Barok 1Sreten Krstić violina in glasbeno vodstvo

Miran Kolbl violina

Barok 1četrtek 29. november 2018 ob 19.30 Orkester Slovenske filharmonijeSreten Krstić violina in glasbeno vodstvo

Miran Kolbl violina

spored

Antonio Vivaldi (1678–1741)Koncert za godala v d-molu, RV 127Allegro – Largo – Allegro

Antonio Vivaldi Koncert za dve violini v a-molu, RV 522Allegro – Larghetto e spiritoso – Allegro

Johann Sebastian Bach (1685–1750)Brandenburški koncert št. 1 v F-duru, BWV 1046brez oznake – Adagio – Allegro – Menuetto/Trio I/Menuetto/Polacca/Menuetto/Trio II/Menuetto

Johann Sebastian BachKoncert za dve violini v d-molu, BWV 1043Vivace – Largo, ma non tanto – Allegro

Johann Sebastian BachOrkestrska suita št. 1 v C-duru, BWV 1066Ouverture – Courante – Gavotte I, II – Forlane – Menuett I, II – Bourrée I, II – Passepied I, II

Tradicijo koncertov za godalni ansambel brez solistov, ki spominjajo na uverture italijanskih oper, je začel Giuseppe Torelli s svojo zbirko simfonij in koncertov iz leta 1692. Prevzeli so jo tudi beneški mojstri in Antonio Vivaldi je zapustil skoraj šestdeset tovrstnih skladb. Komponiral jih je predvsem za glasbeni ansambel dekliške sirotišnice Ospedale della Pietà, s katero je bil povezan skoraj vse življenje. Čeprav se je intenzivno ukvarjal z opero, so v dvajsetih letih 18. stoletja tam od njega vsak mesec zahtevali po dva koncerta. Kadar ni šlo drugače, jim je skladbe pošiljal po pošti, kadar pa je bil v mestu, je moral voditi vsaj tri ali štiri orkestrske vaje. Orkester sirotišnice se je menda lahko meril z najboljšimi dvornimi kapelami. Koncerti, ki so jih glasbenice izvajale ob nedeljah in praznikih, so sloveli daleč onkraj meja Beneške republike in izkupiček od prodaje vstopnic je bil za ustanovo nepogrešljiv. Med letoma 1723 in 1729 so Vivaldiju plačali več kakor 140 novih del in v tistem času je nastal tudi Koncert za godala v d-molu. Kratka tristavčna skladba se je ohranila v Torinu in v rokopisni zbirki koncertov v Parizu, povezani s francoskim veleposlanikom v Benetkah, grofom Languetom.

Vivaldi je zgodaj zaslovel kot violinski virtuoz, kot skladatelj pa se je mahoma uveljavil po vsej Evropi s svojim tretjim objavljenim opusom, ciklom dvanajstih koncertov L’estro armonico. Ta je izšel leta 1711 pri znanem amsterdamskem založniku Rogerju in postal ena najvplivnejših

zbirk instrumentalne glasbe, ki so jih objavili do konca 18. stoletja. Koncerti so močno vplivali na sedem let mlajšega Johanna Sebastiana Bacha. Že njegov prvi biograf Forkel je zapisal, da je Vivaldijeva glasba Bacha naučila muzikalnega razmišljanja, in strokovnjaki so prepričani, da je bil stik z Vivaldijevimi koncerti ena največjih prelomnic v njegovem ustvarjalnem življenju. Bach je kar polovico skladb iz zbirke L’estro armonico predelal za čembalo ali orgle in med njimi je tudi Koncert za dve violini v a-molu, ki ga poslušamo v Vivaldijevi izvirni različici. Zaradi domiselne in hkrati jasne zasnove, prepoznavnih melodij in prijemov, kot so pasaže celotnega ansambla v unisonu in pogosto pavziranje nizkih godal, se je uveljavil kot eden Vivaldijevih najpogosteje izvajanih in prirejanih koncertov. Že uvodni ritornello kaže izjemno mojstrstvo pri razporejanju in smiselnem povezovanju raznoličnih motivov. Tako skrbno artikuliran tutti zahteva še veliko bolj individualne solistične epizode z raznimi novimi figurami. Vse to postavlja na laž trditev Igorja Stravinskega, da Vivaldija kot skladatelja precenjujejo in da je bil dolgočasnež, ki je petstokrat napisal en in isti koncert.

