brezna podGamsovo glavico, kjer je vodil Poljake, in sedo odprave v Jamo pod Debelim vrhom še niutegnil spočiti). �

Laz 76Utrinek

Aleš Lajovic

Pred planino Viševnik. Foto: Peter Gedei

Laz 76

Page 75: Bilten JKŽ, št. 20

74

(P)osebne novice

Katastrofa! Pivo se nam je pokvarilo! Odstarosti. Kot olajševalno okoliščino naj nave-demo, da je bilo pivo brezalkoholno (Pils).

•••Eden večjih dosežkov lanske sezone je bila

brez dvoma nošnja Alpskega mleka v Laz. Ne-kaj podobnega kot bi nosili pesek v Saharo.Res je, da smo mleko “nafehtali”, pa vendar…

•••Naši vrli gospodarji so natuhtali, da bi bi-

lo dobro, če bi bil magacin zaklenjen. Prvirezultat namestitve ključavnice je bil vlom v“ferajn”. Bilanca: štiri uničene ključavnice, odtega tri, ki so se odpirale z istim ključem. (Nasrečo so nam na CZ priskrbeli tri nove.) Nogesta dobila dva poljska telefona - “nafehtali”smo jih daljnega leta 1972 za akcijo v Gam-sovo, in debel kolut telefonske žice. O vlo-milcih ni še nič znanega. Verjetno radi tele-fonirajo pa so dobili previsok račun za tele-fon…

•••Članstvo se nam je dodobra namnožilo,

tako da pogosto zmanjkuje prostora, dasi-ravno klubski prostor, kjer se sestanki navad-no odvijajo ni ravno majhen. Da pa ne bičlanov v prihodnosti slučajno zmanjkalo, seje potrudil Sandi. Enkrat za dvakrat! Čestita-mo!

•••Sandijeva poroka je bila takorekoč intim-

na klubska slovesnost. Z Mirijam - sicer čla-nico domžalskega jamarskega kluba, ga je po-ročila kar naša Danica, ki občasno opravljatudi matičarsko službo. V vlogi priče je na-stopil Budy. Ostali smo sočustvovali…

•••Silne dosežke je v preteklem obdobju za-

beležila Planinska sekcija našega svetovno zna-nega kluba. Člani so se povzpeli na MontBlanc, Breithorn in Grand Paradiso. Lepi do-sežki, ni kaj!

•••Letos se nam je pridružil Tomo Vrhovec,

še pred njim pa naš trenutni gospodar MatejMihailovski. Večinoma skupaj, ob občasni asi-stenci ostalih članov “ferajna”, sta opravila vzadnjem letu serijo izjemnih potopov. Tomoje v Govicu v Bohinju dosegel globino 85metrov (okoli 20 metrov pod dnom jezera;rov se nadaljuje), v Mrzleku pri Solkanu 112metrov (okoli 30 metrov pod morsko gladi-no. Tudi tu se jama nadaljuje, vendar se tedajglobje ni upal spustiti). Izmerjeno je bilo okoli1200 metrov rovov ob rečici Lokvi v Pred-jamskem spletu, več kot dva kilometra v Pod-peški jami na Dobrepolju, okoli kilometer inpol novih rovov v Zelških jamah, par sto me-trov v Novokrajski jami (v sodelovanju z ilir-skobistriškimi jamarji, Zelške jame pa v sode-lovanju z rakovškimi jamarji), več potopovsta opravila v Krški jami in Podpeškem jeze-ru, potopi so bili še v pritočnem in odtoč-nem sifonu v Šimenkovem breznu nad Stič-no (okoli 300 metrov novih rovov), Kompolj-ski jami na Dobrepolju, Habečkovem breznunad Divjim jezerom pri Idriji itd. Slednje jetako ali tako Tomov standardni poligon, pravtako Veliko in Malo okence v Retovju pri Vrh-niki (tu zlasti pogosto “tauha” Matej - tudido trikrat na teden). Vseh novoodkritih ro-vov se je v zadnjem letu (september 1996 doseptember 1997) nabralo preko 7 (sedem)kilometrov, od teh več kot kilometer in polpod vodo. Izjemni dosežki, ki pa se jih vsepremalo zavedamo. Zgodbe s teh potopov paso tako poglavje zase…

•••Ob teh fantastičnih dosežkih Tomota in

Mateja so tudi ostali člani “zavohali” da se dav slovenskih jamah trenutno največ in z re-lativno najmanj napora napraviti s potaplja-njem. Starim odsluženim klubskim potaplja-čem (Jolbe je končno napravil izpit že tako

(P)osebne novice

Page 76: Bilten JKŽ, št. 20

75

rekoč pred našim štetjem - leta 1967) so sev zadnjem času pridružili Igor, Špela, Gorazd,Danijela, David, Mojca, Mark… Želimo jim ve-liko užitkov in raziskovalnih dosežkov!

•••Naša Danijela (Štremfelj) ima v zadnjem

letu za sabo dva pomembna podviga - dno vJami pod Debelimvrhom in potop v si-fonu Malo okence.Danijela je, kot kaže,prva jamska potap-ljačica v Sloveniji. Žaljo v klubu zadnje ča-se bolj redko videva-mo. Pa je Danijeladobila omembevredno konkurenco,ki pa je potapljaškiizpit opravila nekoli-ko kasneje - v Špeli(Klemen), naši tre-nutni predsednici.Tudi Špela je bila na-mreč na dnu Jamepod Debelim vrhom,nedavno pa je bilatudi v ekipi, ki je pre-plavala serijo sifonovmed Jamo v grapi inPredjamskim sple-tom in slednjega po-daljšala na preko 11 kilometrov znanih rovov.

•••Klubske “fešte” lepo uspevajo. Luciferova-

nje je bilo koncem preteklega leta v gozdar-ski koči na Fridrihštajnu nad Kočevjem v fe-nomenalnem snežnem metežu, ki je pričaralnadvse romantično vzdušje. “Veterinarska”oziroma veteranska akcija pa je bila prav ta-ko na kočevskem koncu - pred Lobaschgrottepri Črnem potoku v prav prijaznem vreme-nu, kjer smo imeli težave le z lokalno mula-rijo, ki nam je kradla hladeče se pivo iz stu-denca. Tu se je odigrala tudi nogometna tek-

ma med starejšimi in mlajšimi jamarji, paodbojkarski turnir, Gorazd je skuhal imeni-ten ribji golaž - skratka kot običajno - imelismo se odlično. Kot se za tako akcijo spodobismo pogledali tudi v okoliške jame, predvsemv Lobaschgrotte. Ta jama je v zadnjih letih nadolžini znatno pridobila, predvsem po zaslugi

ribniških in novo-meških jamarjev (re-gistrirali in prve na-črte vhodnih delov sotako ali tako napra-vili naši stari člani).Kakorkoli, člani sougotovili da je za-deva precej dolga inda na koncu še nisobili. Rabimo torej sa-mo še voljo, da jamoraziščemo in izmeri-mo do konca in do-polnimo delo, ki soga že opravili ribniš-ki in novomeški ja-marji in seveda našistari člani.

•••Po slabem četrt-

stoletnem “brcanju” vJamo pod Debelimvrhom je veliki metle uspel Igorju in

Špeli. Na številnih sledečih akcijah so se članiuspeli preriniti 410 metrov globoko. Globježal ni šlo, kar smo glede na znana dejstva vzvezi z geološko zgradbo tako ali tako pred-videvali. Kljub temu je ta jama najglobja vTriglavskem masivu oziroma takoimenovaniSlatenski plošči (Gamsova je na robu, že iz-ven oziroma pod to formacijo). Po globini jisledi Triglavsko brezno (po starem Brezno podGlavo. V njem visi verjetno največji oziromanajdaljši ledeni stalaktit v Sloveniji in nemaracelo na svetu. Trenutno je dolg okoli 35 me-trov in po približni oceni tehta okoli 300 ton!).

