avgust 2016 – 201

VPISI V JEZIKOVNE TE»AJEZA OTROKE IN ODRASLE

tel.: 01 / 721 69 13, 01 / 729 24 86GSM: 041 / 317 444

[email protected] www.dude.si

VPISI V JEZIKOVNE TE»AJEZA OTROKE IN ODRASLE

tel.: 01 / 721 69 13, 01 / 729 24 86GSM: 041 / 317 444

[email protected] www.dude.si

Regionalna informativno razvedrilna revija • Brezplačna tiskovina • 30.000 izvodov • Prejmejo vsa gospodinjstva

OBČINE KAMNIK, DOMŽALE, MENGEŠ, TRZIN, KOMENDA | Avgust 2016 – 201

ww

w.

.si

ww

w.

.si

tapeciranje kuhinjskih kotov, stolov...tapeciranje kuhinjskih kotov, stolov...

sedalne vrece, tabureji, blazine...sedalne vrece, tabureji, blazine...

izdelava po meriizdelava po meri

ww

w.

.si

ww

w.

.si







ww

w.

.si

ww

w.

.si




ww

w.

.si

ww

w.

.si

4

3

2

1

[email protected]

Tomaž Horvat, s.p., Gora 13,1218 Komenda, 01 / 83 43 666

Nudimo vam pizze, zrezke, solate, sladice, jedi z žara

(čevapčiči, pleskavice, leskovački

roštilj …)

MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27 T: 01/540 85 20 M: 041/312 773

[email protected]

• PVC in ALU okna in vrata• Zimski vrtovi• Nadstreški• Panoramske stene

POPUSTI do 25%

Popust velja do 30. 9. 2016 DOBAVA V 15 DNEH.

S poukom prvih skupin bomo začeli v ponedeljek, 19. 9. 2016. V tečaje vpisujemo vsak dan od ponedeljka, 5. 9. 2016 dalje od 14.00 do 19.00 ure. Vabljeni!

Vpis možen kadarkoli, tudi med šolskim letom.

M: 041 553 711| T: 01 831 73 60E: [email protected]|www.ita-jezikovnasola.com

Več na str.

PRODAJA IN ODDAJAVAŠE NEPREMIČNINE

www.salomon-nepremicnine.si

01 620 8700 | 031 392 921

[email protected]

Salon Žabnica

Alples studio BTC Ljubljana

otroške sobe

Tempo -15%.Akcija velja za

gotovino do 31.8.

35

2Modre novice Avgust 2016

Oglasi

Vabimo vas na VPIS v višješolski strokovni študij:

InformatikaGradbeništvo

raven izobrazbe 6/I

Višja strokovna šola

www.cpu.siCENTER ZA POSLOVNO USPOSABLJANJEKardeljeva ploščad 27a, 1000 Ljubljanatel.: 01 5897 662, [email protected]

oglas_90_126_v4.indd 2 6. 06. 16 21.47

Ob naročilu betona s prevozom in črpalko, nudimo betonski vibrator brezplačno!

email: [email protected]: 01 750 27 27fax: 01 750 27 26naročilo: 051 619 865Marolt Beton d.o.o. Sinja Gorica 13, 1360 VrhnikaDELOVNI ČAS: Pon. - Sob. od zore do mraka

Prodaja, prevoz in črpanje betona

• betonarne na različnih lokacijah• beton dostavljamo tudi nad 50 km iz Ljubljane

KAM-BUS d.o.o. – SKUPINA ALPETOUR Potovalna agencija, Perovo 30, 1241 Kamnik

Obveščamo vas, da 1. 9. 2016 prične veljati nov vozni red z režimom od 1. 9. do 24. 6.

Izvlečke voznih redov lahko dobite na naši spletni strani www.kam-bus.si, na vseh prodajnih mestih, za posamezno relacijo pa tudi pri vozniku avtobusa.

Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki 01/830 94 14 ali 01/830 94 15

www.kam-bus.si

OBVESTILO POTNIKOMOBVESTILO POTNIKOM

Part of Arriva – a DB company

3 Modre noviceAvgust 2016

MODRE NOVICE - tudi na www.modre-novice.si Naslednja številka izide 22. septembra 2016Ustanovitelj in izdajatelj: IR IMAGE d. o. o. – ISSN – 2386 – 0960 – Glavna in odgovorna urednica: Mateja Štrajhar – Stalni sodelavci: Matej Primožič Pato, Dragica Sušnik, Aco Kramar, Andrej Žalar, Mateja Kegel Kozlevčar – Tehnično urejanje, prelom in priprava za tisk: IR IMAGE d. o. o. – Oddaja oglasov: [email protected] – Trženje: oglaševalska agencija IR IMAGE d. o. o., Medvedova ulica 25, Kamnik, telefon: 01/ 83 96 400, faks: 01/ 83 96 411, e-mail: [email protected] – Modre novice izhajajo enkrat mesečno v nakladi 30.000 izvodov in jih vsa gospodinjstva v Kamniku, Domžalah, Mengšu, Komendi, Trzinu prejemajo brezplačno – Naslov uredništva: IR IMAGE d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, e-mail: [email protected] – številka TRR pri NLB d. d.: SI56 0231 2001 1092 444 – Roko-pisov in fotografij ne vračamo – Tisk: SET d. o. o., Ljubljana – Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija Modre novice med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 9,5 %.

e: [email protected], t: 01 839 64 00

22.1. 19.2. 18.3. 15.4. 20.5. 17.6. 8.7. 22.9. 21.10. 18.11. 16.12.

Modre novice

31.8.

Na naslovnici: Jera Mali, OŠ Marije Vere Kamnik.

Uvodnik

Počitniške zgodbeTečem, tečem, tečem. Še malo,

še čisto malo. Zdržala bom. Za seboj slišim vik in krik. »Gospa, gospa, ne smete na to stranišče, namenjeno je zgolj gostom naše-ga kampa!« Ta stavek me zdrami. »Samo na WC skočim, potem pa se bom prijavila v kamp, tukaj nameravamo prespati,« prijazno odvrnem. »Kamp je poln,« mi razloži priletna gospa. Joj! »Na stranišče pa vseeno lahko grem, kajne?« »Ne, ne smete.« Joj, prejoj! Ravnokar ste prihranili tri

toaletne papirčke in kotliček vode, izgubili pa dober glas. Kaj je več vredno?

Ura je tri popoldan, gostilniški vrt je poln, kovinska ograja napol priprta, na njej napis zaprto. Kljub temu vstopimo in se usedemo za prosto mizo. Pristopi natakarica: »Skozi vrata ste vstopili, ko je že visel napis zaprto. Ne moremo vas postreči, imamo strašno gnečo in ne shajamo, zato je gostilna zaprta.« Nekako se le domenimo, naj nam postrežejo, kar bo najhitreje in za njih najlažje – v sili hudič še muhe žre! – vmes pa prihajajo novi gostje in po hitrem postopku ter pridigi o zaprtih vratih tudi zmedeni odidejo.

»Seveda, seveda, pridite, bomo že našli prostor. Predolgo časa sem se trudil za ta kamp, da bi sedaj zavračal goste,« pravi prijazen glas po telefonu. Starejši gospod, lastnik manjšega kampa, ob našem prihodu ne ve, kje se ga drži glava – teče sem in tja ter razvršča prispele goste. Vodi prijazen, urejen in čist kamp, v katerem vlada sproščeno vzdušje. Nekaj tujcev, nekaj Slovencev, vsi nasmejani, komunikativni, lastnik kampa pa dostopen, sproščen, še domačini se radi ustavijo v njegovi restavraciji. Še dobro za ta vtis, ko smo že skoraj obupali!

Take so moje nekajdnevne turistične izkušnje v Sloveniji. Nepopisno lepa narava, odnosi pa – vsaj ponekod – zelo še-pajo. Letošnja poletna turistična sezona naj bi bila uspešna, uradne številke še niso znane, a omenja se porast števila go-stov v primerjavi z lanskim letom. Ampak to so samo številke, povprečja, podatki, kvantiteta. Kaj pa kakovost? Turizem smo ljudje, ki nismo zgolj številka. Je pa res, da vse bolj preštevamo in preračunavamo, kam in komu bomo dali težko prislužene evre. Si jih slovenski turizem zasluži?