Za glasbo Johanna Sebastiana Bacha iz obdobja med letoma 1717 in 1723, ko je vodil glasbeno kapelo na knežjem dvoru v Köthnu, je značilna mojstrska sinteza kompozicije, izraza in instrumentalne tehnike. Takrat so nastale

k sporedu

(ta je bila uglašena terco više kakor navadna violina), godalom in čembalu. Skladba je očitno programska in že po zasedbi povezana z lovom. Prvi stavek je verjetno nastal kot uvod v Bachovo Lovsko kantato in očitno ponazarja zmešnjavo lovske odprave s signali rogov, klici lovcev in pasjim laježem. Tožečo melodijo oboe in violine, ki prežema drugi stavek, dojema muzikolog Peter Schleuning celo kot znamenje Bachovega sočutja do preganjane živali. Solistična violina pride do pravega izraza šele v tretjem stavku, deloma v dialogu z rogom ali oboo, in tudi to kaže, da je Bach v koncertu uporabil že obstoječe skladbe in šele pozneje poenotil zasedbo.

Bach je še danes znan predvsem kot organist in čembalist, a je kariero leta 1703 začel kot violinist v Weimarju. Pet let pozneje se je tja vrnil kot koncertni mojster in leta 1717 naposled postal kapelnik v Köthnu. Po pričevanju svojega sina Carla Philippa Emanuela je tudi v starejših letih igral violino čisto in s prodornim tonom ter z njo ansambel vodil bolje, kakor bi ga bil mogel izza čembala. Ohranila se je cela vrsta njegovih koncertov za čembalo, a le trije koncerti za eno ali dve violini. To se zdi nenavadno, saj je skoraj vse čembalske koncerte napisal kot transkripcije violinskih koncertov, tudi takšnih, ki so danes izgubljeni. Izguba je toliko bolj boleča, ker vse tri ohranjene skladbe sodijo med Bachova najpomembnejša instrumentalna dela. Pri komponiranju se je zgledoval po italijanskih

skladbe, ki veljajo za nesporne vrhunce njegovega instrumentalnega opusa: sonate in partite za violino brez spremljave, suite za violončelo, sonate za violino in čembalo, prvi del Dobro uglašenega klavirja in cikel Brandenburških koncertov. V koncertih je s šestimi povsem različnimi zasedbami ustvaril sijajen kompendij virtuozne in hkrati jasno strukturirane ansambelske igre. Skladbe se zdijo na prvi pogled neobremenjene s teoretičnimi ali matematičnimi koncepti, ki jih pogosto povezujemo z Bachom. Zaradi preprostih melodij, pisanih zvočnih barv in prekipevajoče energije so skoraj tako priljubljene kakor Vivaldijevi Štirje letni časi, Mozartova Mala nočna glasba ali Beethovnova Peta simfonija.

Med posebnostmi Brandenburških koncertov izstopajo nenavadno domiselne zasedbe, ki so tesno prepletene s kompozicijsko zasnovo. Nekateri jih razlagajo s kompleksnim alegoričnim načrtom, a je glede na različna obdobja nastanka verjetneje, da je vsak koncert povezan s trenutnimi razmerami in glasbeniki, ki so bili na voljo. Povsem naključno si sledijo tudi tonalitete skladb in niti en koncert ni v molu. Najzgodnejša različica Brandenburškega koncerta št. 1 v F-duru je nastala že med letoma 1712 in 1715, ko je bil Bach zaposlen kot organist in koncertni mojster na vojvodskem dvoru v Weimarju. Nekatere stavke najdemo v kar treh kantatah iz tistega časa. Koncert je namenjen dvema rogovoma, trem oboam, fagotu, violini piccolo