Ribji golaž na veteranski. Foto: Peter Gedei

(P)osebne novice

Page 77: Bilten JKŽ, št. 20

76

•••Naš “ferajn” ima trenutno prostore v jav-

nem zaklonišču na Taboru (za njihovo prido-bitev ima nedvomne zasluge Sokol (Vito Hus-su)). So dovolj veliki in na odlični lokaciji.Imamo pa precejšnje težave z vlago in kotposledico zatohlost in plesnobo, ki se jih ni-kakor ne moremo znebiti. Nadaljna posledi-ca je, da po sestankih primerno zaudarjamo.Nekateri člani so si zato omislili posebne če-trtkove večerne toalete, katere potem čez te-den “zluftajo”, da naslednji četrtek zopet lah-ko služijo svojemu namenu. Čar sestankov jenamreč prevelik in nam plesnoba ne moredo živega. Bog pomagaj, pač ni pomoči. Nasrečo se domači nad smradom ne pritožujejopreveč.

•••Po sedemnajstih letih upravništva revije

Naše jame je naš ustanovni član Dušan No-vak ugotovil, da je bilo dovolj (med tem jebil nekaj let tudi tajnik JZS) in zadevna opra-vila prepustil Alešu Lajovcu, ki se trenutno zvečjim ali manjšim uspehom spopada z na-logami in dolžnosti upravništva. Kakorkoli -vsa čast in slava Dušanu za opravljeno delone samo v zvezi z Našimi jamami! Rezultatnjegovega skoraj polstoletnega jamarskegaudejstvovanja je gorovje zapisnikov in član-kov s področja speleologije s posebnim pou-darkom na hidrogeologiji. Še na mnoga leta,Dušan!

•••Ob zadnjem občnem zboru JZS v Ribnici

je bil tudi natečaj za najboljši jamski posne-tek. Zmagal je naš Peter (Gedei) z motivomiz Jame na Prevali I tudi Mušja jama imeno-vani (naslovnica našega zadnjega Biltena). Če-stitamo!

•••Člani, predvsem Gorazd, Miha in Dean (si-

cer nekdanji Logačani) so se uspešno preko-pali preko 100 metrov globoko v Breznu podGnezdom nad Štampetovim mostom pri Vrh-niki. Do Ljubljanice jim manjka le še nekaj

deset metrov mukotrpnih zemeljskih del. Karpa jih tako ali tako ne moti.

•••Skrb našega “ferajna” je tudi knjižnica JZS.

V vlogi knjižničarjev trenutno nastopata Na-ce in Zvonka (zakonca Labernik) in sicer vprostorih katastra JZS, ki je odprt vsak četr-tek od 18 do 20 ure, včasih pa tudi dlje.

•••Od občnega zbora JZS v Ribnici naprej sta

dva člana Predsedstva Jamarske zveze Slove-nije tudi Igor Perpar in Aleš Lajovic. SandiHorvat pa je pomočnik gospodarja Jamarskereševalne službe. Kako bo z njim v bodoče -glede na že omenjene zaplete, pa težko na-povemo. Na klubske sestanke prihaja vednobolj redko…

•••Dr. Andrej Kranjc je bil izvoljen za izred-

nega člana SAZU-ja, kar je velika čast zanjosebno, majčkeno pa tudi za naš ferajn, sajje bil Andrej dolgoletni član naše jamarskeskupine in v šestdesetih letih tudi načelniktedanje Jamarske sekcije PD Železničar.

•••Zveneč naslov “doktor znanosti” so svojim

siceršnjim akademskim naslovom dodali žeprenekateri naši člani na povsem različnihpodročjih. Začelo se je pri veterini (Krötlin-ger), nadaljevalo na kemiji (Holz), fiziki (Šmit),geografiji (Kranjc) in v zadnjem času še nageologiji. Doktoriral je Robert Šajn, v krat-kem pa pričakujemo podoben dosežek s straninašega Kukija (Brenčič).

•••Podjetniški duh je po našem “ferajnu” za-

vel že davno. Med prvimi je svojo zmoto spoz-nal Stane Tomc in obesil na klin diplomo izgeologije ter se posvetil hladilni tehniki. Zad-nje novice pa prihajajo iz Postojne, kjer se jeudomačil naš nekdanji predsednik (in bivšibaletnik) Jernej Kalan. Baje poleg drugega vzadnjem času “osvetljuje” prireditve. Omenje-na dejavnost nam morda v temnem pod-zemlju še prav pride…

(P)osebne novice

Page 78: Bilten JKŽ, št. 20

77

Prvič sva se srečala še kot gimnazijca na kakšnem od srečanjslovenskih prirodoslovnih krožkov, ki smo jih tista leta, po koncu

vojne, obnavljali in na novo ustanavljali.

Že takrat sem občudoval Tvoje botanično znanje, čeprav semse tudi sam posvečal tej stroki. Kasneje, po znameniti Kunaverjevi

ekskurziji za krožkarje na Kras, sva se oba znašla pri jamarjih,tovorila lestvice proti Dobrniču, se spuščala v Šimenkovo brezno

in še kam drugam.Obiskovala sva Željnske jame, raziskal si vodno jamo v Šahnu

in nam stal ob strani, ko smo ustanovili jamarsko sekcijo pri PDŽelezničar. Z nami si hodil na Komno in s svojo premišljenostjo in

mirnostjo mnogo prispeval k uspešnemu koncu te ali onemnogoštevilne akcije.

Ko si študiral v Zagrebu, si sam, ali pa sva skupaj, večkrat šlana akcije naše “bratske” jamarske sekcije PD Željezničar. Imeli soTe že kar za svojega in s sedaj že starejšo generacijo zagrebškihjamarjev smo se vedno radi srečali, največkrat na naših občnih

zborih. Tam si vedno poskušal prispevati k zavesti mlajših genera-cij. Zagovarjal si stališče, da je potrebno stvar, ki se je lotiš, vedno

izpeljati do kraja korektno in pošteno.Prav zaradi tega Te bom in Te bomo pogrešali!

Dušan Novak

In memoriamJanez Šubelj (1930 - 1996)

In memoriam

Page 79: Bilten JKŽ, št. 20

78

BILTEN jamarske sekcijePlaninskega društvaŽelezničar

Letnik: 1963Št.: 1Strani: 20Uredili: Marjan Raztresen, JožeGoršek, Andrej KranjcFormat: A4

Marjan Raztresen: Biltenu na potDušan Novak: Delo jamarske sekcijePDŽ v Triglavskem narodnem parkuAndrej Kranjc: Speleološke raziskavev gorahJože Goršek: Prepadna jama priSuhorju na KolpiJanez Belič: Pihalnik - jama, izkatere vije veterJože Goršek: Raziskane jame priSuhorju na KolpiJože Goršek: Novi jami v okolici Vačnad LitijoIvan Hotko: Podzemlje Vranskega inokoliceAndrej Kranjc: Kras na PoljskemVlado Hribar: Fotografiranje vjamahDušan Novak: Udeležba našihčlanov na večjih domačih termednarodnih akcijah in sestankihDušan Novak: Stanje knjižniceJamarske sekcije PDŽMarjan Raztresen: Jamarski smeh vJamarski sekciji

BILTEN jamarske sekcijePlaninskega društvaŽelezničar

Letnik: 1965Št.: 3Strani: 26Uredili: Miša Završnik, Dušan Novak,Marjan RaztresenFormat: A4Naklada: 200 izvodov

Marjan Raztresen: PrijateljiMarjan Raztresen: Očnice rastejovisoko pod vrhoviDušan Novak: Voda bobni v temniglobini

Tomaž Jančigaj, Andrej Kranjc: Obmeandrih reke RinžeMarjan Raztresen: Meseca avgustapleše živo srebro okoli ničleMiša Završnik: Srečanje podmogočnim VelebitomDušan Novak: Jamarska sekcija vletu 1964Andrej Kranjc: Dolgo popotovanjepo krasu MaghrebaJože Mulej: V hramih ledenikeDušan Novak: Kraljestvo Macochein njenih sosedNovice: Jamarji in jame, Ali jepotrebno ustanoviti “Mednarodnospeleološko zvezo”?, Tisoč metrovpod zemeljsko površino, Tri dnizaprti v podzemlju, Najdeni ostankipračloveka, Jamske slikarije na mejiTibeta, Podzemske jame - umetniškegalerije, Nesreči v Britanskih jamah,Orangutani spijo v jamah, Novicebrez naslova

BILTEN jamarske sekcijePlaninskega društvaŽelezničarLetnik: 1966Št.: 4Strani: 24Uredili: Jože Goršek, Andrej Kranjc,Dušan Novak, Marjan RaztresenFormat: A4Naklada: 120 izvodov

Marjan Raztresen: Skok v drugodesetletjeAndrej Kranjc: Na dnu najglobjegsnežniškega breznaDušan Novak: S 130 kilogramihrane nad jamoMarjan Raztresen: Ledene dvoranev gigantski razpokiIgor Žitko: Prvi maj v jamahTine Mlinarič: Na začetku potiTomaž Jančigaj: Zadnje lanskeraziskave na KočevskemDušan Novak: IV. Mednarodnispeleološki kongresDušan Novak: Najglobje in najdaljšejame na svetuDušan Novak: Zakaj je potrebnozaščititi jame?