Kaj sem počel na dopustu? 14 dni morja v enem kosu je letos po-menilo nekaj namakanja, kakšno pivo sem ter tja, veliko teka zgodaj zjutraj, še več spanja in ogromno branja. Koliko sem star? Tega se ne sprašuje dam v poznih letih, ampak ne, nisem še v penziji. Pač tako poteka dopust potencialnega štiridesetletnika.

Če zavrtim čas nekoliko nazaj, petnajst, dvajset let, so bile do-pustniške prioritete popolnoma druge. Lahko rečem, da je bila pomembnejša kvantiteta kot kvaliteta: koliko piva, koliko punc, koliko neumnosti, koliko zmag v taroku, koliko preigrane košarke, tenisa in kako vse to preživeti z zelo omejenim budgetom. Slednji je bil odvisen od zaslužka s počitniškim delom. Julij je bil od sre-dnje šole dalje rezerviran za delo v skladišču trgovske družbe, kjer sem začel seveda na začetku, med embalažo pijač. V tistih časih je bila večina pijač ustekleničenih v povratnih steklenicah, pvc embalaže je bilo le za vzorec (gotovo se spomnite Fando Bi-bite, s katero se je pri nas začela zgodba plastike). Do 6. ure sem se na kolesu primajal do skladišča in za dobro jutro izpraznil poln tovornjak embalaže iz prejšnjega dne. Po 11. uri, ko se je sonce močno uprlo na asfalt pred menoj, je med nebotičniki praznih gajb piva, kokakole, vina, gostih sokov zavel čudovit vonj. Naj omenim še moje nepozabne roke, obdelane s strani naravnega manikerja; ko sem prijel v roke dobavnico, za katero sem čez čas celo dobil pristojnost podpisovanja oddane embalaže, sem jo hitro nehote obarval s črnim tovornjakarskim šmerom, seveda pa sem imel velike težave, da sem se papirja znebil, saj se je pošteno prilepil na prste. Kljub lepljivim in smrdljivim težavam sem kot kaže dobro slalomiral med praznimi gajbami, saj sem že čez dve leti napredoval v notranjost skladišča.

Nekega dne se čez skladišče sprehodi moj oče, ki je bil v firmi hiearhično višje kot šef skladišča. Seveda se je pozanimal, kako mi gre, šef me je zelo pohvalil, takrat pa je oče po svoji nepopu-stljivi navadi napol zagrmel, aha, kar dvojno delo mu dajte, da se ne bo preveč razvadil ... no, k sreči vrnitve med embalažo ni bilo, sem pa še naprej opravljal zelo odgovorno nalogo premetavanja polnih zabojev pijač in ostalih artiklov peresno lahke kategorije, kar je bilo za takega hrusta, kot sem, mačji kašelj. Mesecu dela je po navadi sledil mesec morskega odklopa; potem pa septem-brska kruta realnost šolskih klopi, kasneje na faksu pa jesenskih izpitnih rokov, ki sem si jih z veseljem pustil čez leto, da poletje le ni bilo tako brezskrbno.

POZOR! SEPTEMBRA BODO MODRE NOVICE

IZŠLE V NAKLADI 37.500 BREZPLAČNIH IZVODOV!

Razdelili jih bomo tudi v Lukovici, Moravčah in Črnučah!


Na kratko

Pred šolo v Trzinu nova prometna ureditevTrzin • V občini Trzin so poleti investirali predvsem v dotrajano cestno infrasturkturo.