fagotom. Najbolj nenavaden stavek v pisanem zaporedju šestih živahnih plesov, ki sledijo uverturi, je Forlane, edini znani primer s takšnim naslovom izpod Bachovega peresa. Forlane ali italijansko forlana je nastala kot ljudski ples v Furlaniji ali Benečiji. Tradicionalno so jo povezovali z Benetkami, a mnogi menijo, da je v njej čutiti slovanski, torej slovenski ali hrvaški vpliv. Bach jo je prevzel od Francozov; ti so jo uporabljali kot karakterni ples že od konca 17. stoletja, ko jo je André Campra vključil v baleta Galantna Evropa in Beneški karneval.

Domen Marinčič

skladateljih, predvsem po Vivaldiju. Baročni princip koncertiranja solistov in skupine godal je povezal z zgoščeno tematsko zasnovo, ki je izvirala iz polifonskega mišljenja in je bila Italijanom v tako dosledni obliki tuja. Vsi trije koncerti za eno ali dve violini so nastali med letoma 1717 in 1720, ko je Bach deloval na köthenskem dvoru, ohranjeni izvajalski material Koncerta za dve violini v d-molu na nocojšnjem sporedu pa je povezan z leipziškim glasbenim kolegijem in je verjetno nastal v začetku tridesetih let 18. stoletja. Drugi stavek Largo ma non tanto je zaradi čudovitega prepleta spevnih melodij v obeh violinah eden najbolj znanih Bachovih koncertnih stavkov.

Bach se je vse življenje zavestno ukvarjal z italijanskim in francoskim glasbenim slogom in ju uporabljal v lastni glasbi. Francosko glasbo in glasbeno prakso, po katerih se je zgledoval v svojih uverturah, je lahko proučeval že zelo zgodaj. Mnogi nemški knezi so posnemali dvor Ludvika XIV., od svojih glasbenih kapel zahtevali glasbo v francoskem slogu in zaposlovali francoske glasbenike. Bach je tako že kot najstnik med šolanjem v Lüneburgu poslušal vojvodsko kapelo, v kateri so igrali predvsem Francozi. Orkestrska suita št. 1 v C-duru je nastala v zgodnjih dvajsetih letih 18. stoletja v Köthnu in je izmed njegovih štirih ohranjenih suit po slogu morda najbolj dosledno francoska. Namenjena je godalnemu ansamblu z dvema oboama in

Med letoma 2007 in 2010 je bil umetniški vodja beograjskega glasbenega festivala BEMUS. Poučeval je na mojstrskih tečajih v Franciji, Sloveniji, Srbiji, Španiji in na Hrvaškem. Bil je član žirij na mednarodnih tekmovanjih za violiniste in dirigente v Beogradu, Zagrebu in Šanghaju.

Sreten Krstić se je rodil v Beogradu. Študiral je na tamkajšnji Akademiji za glasbo in dobil vrsto nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Sredi sedemdesetih let je kot koncertni mojster Svetovnega mladinskega orkestra sodeloval s solisti, kot sta Henryk Szeryng in Pierre Fournier. Od leta 1982 je prvi koncertni mojster Münchenskih filharmonikov, ki so jih odtlej vodili Sergiu Celibidache, James Levine, Christian Thielemann, Lorin Maazel in Valerij Gergijev. Kot solist je sodeloval tudi z dirigenti, kot so Zubin Mehta, Hiroši Vakasugi, Horst Stein, Václav Neumann, Dmitrij Kitajenko in Christopher Hogwood. Nastopal je s filharmoničnimi orkestri v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Skopju. Koncertiral je v skoraj vseh evropskih državah, na Japonskem, v ZDA in nekdanji Sovjetski zvezi.