Jubilejna 20. številka BiltenaKazala dosedanjih Biltenov

Jubilejna 20. številka

Page 80: Bilten JKŽ, št. 20

79

Marjan Raztresen: Jamarski smehMarjan Raztresen: Vesti iz našegaklubaNovice od tod in ondot

BILTEN jamarske sekcijePlaninskega društvaŽelezničar

Letnik: 1967Št.: 5Strani: 34Uredili: Jože Goršek, Andrej Kranjc,Dušan Novak, Marjan RaztresenFormat: A4Naklada: 150 izvodov

Marjan Raztresen: Dve generacijiAndrej Kranjc: Ob zaključku letaIztok Hafner: Kočevski Rog leta1966Jože Goršek: Muhlhoferjeva jamaDušan Novak: Akcija “Ledena jama”Andrej Kranjc: V Triglavskemnarodnem parkuIztok Trček: ObiskBoris Osterman: WeiterlochMilan Jerončič: 4. Zlet planincevželezničarjevMarjan Raztresen, Dušan Novak:Pustolovščine in odkritjaDušan Novak: Boljša vodniškaslužbaDušan Novak: Na oni strani časaNovice: Vesti iz jamarske sekcije,Novice brez naslovaOsmrtnici

BILTEN jamarske sekcijePlaninskega društvaŽelezničar

Letnik: 1968Št.: 6Strani: 42Uredili: Jože Goršek, Andrej Kranjc,Dušan Novak, Marjan RaztresenFormat: A4Naklada: 200 izvodov

Marjan Raztresen: KrizaAndrej Kranjc: O delu sekcije v letu1967Emilijan Cevc: Živimo z naravoDušan Novak: Raziskovanje vZgornjesavinjski doliniIztok Trček: Bela KrajinaRado Poženel: Po jamah naČeškem,Moravskem in Slovaškem

Igor Žitko: Na RogAndrej Kranjc: Obiski in srečanjaRado Poženel: Še po jamah naMadžarskemDušan Novak: Naše kraško bogastvoRajko Pavlovec: Naravoslovcipripravljajo podrobne raziskaveCerkniškega jezera in okoliceRado Poženel: Pernhart zopet naTriglavuDušan Novak: Odprto pismoJamarskemu klubu v RibniciIztok Trček: Seminar za jamarje -reševalceDrobne vestiSeznam aktivnih članov JSPDŽ

BILTEN jamarske sekcijePlaninskega društvaŽelezničar

Letnik: 1969Št.: 7Strani: 36Uredili: Jože Goršek, Andrej Kranjc,Dušan Novak, Marjan RaztresenFormat: A4Naklada: 150 izvodov

Marjan Raztresen: ObtožbeTomaž Jančigaj: Številne uspele akcijeIgor Žitko: Naš stari znanec RogStane Tomc: Nadaljujemoraziskovanje visokogorskega krasaJože Goršek: Plazovi kamenja inglineDušan Novak: Malo znani, a lepimakedonski krasVladimir Božič: Kdo se ima pravicoimenovati speleologDušan Novak: Kdo je speleolog?Iztok Trček: Ali obstajajugoslovanska Altamira?Dušan Novak, Janez Rogelj:Herkova pečVesti z majhnimi nasloviNovice brez naslovovOsebne vestiSeznam aktivnih članov JSPDŽ

BILTEN jamarske sekcijePlaninskega društvaŽelezničar

Letnik: 1970Št.: 8Strani: 28Uredili: Andrej Kranjc, Dušan Novak,Marjan Raztresen

Jubilejna 20. številka

Page 81: Bilten JKŽ, št. 20

80

Format: A4Naklada: 150 izvodov

Marjan Raztresen: Prvič na drugiceliniTomaž Jančigaj: Jubilejno letoaktivnega delaAleš Lajovic: Zlata jama naViševnikuStane Tomc: Trije mladi rekorderjiPapež spodbuja jamarjeIztok Trček: 547 jamarjevih dni izdnevnika SMBAnton Jenc: Nadebudni začetnikiAnton Jenc: Naša spremljevalca -blato in vodaAndrej Kranjc: Bogat dolenjski krasDušan Novak: Obisk jame vBriščakih in izvirov TimavaRekordiVesti brez naslovaOsebne vesti

BILTEN jamarske sekcijePlaninskega društvaŽelezničar

Letnik: 1971Št.: 9Strani: 34Uredili: Andrej Kranjc, Dušan Novak,Marjan RaztresenFormat: A4Naklada: 150 izvodov

Marjan Raztresen: Izkušnje inspoznanjaDušan Novak: Afrika 70Tomaž Jančigaj: Ocena: prav dobroTone Jenc: Razpoznavni znak:gamsova glavicaDanica Gartner: Bogata jamarskaberaMaja Kranjc: V najglobjijugoslovanski jamiMiran Šubelj: Mednarodnejamarske izkušnjeJože Broder: V led vklenjenekrasoticeFrance Habe: 60 let raziskovanjaslovenskega krasaAndrej Kranjc in Dušan Novak:Sporna dolžinaAndrej Kranjc in Dušan Novak:Težave pri izbiranju članov odpravNovice

BILTEN jamarske sekcijePlaninskega društvaŽelezničar

Letnik: 1972Št.: 10Strani: 34Uredili: Andrej Kranjc, Dušan Novak,Marjan RaztresenFormat: A4Naklada: 200 izvodov

Marjan Raztresen: RekordiobvezujejoTomaž Jančigaj: Spogledovanje zrekordom ali kratko letno poročiloDušan Novak: Raziskovanje Breznapri gamsovi glavici, kat. Št. 3457Miran Šubelj: Sto ur pri LuciferjuStane Tomc: Brezno pod BlegošemNaša jamarska bera 1971Andrej Kranjc: Poletna suša vBohinjuAleš Lajovic: Novosti v jamarskirazsvetljaviPeščeri: K mineraloškim raziskavamv jamahJože Broder: V. zborovanjeslovenskih jamarjevJože Broder: Ali je vredno spetturistično urediti Divaško jamo?Marjan Raztresen: Nagovor obsrečanju starih jamarjevVesti brez naslovovKratke vestiOsebne vesti

BILTEN jamarske sekcijePlaninskega društvaŽelezničar

Letnik: 1974Št.: 12Strani: 28Uredili: Andrej Kranjc, Aleš Lajovic,Marjan RaztresenFormat: A4Naklada: 150 izvodov

Marjan Raztresen: Iskanje v temiJanez Holc: Poročilo o delu leta1973Anton Jenc: Akcija 1000Igor Žitko: 1. maj v RoguAnton Jenc: Neznana znanka naVeliki planiniAleš Lajovic: Izdelovanje lestvicAleš Lajovic: Jame obdelane v letu1973

Jubilejna 20. številka

Page 82: Bilten JKŽ, št. 20

81

Aleš Lajovic: Doživetja iz Amerike alijamar na dopustuAleš Lajovic: Umrla je DarjaAleš Lajovic: OpravičiloAleš Lajovic: Novo vodstvoSeznam aktivnih članov JSPDŽ(P)osebne novice