Kar je bilo pred desetletji samoumevno, danes ni več. Otroci so izgubili stik z naravo, gozdom in nenazadnje sami s seboj. Na ta aktualen problem slovenske družbe odgovarja gozdna pedagogika, ki spodbuja tako otroke kot odrasle, da gredo ven iz vrtca ali šole in poiščejo v gozdnem svetu neskončne možnosti za raziskovanje, igro in učenje. Natalija Györek z In-štituta za gozdno pedagogiko, ki spodbuja slovenske javne šole in vrtce k učenju na prostem, po prvih šestih letih delovanja opaža skupaj z več kot 500 pedagoškimi delavci, ki so doslej sodelovali v aktivnostih Inšti-tuta, številne pozitivne spremembe: »Skupaj z vrtci in šolami, ki izvajajo vzgojno-izobraževalni proces v gozdu – poimenovali smo jih gozdni vrtci in gozdne šole – opažamo, da so otroci bolj zdravi in umirjeni, motorične veščine so se izboljšale, bolj so samozavestni, zaznati je višjo odgovor-nost do okolja, bolj so motivirani za delo in ustvarjalni, lažje sodelujejo in imajo lepše medsebojne odnose.« V Mrežo gozdnih vrtcev in šol Slovenije je trenutno povezanih že preko 100 članic iz vse Slovenije, projekt pod-pira tudi Zavod RS za šolstvo. Vrtec Antona Medveda Kamnik je bil med prvimi pobudniki tovrstnega povezovanja. Brigita Urbanija, pedagoška vodja kamniškega vrtca, meni, da je vrednost tovrstnega povezovanja zelo dragocena: »V našem vrtcu nam je prav s podporo Inštituta za goz-dno pedagogiko in Mreže gozdnih vrtcev in šol Slovenije po sedemletnem prizadevanju uspelo razširiti prostor naših dejavnosti v gozd. V naravnem učnem okolju gozda se lahko naši otroci spontano gibajo in raziskujejo. Bivanje v gozdu je postalo za nas način življenja, zunaj smo ne glede na letni čas in vremenske pogoje.«

Kamniški izdelki v hotelu Christiana RonaldaKamnik • Podjetje Lina design, ki ima sedež v Kamniku, je družbi CR7, podjetju slavnega nogometaša Christiana Ronalda, dobavilo izdelke iz svoje paradne linije Moon.

»Našli so nas oni, všeč so jim bili naši izdelki. Do nas so pristopili na sejmu v Parizu in začelo se je sodelovanje,« nam pove direktor podjetja Lina design Damjan Uršič in nadaljuje, »sprva sploh nismo vedeli, da je za imenom CR7 slavni kupec. Šele po odprtju hotela na Madeiri, ko je novica o Ronaldovem hotelu prišla v medije, smo ugotovili, da je družba CR7 tudi naš kupec.« Uršič še pove, da je bil posel popolnoma običajen, niti ne velik, da pa jim prija, da so bili izdelki všeč slavnemu nogome-tašu oz. zaposlenim v njegovi družbi. »Gre za zanimivo referenco, ki je zelo odmevna. Zaenkrat sicer še ni prinesla novih naročil, mogoče jih bo v prihodnosti. V našem podjetju si obetamo predvsem nadaljevanje sodelovanja pri opremljanju njihovih novih hotelov.« Ronaldo naj bi do konca leta odprl še hotel v Lizboni, prihodnje leto pa načrtuje še hotela v Madridu in New Yorku.

V Kamniku je zaposlenih osem sodelavcev, tukaj je sedež podjetja, razvoj in prodaja, proizvodnjo pa organizirajo s kooperanti iz različnih koncev Slovenije. »V Kamniku izdelek razvijemo, oblikujemo, prototipi-ramo, proizvodnjo imamo po posameznih delih pri različnih dobavite-ljih, sami pa izdelke tudi tržimo,« zaključuje Uršič.

Foto: Pestana CR7

Na Mengeški cesti proti šoli so obnovili vodovod s hišnimi priključki, javna razsvetljava, preplastili so parkirišče pred kulturnim domom in ce-lotno asfaltno površino do osnovne šole ter uredili optično kanalizacijo. Naredili so tudi nove pločnike. Pred šolo bo veljala nova prometna uredi-tev s krožiščem. Občina ima na svoji spletni strani objavljene usmeritve za upoštevanje spremenjene prometne ureditve za bolj varen in tekoč potek prometa. Nova prometna ureditev je bila potrjena tudi s strani občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

Na delu Jemčeve ceste je potekala sanacija vodovoda, ob zaključku del so v celoti preplastili cestišče. Opravljena so bila tudi redna vzdrževalna dela na cestnem omrežju, hkrati pa se bodo v septembru pričela dela za izgradnjo dodatnega izhodnega pasu v glavnem križišču OIC Trzin.

Poleg investicij v cestno infrastrukturo so v Trzinu dokončali tudi ob-novo trim poti in razširili park za ulično vadbo.

V Kamniku beležijo porast turistovKamnik • O uspešni turistični sezoni poročajo z Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik, zadovoljni so tudi kamniški turistični ponudni-ki.