Sreten Krstić je ustanovil Gasteig-Trio München, Filharmonični godalni sekstet in Filharmonične soliste, s katerimi je povezan tudi kot umetniški vodja. Zadnjih petnajst let vodi Kraljevske godalce sv. Jurija iz Beograda in igra v klavirskem Triu Gelius. Leta 2011 je postal koncertni mojster in umetniški vodja Zagrebških solistov. Snemal je za vse radijske in televizijske postaje nekdanje Jugoslavije, za Bavarski radio, Zahodnonemški radio WDR, britanski radio BBC v Manchestru in grški radio v Solunu. Kot solist in komorni glasbenik je posnel vrsto zgoščenk, predvsem za založbi Thorofon in Arte Nova Classics.

violina in glasbeno vodstvo

Miran Kolbl je dolgoletni koncertni mojster Orkestra Slovenske filharmonije in Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije pa tudi prvi violinist Godalnega kvarteta Tartini. Študiral je violino pri Igorju Ozimu v Kölnu in komorno igro pri znanem Kvartetu Amadeus. Študij je nadaljeval v Bernu in nastopal s tamkajšnjimi simfoniki. Z Orkestrom Slovenske filharmonije je kot solist izvajal koncerte od Haydna, Mozarta, Tartinija, Laloja, Brahmsa in Wieniawskega pa vse do Ajdiča in Lutosłavskega. S Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije je nastopil v koncertih Bacha, Vivaldija, Pleyela, Mendelssohna in Goloba. Z Godalnim kvartetom Tartini je nastopal na turnejah po Španiji, Nemčiji in Argentini ter na koncertih v Italiji, Španiji, Nemčiji, Franciji, Avstriji, Sloveniji, Srbiji, Črni gori in na Hrvaškem. Dobil je prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju treh dežel v Fari ob Soči. Leta 1999 je dobil nagrado Prešernovega sklada kot član Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in leto zatem nagrado Prešernovega sklada za solistično udejstvovanje.

violina napovedujemo

nedelja 2. december 2018 ob 11.00 Orkester in Zbor Slovenske filharmonijeMichael Gläser dirigent

Monika Fele mezzosopran

Tomaž Sevšek orgle

J. S. Bach/E. Crespo Slavo pojmo tebi, Bog iz Božičnega oratorija, BWV 248

J. S. Bach/M. Höfs Jezus, vodi moj začetek iz Božičnega oratorija, BWV 248

J. G. Rheinberger Kyrie in Gloria iz Maše v Es-duru, op. 109

J. G. Rheinberger Missa puerorum, op. 62

J. G. Rheinberger Sanctus in Agnus Dei iz Maše v Es-duru, op. 109

J. S. Bach/E. Crespo Jezus ostaja moje veselje iz kantate Srce in usta in dejanje in življenje, BWV 147

J. S. Bach/M. Höfs Zdaj ste res maščevani iz Božičnega oratorija, BWV 248

Barok 2

Barok 3četrtek 6. december 2018 ob 19.30Orkester Slovenske filharmonijeMiran Kolbl violina in glasbeno vodstvo

Ana Dolžan violina

Matej Grahek flavta

Tomaž Sevšek čembalo

Martin Sikur violončelo

Jošt Kosmač violončelo

Aljaž Beguš chalumeau

Dušan Sodja chalumeau

A. Corelli Concerto grosso v g-molu, op. 6, št. 8, »Božični«

J. S. Bach Koncert za flavto, violino in čembalo v a-molu, BWV 1044

G. P. Telemann Koncert za dva chalumeauja v d-molu, TWV 52:d1

A. Vivaldi Koncert za dva violončela v g-molu, RV 531

J. S. Bach Orkestrska suita št. 4 D-duru, BWV 1069

nedelja 6. januar 2019 ob 11.00Orkester in Zbor Slovenske filharmonijeLiesbeth Devos sopran