BILTEN jamarske sekcijePlaninskega društvaŽelezničar

Letnik: 1975Št.: 13Strani: 52Uredili: Andrej Kranjc, Aleš Lajovic,Marjan RaztresenFormat: A4Naklada: 150 izvodov

Marjan Raztresen: Dvajset let JSPDŽAleš Lajovic: Poročilo o delu JSPDŽv letu 1974Anton Jenc: 4. Spust za 4. JulijAnton Jenc: Tehnično poročilo ospustu v Jamo pod Debelim vrhomAnton Jenc: Snežnik v navalujamarjevJanez Barbič: 29. November naDobrepoljuAleksander Dolenc: Mednarodnasrečanja zdravnikov GRSAleš Lajovic: Fensy ali Vsak začetekje težakJame, obdelane v letu 1974Dušan Novak: Novi člani Jamarskezveze SlovenijeDušan Novak: Občni zbor DZRJSimon Robič v DomžalahMarjan Raztresen: (P)osebne noviceNada Čadež-Novak: PojasnjevanjenejasnostiSeznam članov JSPDŽ

BILTEN jamarske sekcijePlaninskega društvaŽelezničarLetnik: 1976Št.: 14Strani: 40Uredili: Andrej Kranjc, Aleš Lajovic,Marjan RaztresenFormat: A4Naklada: 150 izvodov

Dušan Novak: Mi in kraški svetAleš Lajovic: Poročilo o delu JSPDŽ

v letu 1975Aleš Lajovic: Načrt dela JSPDŽ zaleto 1976Dušan Novak: VII. Kongresspeleologov JugoslavijeAnton Jenc: Debeli vrh spet vabiJamarska bera v letu 1975Janez Barbič: V jamah SnežnikaMilutin Željeznov: Akcijo jepreprečilo deževjeFranc Osole: Marovška zijalka, novostarokamenodobno najdišče naDolenjskemAleš Lajovic: Dolga pot iz jameFranci Dovč: Prvič v jamski globini(P)osebne noviceSeznam članov JSPDŽ

BILTEN jamarskega klubaŽelezničar

Letnik: 1979Št.: 15Strani: 46Uredili: Iztok Trček, Aleš LajovicFormat: A4Naklada: 200 izvodov

Iztek Trček: 25 letAleš Lajovic: Poročilo o delu JKŽ vletu 1976Aleš Lajovic: Poročilo o delu JKŽ vletu 1977Aleš Lajovic: Poročilo o delu JKŽ vletu 1978Aleš Lajovic: Odprava JKŽ v jame naKosovu, Durmitorju in VojnikuFranci Malečkar: Tehnični načrtijamFranci Dovč: Pri svojem delu bipotrebovali avtoAleš Lajovic: 1. maj v Črni goriFranci Dovč: Okoli Kranja se namobeta nekaj zanimivih jamMatjaž Fon, Miran Čehovin: Jamapri GrčarjevcuFranci Dovč: S čolnom po ZelškihjamahJudita Levičnik: Moja prva jamarskaakcijaMilutin Željeznov: Bil je lepdeževen danArkadij Potočnik: Moja najglobjajamaAleš Lajovic: (P)osebne noviceSeznam članov JKŽ v letu 79Seznam članov v JK E. Kardelj(sekcije JKŽ na ŠC RSNZ v Tacnu)

Jubilejna 20. številka

Page 83: Bilten JKŽ, št. 20

82

BILTEN jamarskega klubaŽelezničar

Letnik: 1981Št.: 16Strani: 46Uredil: Aleš LajovicFormat: A4Naklada: 200 izvodov

Dušan Novak: 25 let jamarskeskupineAndrej Kranjc: Problematika raziskavalpskega krasa (25 let dela JKŽ vpodzemlju slovenskih alp)Aleš Lajovic: Poročilo o delu leta1980Iztok Trček: Poročilo predsednika zaleto 1981Marko Grden: Lupoglav, 29.november 1981Judita Levičnik: Krk 80(Popotovanje po otoku Krku ali kjeje prva gostilna na otoku?)Jernej Kalan: MuneFranci Malečkar: Jama Gnojinica priVelih MunahAleš Lajovic: Mi in slovenska(planinska) literatura (iz knjige dr.Matjaža Kmecla S prijatelji podmacesni)Člani JKŽ: Po breznu šiba jamarAleš Lajovic: Hrustovača (ali kakosmo v Bosni prejamarili 1. maj1979)Člani JKŽ: Lucifer(P)osebni oglasiČlanki o dejavnosti JSPDŽ in JKŽobjavljeni v časopisu Nova proga doleta 1981Seznam članov JKŽ

BILTEN jamarskega klubaŽelezničar

Letnik: 1991Št.: 17Strani: 50Uredili: Peter Gedei, Jani Mravlja,Aleš LajovicFormat: A5Naklada: 150 izvodov

Iztok Trček: Poročilo predsednikaJKŽ za leto 1982Miran Šubelj: Poročilo predsednikaJKŽ za leto 1983Jernej Kalan: Poročilo predsednikaJKŽ za leto 1987

Tomaž Hočevar: Poročilopredsednika JKŽ za leto 1988Tomaž Hočevar: Poročilopredsednika JKŽ za leto 1989Aleš Lajovic: Poročilo predsednikaJKŽ za leto 1990Tomaž Hočevar: Poročilopredsednika potapljaške sekcije zaleto 1989Tomaž Hočevar: Poročilopredsednika potapljaške sekcije zaleto 1990Miha Brenčič: Nekoliko polemičenzapis ali o idejah, ki so zrastle narazličnih zeljnikihPeter Gedei: Drenov grič je žeskoraj padelMiha Brenčič: Naravna oknaAleš Lajovic: Ledena jama naspodenjem Viševniku ali Uševniku vBohinjuMarina Gacin: Mišina jama naNanosuPeter Gedei: Blatno doživetjeRok Krek: Potapljaška akcija vKlevevški jamiMiha Brenčič: Blatni prodnikiMiha Brenčič: Raziskave napodročju Podpeč - Tomišelj -PlanincaMiha Brenčič: Rudniki na krasuJani Mravlja: Ajdovska jama priNemški vasiJernej Kalan: Vseslovanska akcija -Istra 1991Aleš Lajovic: Kje smo raziskovaliJosip Jurčič: Jama, po kateri sepride na oni svetAleš Lajovic: In memoriamIz starih časovČlanstvoAkcije 1982, Akcije 1983, Akcije1984, Akcije 1985, Akcije 1986,Akcije 1987, Akcije 1988, Akcije1989, Akcije 1990, Akcije 1991

BILTEN jamarskega klubaŽelezničar

Letnik: 1993Št.: 18Strani: 64Uredil: Peter GedeiFormat: A5Naklada: 250 izvodov

Aleš Lajovic: 18. zvezku v popotnicoAleš Lajovic: Delo v letu 1991Miha Brenčič: Delo v letu 1992

Jubilejna 20. številka

Page 84: Bilten JKŽ, št. 20

83

Mateja Gedei: Čestitka BiltenuMatjaž Nabergoj: Naj bo PihalnikMiha Brenčič: Barjanska oknaTomaž Hočevar: Medcelinska navezaMiha Brenčič: Curek iz MačkovceMiha Brenčič: Jan Vladimir HraskyPeter Gedei: Potepanja po ViršniciIgor Perpar: Babja luknjaMiha Brenčič: TemperatureKošelevcaPeter Gedei: Združimo oboje!Tomaž Hočevar: Na Hip Na NosMarko Šuštar: Katujčarjevo breznoMiha Brenčič: Izsušitvene razpokeAleš Lajovic: Potapljanje v PlaniniMiha Brenčič: LurgrotteViktor Robič: Mengeška kočaViktor Robič: JavorjeAleš Lajovic: Sveti Trije kraljiNace Labernik, Aleš Lajovic: Inmemoriam(P)osebne noviceIz starih časovČlaniAkcije 1992,Akcije 1993