»Letos v Kamniku beležimo porast tako domačih kot tujih turistov in glede na preteklo leto beležimo 30 odstotkov boljši obisk. Trend upada-nja obiska slovenskih gostov se je obrnil navzgor, namreč, v letošnjem poletju je TIC Kamnik obiskalo bistveno večje število domačih gostov kot leto poprej. Med turisti pa je sicer letos zopet največ Francozov, Belgijcev, sledijo Nizozemci, Nemci in Španci,« je kratko oceno sezone podala direk-torica kamniškega Zavoda za turizem in šport Božena Peterlin.

Vroči poletni dnevi so številne domače in tuje goste privabili tudi v Terme Snovik. »Tujih gostov, predvsem Belgijcev, Nizozemcev in Izraelcev, je v teh poletnih dneh več kot 68 odstotkov, apartmajsko naselje je polno zasedeno. Med enodnevnimi obiskovalci so domačini, ljudje iz okoliških krajev pa tudi iz Primorske, Štajerske in drugod. Obiskovalci se na splošno v Termah počutijo odlično,« so v sredini avgusta sporočili iz Term Snovik. Ivan Hribar, prokurist Term Snovik, k temu dodaja: »Zadovoljni obrazi na-ših gostov nam veliko pomenijo in so rezultat načrtnega dela. V zadnjih letih smo namenili veliko časa izobraževanju zaposlenih, zato zdaj vsi boljše razumemo potrebe naših gostov in jim lažje ustrežemo. Vse to se pozna tudi pri obisku nastanitvenih gostov, ki se iz leta v leto povečuje.«

Ob začetku šolskega leta namesto v učilnico v gozdKamnik, Trzin, Domžale, Komenda • 1. septembra bo več kot 1.500 slo-venskih otrok začelo novo šolsko leto v skupini ali razredu, kjer vzgo-jiteljice in učiteljice že uspešno uvajajo načela gozdne pedagogike v vzgojno-izobraževalne načrte. Med njimi so tudi otroci Vrtca Antona Medveda Kamnik, Vrtca Trzin, Vrtca Mehurčki Komenda in Vrtca Urša Domžale, med šolami je najbolj aktivna Osnovna šola Šmartno v Tuhi-nju, v manjši meri pa se vključujejo tudi druge šole. Počivalnik podjetja Lina design v Ronaldovem hotelu.


Na kratko

Dela na mengeški osnovni šoliMengeš • Julija se je začela gradnja prizidka k osnovni šoli Mengeš. Poleg tega je med poletnimi počitnicami potekala tudi nujna sanacija kuhinje in jedilnice, ki je bila zaključena še pred začetkom novega šol-skega leta.

V jedilnici je bil obnovljen prezračevalni sistem, v kuhinji pa vodovodna napeljava. Obnova prezračevalnega sistema je bila nujna, saj dosedanja ku-hinjska napa odvoda ni imela speljanega skozi rekuperator, zaradi česar je prihajalo do toplotnih izgub. Z izdelavo prevezave na rekuperator in izdelavo vpihalnega sistema zraka v jedilnico so odpravili toplotne izgube in problem zdravju škodljivega podtlaka. V kuhinji je bilo treba obnoviti tudi vodovodno napeljavo, saj je bila obstoječa zaradi svoje starosti že zelo dotrajana. Pri od-stranitvi talne keramike je izvajalec del ugotovil, da je obstoječi tlak v zelo slabem stanju, zato so zamenjali še tega.

V Domžalah mestna blagajnaDomžale • Od 1. septembra bo v Domžalah na voljo t.i. mestna blagaj-na. Občani bodo lahko brezplačno na vseh vplačilnih mestih Delavske hranilnice d. d., Podružnica Domžale, označenih z oznako „Občina Domžale Mestna Blagajna“, gotovinsko plačevali položnice brez stro-škov plačila provizije.

Storitev bo občanom na voljo za plačilo položnic naslednjih izdajateljev: Občina Domžale, Javno komunalno podjetje Prodnik d. o. o., Vrtec Domža-le, Vrtec Urša, Glasbena šola Domžale, Osnovna šola Domžale, Osnovna šola Dob, Osnovna šola Dragomelj, Osnovna šola Preserje pri Radomljah, Osnov-na šola Rodica, Osnovna šola Roje, Osnovna šola Venclja Perka, Knjižnica Domžale, Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Javni zavod Center za mlade ter položnice, ki jih izdajajo krajevne skupnosti.