Matej Šarc dirigent

A. VivaldiSimfonija in zbori iz opere Dorilla in Tempe, RV 709Arija Bagóasa iz oratorija Juditha triumphans, RV 644Koncert za godala v e-molu, RV 134Arija iz neznane opere, RV 479Koncert za godala v G-duru, RV 151, »Alla rustica«

G. F. HändelUvertura in arija Galateje iz opere Akis in Galateja, HWV 49Arija Galateje iz serenade Akis, Galateja in Polifem, HWV 72Uvertura, zbor in arija Kleopatre iz opere Julij Cezar v Egiptu, HWV 17Arija angela iz oratorija Vstajenje, HWV 47Sklepni zbor iz oratorija Mesija, HWV 56

Barok 4

Barok 5četrtek 17. januar 2019 ob 19.30Orkester Slovenske filharmonijeMatej Šarc oboa in glasbeno vodstvo

Tomaž Sevšek čembalo

J. G. Graun Uvertura in Allegro, GraunWV A:XI:2

J. L. Krebs Koncert za čembalo, oboo in godala, KWV 204

W. F. Bach Simfonija v F-duru, F. 67

C. P. E. Bach Simfonija št. 1 v D-duru, Wq 183/1

J. C. Bach Simfonija v G-duru, op. 6, št. 1, W. C7

vstopnice

blagajna Slovenske filharmonije, Kongresni trg 10, Ljubljana med delavniki od 11. do 13. in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom T +386 1 24 10 800, E info@filharmonija.si https://filharmonija.kupikarto.si/

www.filharmonija.si

cene vstopnic

I. KATEGORIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15,00 € / 12,00* €II. KATEGORIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10,oo € /7,00* €* popust za dijake, študente, upokojence in abonente

Slovenske filharmonije

Ob hkratnem nakupu vstopnic za vseh pet koncertov baročne glasbe vam eno vstopnico podarimo.

Ker je december praznični mesec,

mesec srečanj in obdarovanj, bi vam

želeli namigniti, da je lahko tudi

vstopnica inovativno darilo, ki bo

zagotovo razveselilo vaše bližnje.

BožičnikoncertSlovenskefilharmonije20. december 2018 ob 18.00

Slovenska filharmonijaDvorana Marjana Kozine

Orkester in Zbor Slovenske filharmonije

Simon Dvoršak dirigent

sporedJohann Sebastian Bach Magnificat v Es-duru, BWV 243aAndrej Misson Božična noč, kako si lepa

vstopniceblagajna Slovenske filharmonije, Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana med delavniki od 11. do 13. in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom T +386 1 24 10 800, E info@filharmonija.si spletna prodaja: https://filharmonija.kupikarto.si

Dirigent: Philipp von Steinaecker Solistka: Nika Gorič, sopran

Orkester in Zbor Slovenske �lharmonije

Zlata doba francoske in dunajske operete

1. januarja 2019 Gallusova dvorana

V novo leto z novo glasbo10. januar–2. februar 2019

www.filharmonija.si

Slovenska filharmonija – Academia philharmonicorum

@SFilharmonija

@slofilharmonija

Če želite prejemati redna e-obvestila o programu Slovenske filharmonije, sporočite svoj e-naslov na info@filharmonija.si.

Koncertni list Slovenske filharmonijeFilharmonični koncerti baročne glasbe, št. 1Izdala: Slovenska filharmonijaDirektorica: Marjetica MahneAvtor spremne besede in urednik biografij: Domen Marinčič Jezikovni pregled: Tanja SvenšekPrelom: Vlado TrifkovičTisk: Birografika Bori, LjubljanaNaklada: 350 izvodov Ljubljana, november 2018

Redakcija koncertnega lista je bila zaključena 26. novembra 2018.

ISSN 2350-5117

Slovenska filharmonijaOrkester Slovenske filharmonijeZbor Slovenske filharmonije

Kongresni trg 101000 LjubljanaT +386 1 2410 800F +386 1 2410 900E info@filharmonija.siwww.filharmonija.si