BILTEN jamarskega klubaŽelezničar

Letnik: 1995Št.: 19Strani: 80Uredili: Miha Brenčič, Aleš Lajovic,Peter GedeiFormat: A5Naklada: 300 izvodov

Miha Brenčič: Na začetku je bilčlanekDušan Novak: Jamarska sekcija PDŽJanez Belič: Moji spomini na deloMarjan Raztresen: Romantični norciAndrej Kranjc: Spomini na KočevskoJanez Holc: Ali je kje še globjajama?Aleš Lajovic: Prelomni časiIztok Trček: Mojih jamarskih tridesetletMiran Šubelj Sagmeister: Zgodba izogledala dolgega 25 letJernej Kalan: O času srediosemdesetihTomaž Hočevar: (S)poročilo bivšegapod- in predsednika o njegovih vtisiho vladanjuMiha Brenčič: Moj krasIgor Perpar: Kar takoJamarski klub Železničar v številkah

Jame in breznaČlanstvoDokumenti

BILTEN jamarskega klubaŽelezničar

Letnik: 1997Št.: 20Strani: 96Uredila: David Dereani, Peter GedeiFormat: A5Naklada: 350 izvodov

France Habe: Moja srečanja z jamamiIgor Perpar: Poročilo predsednika JKŽIgor Perpar: Poročilo predsednika JKŽMojca Opara: Poročilo predsednikaJKŽIgor Perpar: Jama pod DebelimvrhomGorazd Grmek: Jama pri gnezduIgor Perpar: Raziskave v ŽupanovijamiMiha Celarc: Novoodkriti deliPredjameTomo Vrhovec in Matej Mihailovski:Podpeška jama v DobrepoljuTomo Vrhovec in Matej Mihailovski:GovicDavid Dereani: Raziskave vNovokrajski jamiTomo Vrhovec in Matej Mihailovski:Podpeško jezeroPeter Gedei: Pekel pri KopanjuNace Labernik: Kačna jamaZoran Subotič: JKŽ na internetuNace Labernik: Priprava za čiščenjekarbidaIgor Perpar: Ukrajina 1995Tibor Gedei: Izrael 1996Špela Klemen: Slovaška 97Iztok Trček: Izrael v predavanjihArne Hodalič: La Doux de ColyIgor Perpar: Jamarji na Mont BlancuRado Radešček: Nazdar planinskidoliniRado Radešček: PsihoAleš Lajovic: Pismo našim vojakom1979Aleš Lajovic: Pismo Petru Japlju vrajnko armijoAleš Lajovic: Laz 76Aleš Lajovic: (P)osebne noviceIn memoriamJubilejna 20. številka BiltenaSeznam akcij JKŽ 1994Seznam akcij JKŽ 1995Seznam akcij JKŽ 1996

Jubilejna 20. številka

Page 85: Bilten JKŽ, št. 20

84

št. datum objekt udeleženci1. 09.01. Mišina jama Sandi, Igor, Peter2. 12.01. Osoletova jama Sandi, Igor, ACO: Badi, Danilo, Bojan3. 12.01. Drenov grič Tibor + 1 oseba4. 16.01. Zelške jame Brko + nekaj oseb5. 27.01. Jama nad Stiškim samostanom, Igor, Sandi, Miško iz Stične

Miškova jama6. 04.02. Jama pod Bukovim vrhom Sandi, Igor, Peter, Nace, Zvonka7. 11.02. Marijin brezen Igor, Sandi, Nace, Zvonka8. 13.02. Izvir Savice Cic, Sandi, Igor, Sokol, Miran +

6 oseb9. 13.02. področje Nanosa Fritz

10. 14.02. Izvir Krke Fritz, Kenda, Žibrat11. 19.02. Pekel pri Kopanju Sandi, Igor, Žibrat12. 20.02. Jama pod težko skalo Fritz, Igor, Sandi, Matjaž, Nace,

Zvonka13. 20.02. Brezzobo brezno Fritz, Igor14. 20.02. Drenov grič Zoran + 1 oseba15. 26.02. Brezno pri Dovčarju 1, 2 Peter, Tibor, Aleš, Zoran, Igor16. 27.02. Izvir Savice Cic, Maki, Igor, Miran + 10 ljudi17. 05.03. Mala Konjšca. Konjšca Fritz, Aleš18. 06.03. Tnulca jama Fritz, Matjaž19. 06.03. Taborska jama Brko, Goč, Metka20. 12.03. Luknja v luknji Zoran, Fritz, Maki, Peter21. 12.03. Jama vesele mine Zoran, Fritz, Maki, Peter22. 13.03. Brezno presenečenja Igor, Sandi, Doroteja, ACO: Badi,

Danilo, Bojan23. 13.03. Postojnska jama, Pivka jama, Črna jama Brko + 58 oseb24. 15.03. Mačkovca, Zelške jame Brko25. 19.03. Pekel pri Kopanju in okolica Igor, Aleš, Sandi, Kuki26. 20.03. Mačkovca, Planinska jama jamarska šola27. 27.03. Rotovnikova jama Urška, Šuštaršič28. 27.03. Jama pri Zagorici Igor29. 02.04. Logarček jamarska šola30. 07.04. Šance jamarska šola31. 09.04. Jančja jama jamarska šola32. 17.04. Velika Vratnica Igor33. 19.04. Nova in Stara Križna jama Igor,Drole, Troha34. 23.04. Jama pri Hudem, Zelena jama, jamarska šola

Španova jama, Platnarjevo brezno35. 26.-28.04. Nova Križna jama Igor, Troha, Drole36. 30.04. Rakov Škocjan Sandi, Daniela, Igor, Špela37. 01.05. Stranske Ponikve Fritz, Matjaž, Marina, Peter38. 04.05. Žvenketulja, Zelena jama Igor, Daniela39. 05.05. Viršnica Daniela, Sandi40. 07.05. Martinska jama Sandi, Maki, Daniela, Igor, Jože,

Peter, Špela

Seznam akcij JKŽ 1994Seznam akcij 1994

Page 86: Bilten JKŽ, št. 20

85

41. 08.05. požiralniki okrog Doba, Jama v Poljanah Sandi, Daniela, Igor, Jože42. 15.05. Mačkovca Jolbe, Sandi, Igor, Tine, Aleš, Daniela,

Milan H. + 18 rezervistov43. 21.05. Planinska jama veteranska akcija in jamarski izpit -

30 članov44. 27.05. Pihalnik Aleksander, Fritz45. 04.06. Brezno na Leški planoti Igor, Sandi, danilo, Badi46. 05.06. Pihalnik Aleksander, Fritz, Matjaž, Špela47. 11.06. Šimenkovo brezno 12 jamarjev + domačini48. 11.06. Nečilčeva jama Zvonka, Nace49. 18.06. Vipavska jama Matjaž, Milan H., Jože, Sandi, Nace,

Zvonka, Vinko, Daniela, Špela50. 19.06. Pokljuška luknja Nace, Zvonka51. 28.06. Robova jama Jože, Sandi, Daniela, Vinko, Špela52. 29.06. Taborska jama Peter53. 30.06. Drenov grič - Kamnolom Fritz54. 12.06. Dubrovnik: Ombla, Vilina pečina, Igor, Lilo, Mare, Tine

-01.07. Močilska pečina55. 03.07. Kostanjeviška jama, Klevevška jama udeleženci Kostanjeviškega srečanja56. 09.07. področje Velike Planine Tibor57. 10.07. Šimenkovo brezno Daniela, Jože, Sandi, Igor, Nace,

Zvonka, Tine, Irena, Špela, Vojko,Štefan st.+ml.

58. 10.07. Pihalnik Fritz, Aleksander59. 16.07. Mačkovca Petrič60. 16.07. Jama pod Babjim zobom Milan H., Jolbe, Daniela, Sandi, Igor,

Peter, Nace, Zvonka, Tine Dani, Luka61. 17.07. Govic Milan H., Jolbe, Daniela, Sandi, Igor,

Nace, Zvonka, Tine, Dani, Luka62. 20.07. Pekel pri Šempetru Peter63. 23.07. Krn - kaverne Jolbe, Sandi, Tine, Dani, Luka,

Daniela, Ivan s Krka64. 26.07. Nebeča - Dolenjska Jože, Daniela, Dani, Tine, Sandi,

Vinko, Jolbe, Vojko, Štefan65. 30.,31.07. Kačna jama Peter, Nace, Igor, Sandi66. 30.07. Jama vesele mine Milan H., Petrič ml. in st.67. 04.08. Pekel pri Kopanju Sandi, Nace, Zvonka68. 07.08. Dobšinska (ledena) jama - Češka Tine, Dani69. 07.08. okolica izvira Krke Milan H.70. 13.08. Pekel pri Kopanju Dani, Igor, Sandi, Daniela71. 13.08. Viršnica, Kobiljna jama Špela, Luka, Jolbe72. 16.08. Šamonovo brezno Luka, Sandi, Tine, Milan H., Daniela,

Jolbe73. 17.08. Pekel pri Kopanju Sandi, Igor, Daniela Milan74. 20.08. Planinska jama Sandi, Luka, Špela, Jože75. 20.08. področje Nanosa Fritz, Matjaž76. 20.08. Skalarjevobrezno - Kanin Aleksander + 2 osebi77. 27.08. Vogel Peter, Nace, Jolbe, Aleš, Špela78. 27.08. Rotovnikova jama Brko79. 28.08. Klevež Peter

Seznam akcij 1994

Page 87: Bilten JKŽ, št. 20

86

št. datum objekt udeleženci1. 01.01. Planinska jama Peter, Dolenc + 62. 02.01. Ledena jama na Planinci Milan3. 07.01. Zelške jame Brko, Milan H., Tibor4. 08.01. Martinska jama Milan, Badi + 35. 08.01. Marijin Brezen Igor, Špela, Nace, Zvonka, Bojan,

Primož6. 14.01. Planinska jama (Mrtvaški rov) Špela, Igor, Sandi, Badi, Primož, Luka,

Milan7. 14.01. Zelške jame Brko, Borut + 7

Seznam akcij JKŽ 1995

80. 20.-28.08. Nanos Fritz, Matjaž81. 03.09. Nanos Fritz82. 10.09. Lučki dol Milan83. 22.09. Snežna jama pod Raduho Dani, Tine, Luka84. 24.09. Škamperlova jama Sandi, Badi, Nace, Zvonka, Špela85. 25.09. Nanos Fritz, Matjaž86. 24.009. Viršnica Tine, Dani, Brko87. 01.10. Podrigelčna jama Kuki, Aleš88. 08.10. Lučka jama Jolbe, Igor, Aleš, Daniela, Tibor,

Špela, Peter, Nace, Zvonka89. 08.10. Ilova gora - 2 novi jami Peter, Nace90. 22.10. Skedenca Sandi, Igor, Špela91. 22.10. okolica Grosuplja - raziskave Sandi, Igor, Špela92. 23.10. Jazbina v Rovnjah Danilo, Badi, Igor, Zvonka, Nace,

Daniela, Špela, Jolbe, Peter93. 30.10. Jazbina v Rovnjah Danilo, Badi, Špela, Igor, Zvonka,

Nace94. 04.11. Malinca Kuki95. 05.11. Jama po kateri se pride na oni svet Sandi, Daniela, Tibor, Jolbe, Špela,

Igor, Danilo, Badi, Štefan, Vojko, Jože96. 12.11. Mala in Velika Pasica Nace, Zvonka, Maki, Anže, Tomo,

Stane, Grega97. 12.11. Matjaževa jama Igor, Špela98. 13.11. Jama sedmih kosti, Ledvička, Aleš, Danilo, Badi, Špela, Igor,

Jama dveh vhodov, Kite-Kat Daniela, Peter99. 26.11. Viršnica Brko (snemanje)

100. 27.11. Drenov grič Tibor z družino101. 27.11. Žvenketulja Igor, Špela102. 04.12. Velika jama, Mala jama, Pirnica Sandi, Igor, Špela, Aleš, Daniela103. 10.12. Jama pod lovsko prežo, Brinščica Badi, Danilo, Špela, Sandi, Nace104. 11.12. Planinska jama - Mrtvaški rov Igor, Lilo, Špela, Sandi105. 18.12. Predjama Sandi, Špela, Igor106. 25.12. Brezno žalostnega dogodka Fritz, Aleksander

Seznam akcij 1994

Seznam akcij 1995

Page 88: Bilten JKŽ, št. 20

87

8. 15.01. Migutov brezen Zvonka, Nace9. 21.01. Planinska jama Zoran + prijatelji

10. 22.01. Velika trebanska jama Igor, Špela, Badi, Sandi11. 26.01. Izvir Ljubljanice, Planinska jama, Mačkovca Zoran + prijatelji12. 29.01. Jazbina v Rovnjah Milan, Danilo, Maki, Peter, Daniela,

Sokol, Tibor13. 04.02. Mala in Velika Pasica Milan14. 05.02. Viršnica Nace, Zvonka15. 05.02. Velika in Mala trebanska jama Špela, Igor16. 08.02. Ledena jama Brko17. 11.02. Taborska jama Igor, Špela, Daniela, Zvonka, Nace,

Sandi, Milan18. 15.02. Šimenkovo brezno Daniela, Badi, Sandi19. 25.02. Jama na Sv. treh kraljih LUCIFEROVANJE vsi20. 05.03. Vilenica + tečaj JRS Badi, Sandi, Špela, Daniela, Igor21. 04.03. Pihalnik Fric, Aleksander, Nabergoj - sekcija

Nanos22. 09.03. Lučki dol - ogledi Špela, Igor23. 11.03. Kriviška Okroglica Sandi, Badi, Danilo24. 12.03. Mala in Velika Pasica Sandi, Badi, Igor, Špela,25. 12.03. Pihalnik Nabergoj, Fritz26. 12.03. Velika in Mala jama, Pernica Kuki, Sandi, Aleš, Špela, Igor27. 12.03. Nova Križna jama - meritve Cic28. 26.03. Kriviška Okroglica Peter, Danilo, Milan, Nace29. 02.04. Predjama Badi, Igor, Špela, Zvonka, Nace,

Aleksander, Doroteja, 4 člani kluba“Luka Čeč”,

30. 01.04. Zelške jame Brko + 1531. 08.04. Skendenca, Vranja jama, Mačkovica, JŠ: Mojca, Matej, Metod, Marjan,

Planinska jama Viktor; Kuki, Sandi, Nace, Igor, Špela,Brko

32. 08.04. Baštonova jama Danilo, Badi, Žare33. 09.04. Černjavska dolina - terenski ogledi Fritz, Nabergoj, Mario34. 15.04. Brezno pod Velikim vrhom JŠ: Mojca, Klemen, Metod, Sejan,

Urša, Matej; Milan, Badi, Igor, Špela,Aleš, Nace, 2 Petriča, Sandi

35. 16.04. Taborska jama Igor, Špela, Daniela, Sandi, Badi,Mojca

36. 17.04. področje Nanosa Nabergoj, Fritz37. 17.04. Divje jezero, Ravenska jama Igor, Špela38. 29.04. Medklubska akcija - Strmadna 95 člani JKŽ, JK Sežana, JK Luka Čeč,

-01.05. JK Karantanija39. 30.04. Matjaževa jama Tine, Dani40. 02.05. Lučki dol Tine, Dani41. 28.04. Odprava v Ukrajino: Kristalnaja j., Jolbe, Sandi, Daniela, Igor, Špela,

-07.05. Kamenjac Podolski, J. Slavka, Ozernaja j., Jože, Badi, Danilo, Brko, Tibor, Maki,Mlinki, Optimističeskaja j. Zoran, Robert

42. 13.05. Martinska jama JŠ: Mojca, Matej, Klemen, Sandi,Igor, Špela, Aleš

43. 19.05. Postojnska jama Igor, Špela

Seznam akcij 1995

Page 89: Bilten JKŽ, št. 20

88

44. 19.05. Škamperlova jama JŠ: Mojca, Matej, : Peter, Sandi, Badi,Igor, Špela, Milan

45. 17.05. Baštonova jama Danilo46. 18. 05. Drenov grič Tibor, Boris Perc47. 20.05. okolica Ospa, jezero - terenski ogledi Aleš48. 27.05. Medvedjak JŠ: Mojca, Matej, Klemen, Badi,

Sandi, Milan49. 03.06. Veteranska akcija - Predjama poleg običajnih še Žilič in Dora

Mulej z družinama50. 04.06. Velika Trebanjska jama Igor51. 04.06. Huda Luknja, Špehovka Zoran52. 16.06. Močilnik - generalka pred jamarskim JŠ: Mojca, Matej, Klemen, Sandi

izpitom53. 17.06. Cerknica: izpit za naziv mlajši jamar JŠ: Mojca, Klemen, Špela, Milan,

Daniela, Igor54. 18.06. Košuta - terenski ogledi Kuki55. 18.06. Krvavec: Medvedja jama, Mokriška jama, Badi, Danilo, Klemen, Mojca, Milan,

Brezno pod korenskim sedlom)? Daniela, Jolbe56. 23.06. Srečanje jamarjev - Predjama Mojca, Daniela, Špela, Igor, Sandi57. 24.06. Srečanje jamarjev - Pihalnik Mojca, Daniela, Špela, Sandi, Igor,

Nace, Zvonka, Nabergoj58. 24.06. Bohinj - terenski ogledi Aleš59. 01.07. Danjansko brezno - raziskave Aleš, Milan, Klemen60. 01.07 Debeli vrh - terenski ogledi Igor, Špela, Sandi

-0.2.07.61. 02.07. Področje Velike planine Tibor62. ??.07 Blue hole - Rdeče morje Cic63. 02.07. Škocjanske jame Peter64. 08.07. Dolga cerkuca, Baštonova jama Danilo65. 08.07. Habečkovo brezno Sandi, Igor, Mojca, Daniela, Špela,

Milan66. 17.07. Jama pod gradom Socerb Špela, Igor67. 17.07. Arnežova luknja Zvonka, Nace68. 18.07. Planinska jama, Mačkovica Zoran + prijatelji69. 18.07. Brezno pod Korenom (Krvavec) - raziskave Danilo, Daniela, Milan, Badi, Dane70. 29.07. Habečkovo brezno Sandi, Mojca, Klemen, Peter, Špela,

Igor, Nace, Zvonka71. 06.08. Vogel - terenski ogledi Aleš72. 06.08. Jama Gamsovec Daniela, Badi73. 07.08. Vilenica - jamarski tabor Jolbe74. 07.08. Snežna jama Zvonka, Nace75. 09.08. Lipiška jama Daniela, Špela, Sandi, Mojca76. 12.08 Debeli vrh - jamarski raziskovalni tabor Badi, Daniela, Milan, Mojca, Sandi,

-20.08. Špela, Igor, Zvonka, Nace, Jolbe; Tine,Dani, Luka, Irena, Brko, Maki, Kuki,Peter, Tibor

77. 13.08. Jama pod Debelim vrhom Badi, Sandi, Špela, Igor78. 14.08. Jama pod Debelim vrhom Badi, Sandi, Špela, Igor, Daniela,

Mojca, Milan79. 27.08. Jama v okolici Krvave peči Kraljič

Seznam akcij 1994

Page 90: Bilten JKŽ, št. 20

89

80. 03.09. Brinščica Milan, Badi, Daniela81. 03.09. Viršnica Tibor, Peter82. 02.09. Pirušnica, Kevdrci v Bukovju Sandi, Igor, Špela83. 10.09. Jama ob Bazoviški cesti na

goropajski planoti Tibor, Peter, Milan, Badi84. 10.09. Brezov dol - terenski ogledi Aleš, Tone Kutner85. 16.09. Raplančkova jama, Polšna pri Mrzlem dolu Milan, Sandi, Tine, Špela, Luka,

Daniela Aleš, Jolbe86. 21.09. Velika in Mala Pasica Danilo87. 24.09. Okolica Planince nad Jezerom - raziskave Peter, Dejan88. 24.09. Brezno ob cesti? Peter, Dušan89. 24.09. Drenov grič, Malo in veliko okence, Zvonka, Nace

Močilnik90. 30.09. Brinščica Matej, Milan91. 01.10. Potapljaška akcija ob mlinu(žagi) Matej + 5

v Žirovnici92. 01.10. Partizanska jama Tibor93. 07.10. Petrova jama Tibor, Dejan Kladnik94. 07.10. Šemonovo brezno Mojca, Matija, Sandi, Milan, Matej95. 07.10. Jungfrau Joch (Ledena jama) - Švica Brko

(turistična jama)96. 14.10. Zvoh - Koren - raziskave Mojca, Klemen, Sandi, Danilo97. 14.10. Raplančkova jama v Brezovem dolu - Jolbe, Aleš

razširjanje vhoda98. 15.10. Planinska jama (Paradiž) Badi, Mojca, Sandi99. 15.10. Logarček Matej, Peter

100. 21.10. Petrova jama Tibor, Matej, Luka, Igor, Matija, Aleš101. 30.10. Pekel pri Kopanju, Viršnica Aleš, Matija, Sandi, Mojca, Peter,

Milan, Nace, Zvonka, Luka, Tine,Dani

102. 30.10. Raplančkova jama v Brezovem dolu Matija, Špela, Mojca (ostaliopazovalci)

103. 30.10. Stopca jama Špela104. 31.10. Koprivnica, Velika Trebanjska jama, Igor, Špela

Babja jama105. 31.10. Zvoh - Krvavec jama Tibor, Danilo, Luka, Mojca, Sandi,

Milan106. 01.11. Brezarjev brezen, Jama v podutiškem Sandi, Špela, Pavle, Igor

kamnolomu107. 02.11. Mala Slivnica, Mali, Srednji in Tibor + 3

Veliki Kevderc108. 03.11. okolica Žužemberka - Brezno Keko Špela, Igor109. 04.11. Jazbina Mojca, Peter, Tibor, Danilo110. 04.11. Najdena jama Milan, Matej, Igor, Špela, Matic111. 05.11. Brinščica Milan, Daniela, Badi112. 11.11. Gradišnica, Najdena jama Mojca, Tibor, Sandi, Matej, Matic,

Milan + simpatizer113. 11.11. Visoko pri Kranju - Šmajdov grad - Aleš

terenski ogledi114. 12.11. Mala Vratnica Špela, Igor

Seznam akcij 1995

Page 91: Bilten JKŽ, št. 20

90

št. datum objekt udeleženci1. 13. 1. Osoletova jama Mojca, Tibor, Igor, Špela + nekaj

domžalčanov s Stražarjem na čelu2. 13. 1. Pihalnik na Veliki planini Družina Kronegger3. 20. 1. Čebulčeva jama Sandi, Mojca, Daniela, Zvonka, Nace4. 20. 1. Martinska jama Dane, Bady, Danilo + 9 kom.5. 21. 1. Bradačev brezen, Trontljevo brezno, Mojca, Sandi, Daniela, Igor, Špela

Taborska jama6. 27. 1. Najdena jama Sandi, Daniela+2 matičarja7. 3. 2. Osapska jama in vhod Golobje jame Mojca, Sandi, Igor, Špela8. 10. 2. Mačkovica (z vlakom) Tibor, Peter, Matej, Zoran, Nace9. 10. 2. Martinska jama Danilo + ?

10. 8. 2. Jama pri Osojnici Nabergoj, Fric + Luka Čeč11. 24. 2. Medvedjak Sandi, Bady, Dane, Danilo + 10 kom.12. 2. 3. Medvedovo brdo Lilo, Klemen, Tibor13. 3. 3. Ocizeljska jama, Jama s slapom, Mojca, Daniela, Igor, Špela, Aleš,

Jama z naravnim mostom Darja14. 9. 3. Šimenkovo brezno Mojca, Daniela, Aleš, Igor, Špela,

Akcija, Maks15. 10. 3. Taborska jama Igor, Špela16. 10. 3. Kuhljeva jama Daniela17. 14. 3. Petrova jama Tibor18. 23. 3. Vranja jama, Mrzla jama, Mačkovica Igor, Špela, Nace, Zvonka, Sandi

+jamarska šola (6 kom.)19. 30. 3. Planinska jama (Mrtvaški rov) Jolbe, Igor, Špela, Daniela, Matej +

jamarska šola (9 kom.)

Seznam akcij JKŽ 1996

115. 12.11. Jama v Udnem Borštu Nace + 1116. 18.11. Rudnik Mežica, Rotovnikova jama Dani, Tine, Luka, Jolbe, Špela, Igor,

Maki, Nace, Zagi117. 19.11. Škocjanske jame, Mušja jama Igor, Špela118. 25.11. Kačna jama Sandi + člani iz logaškega kluba119. 25.11. Ravenska jama Nace, Zvonka120. 25.11. Divaška jama, Jama na Prevali 1 Igor, Špela, Daniela121. 26.11. Jama na Brundovem partu Danilo, Badi, Mojca122. 26.11. Rašica: Lisičja luknja, Zidanca, Velika jama Igor, Špela123. 03.12. Martinska jama Badi, Danilo, Milan124. 03.12. Vranja jama, Mrzla jama, Najdena jama Mojca, Sandi, Igor, Špela, Zvonka,

Nace125. 09.12. Podpeška jama, Predvratnica, Smetišnica Aleš, Matej, Matija126. 10.12. Okolica Ospa - terenski ogledi Špela, Igor127. 23.12. Jama v Volčjaku Mojca, Sandi, Luka128. 27.12. Postojnska jama Sandi, Luka, Mojca129. 31.12. Črnopotoška jama Igor, Luka, Mojca, Špela

Seznam akcij 1995

Seznam akcij 1996

Page 92: Bilten JKŽ, št. 20

91

20. 31. 3. Matjaževe kamre Nace, Zvonka 21. 7. 4. Kaserova jama Sandi, Bady, Dane 22. 13. 4. Ocizeljska jama Mojca, Igor, Špela + jamarska šola

(9 kom.) 23. 14. 4. Jama v Brundlovem partu, Čebulčkova

jama, Vilenica ?? 24. 20. 4. Skednenca Aleš, Kuki 25. 28. 4. Brinščica Dane, Bady, Nebojša, Mojca, Mark,

Nace, Zvonka 26. 1. in Kačna jama Bady, Danilo, Dane, Mojca, Mark,

2. 5. Bojan, Peter, Sandi, Zvonka, Nace 27. 4. 5. Šemonovo brezno Sandi + jamarska šola 28. 19. 5. Babja jama, Velika Vratnica Igor, Špela 29. 1. 6. Mačkovica Pika + faks 30. 8. 6. Trontljevo brezno Igor, Špela 31. 8. 6. Zelške jame Brko + 28 prostovoljcev 32. 9. 6. Škamprlova jama Sandi, Bady, Nebojša, Dane 33. 16. 6. Brezno KEKO Igor, Špela 34. 6. 7. Mohorčkova jama + 5 drugih Zvonka, Nace, David, Aleš, Igor, Špela 35. 20., Jama pod Debelim vrhom Igor, David, Špela

21. 7. 36. 27., Jama pod Debelim vrhom Igor, David, Daniela, Špela

28. 7. 37. 30. 7. Krška jama (potapljanje) Matej, Tomo Vrhovec 38. 5. 8. M. in V. Konobanica Tibor + družina 39. 7. 8. Arneževa luknja Nace, Zvonka 40. 18. 8. Kevdrc pod Lubnikom Nace, Zvonka, Mojca, Mark 41. 30. 8. Jama pod Debelim vrhom Igor, Špela, Mojca, Mark, Peter

in 1. 9. 42. 8., 9. 9. Jama pod Debelim vrhom Sandi, Daniela 43. 7. 9. Predjama- Erazmov grad Aleš 44. 8.9.- Krška jama- potapljanje Matej, Tomo

15. 9. 45. 8. 9. Udin boršt Nace, Zvonka 46. 14. 9. Najdena jama Peter, Tibor, David 47. 14. 9. Široko brezno Daniela, Aleš 48. 15. 9. Vel. Vratnica, Koprivnica, Babja jama Špela, Igor, T. Bukovec + NM jamarji 49. 16. 9. Izvir Ljubljanice- potapljanje Matej 50. 18. 9. Izvir pod orehom- potapljanje Matej 51. 20.9.- Pierre Saint Martin- Francija Sandi

30.9. 52. 21. 9. Mačkovica Jošt+ 2 prijatelja 53. 29. 9. Ledena jama na Stojni, Jelka Mojca, Mark 54. 12., Jama pod Debelim vrhom Sandi, Špela, Igor, Nace, Zvonka

13. 10. 55. 19. 10. Predjama- Tiskarna Špela, Igor, Aleš, Matej, Primož, Jolbe 56. 19. 10. Izvir v Želimljah- potapljanje Matej, Tomo 57. 20. 10. Habečkovo brezno Matej, Tomo 58. 22. 10. Podpeško jezero- potapljanje Matej, Tomo 59. 25. 10. Jama pod Debelim vrhom Peter, Tibor

Seznam akcij 1996

Page 93: Bilten JKŽ, št. 20

92

60. 26., Jama pod Debelim vrhom Špela, Igor, Sandi, David, Nace,27. 10. Zvonka

61. 26. 10. Jama z velbom Andrej, Alenka 62. 31. 10. Drenov grič Igor, Špela 63. 1. 11. Jame v okolici Buzeta David 64. 1. 11. Markonova jama Igor, Špela 65. 9. 11. Predjama Nebojša, Aleš 66. 9. 11. Brezno pod Jaščim vrhom Dejan+ še eden 67. 16. 11. Krška jama- potapljanje Matej, Tomo 68. 17. 11. Martinska jama Danilo, Bady, Dane, Jolbe, Milan 69. 17. 11. Jama v Jezerini 2, Ponikve Družina Kronegger 70. 23. 11. Luciferovanje Koča pod Fridrihštajnom 71. 1. 12. Primkovo b., Migutov b., Marijino b. Nace, Zvonka 72. 1. 12. Mačkovica Luka, Primož, Matej 73. 7. 12. Kačna jama Sandi, Daniela, Gorazd 74. 8. 12. Jama v Jezerini 2 Sandi, Daniela, Gorazd+ 12 drugih 75. 14. 12. Predjama David, Aleš 76. 15. 12. Jama v Jezerini 2 Mojca, Luka, Danica, Tine, Gorazd,

Zvonka, Nace, Špela, Igor, Tina, Miha,jolbe

77. 21. 12. Jama v Jezerini 2 Mojca, Mark, Nace, Tibor, Zvonka,Peter, David, Matej, Luka

78. 21. 12. Slugova jama Špela, Igor 79. 25., Podpeško jezero- potapljanje Matej, Tomo

26. 12. 80. 26. 12. Šemonovo brezno Sandi, Mirjam, Igor, Špela

Seznam akcij 1996

Page 94: Bilten JKŽ, št. 20

93

Prodaja na debelo

Page 95: Bilten JKŽ, št. 20

Športna trgovina zalpinistično, planinsko in

treking opremo

Celotna ponudba planinske inplezalne opreme priznanih

proizvajalcev.

Strokovno svetovanje

Delovni čas:Ponedeljek - petek: 9-19h

Sobota: 9-13hTel.: (061) 126 34 28

Krakovski nasip10, Ljubljana

V A B L J E N I !

Page 96: Bilten JKŽ, št. 20

PASADENA

Page 97: Bilten JKŽ, št. 20

oglas oglas

Page 98: Bilten JKŽ, št. 20

Naslovnica: Jama v Jezerini 1. Foto: Peter GedeiZadnja stran: Skednena jama pri Planinskem polju. Foto: Peter Gedei