Nadaljevanje pešpoti ob Kamniški BistriciKamnik • V Kamniku se trenutno ureja pešpot ob Kamniški Bistrici, in sicer od krožišča za Volčji Potok proti trgovskemu središču Qlandia.

Za izvedbo tega odseka je bilo treba urediti ustrezno dokumentacijo, pri-dobiti soglasja vseh nosilcev urejanja prostora ter pridobiti zemljišča za gra-dnjo. Gradbena dela že potekajo, ob ugodnih vremenskih razmerah naj bi bila končana konec septembra. Celotna vrednost investicije, ki jo izvaja podjetje Euronep eko d.o.o., znaša približno 30 tisoč evrov (brez DDV-ja).

Podobe živaliDomžale • Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti že 30 let zapored organizira poletno likovno delavnico. Udeležijo se jo ljubi-teljski ustvarjalci iz vse Slovenije (letos tudi dva iz Kamnika), po konča-ni delavnici pa vedno sledi razstava.

Tudi letos so zaključno razstavo pripravili na območni izpostavi Domžale, natančneje v Galeriji Domžale. Ob pomoči Likovnega društva Senožeti iz Ra-

domelj so razstavo postavili udeleženci likovnega tabora in strokovna sode-lavka za likovno dejavnost na JSKD, Andreja Koblar Perko, ki je nad delavnico poleg mentorja Dušana Fišerja vseskozi bdela. Delovni naslov delavnice in na koncu tudi razstave je bil Podobe živali, kar zelo slikovite slike in instalacija lepo ponazorijo. Na odprtju je razstavljena dela lepo dopolnil prebrani odlo-mek iz Orwellove Živalske farme, sicer pa je z obiskom in kratkim nagovorom vse skupaj počastil direktor Javnega sklada, mag. Igor Teršar, ki je poudaril po-men tovrstnih delavnic in povezovanje ustvarjalcev med seboj. Že na odprtju si je razstavo ogledalo veliko število ljubiteljev likovne umetnosti.

V kamniškem zdravstvenem domu novo reševalno voziloKamnik • V ponedeljek je pred kamniškim zdravstvenim domom poteka-la predaja novega reševalnega vozila.

V kamniškem zdravstvenem domu so imeli do sedaj štiri reševalna vozila in terensko vozilo urgentnega zdravnika, tako da je novo reševalno vozilo peto po vrsti. Direktor Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik, Sašo Rebolj, je vesel nove pridobitve: »Novo reševalno vozilo predstavlja za zdravstveni dom Kamnik dodatno vozilo ob naraščajočem številu reševalnih prevozov, pomeni pomladitev voznega parka reševalne postaje in pridobitev tudi v medicinskem smislu, saj je opremljeno z vso sodobno medicinsko opremo za oskrbo najnuj-nejših stanj, kot je najsodobnejši monitor za nadzor življenjskih funkcij, napravo za umetno dihanje, hladilnikom za zdravila, grelcem za infuzijske raztopine, vso potrebno sodobno komunikacijsko in navigacijsko opremo in med petimi reše-valnimi vozili predstavlja tretje, ki je opremljeno kot reanimobil.«

Vrednost investicije je dobrih 166 tisoč evrov (z DDV) za vozilo in vso medi-cinsko opremo, financirana pa je bila iz lastnih sredstev zdravstvenega doma oz. presežka prihodkov nad odhodki preteklih let.

Luka Pibernik na Touru Suhadole • Luka Pibernik iz Suhadol je bil letošnji udeleženec najdalj-šega in tudi enega najstarejših kolesarskih tekmovanj, slovitega Tour de France.

Čeprav brez prask in bušk ni šlo, na srečo hujših padcev ni bilo. Živ in zdrav je v nedeljo prekolesaril Elizejske poljane in Slavolok zmage. Že naslednji dan, 25. julija, so mu v domači vasi Suhadole ob vrnitvi iz Francije pripravili prisr-čen sprejem.

Andrej Žalar

OpravičiloV julijski številki je bil objavljen članek Na letnem koncertu MePZ

Svoboda Mengeš odmevale tudi redke skladbe avtorice Dragice Su-šnik. V besedilu je prišlo do neljube napake, in sicer smo pomotoma zapisali, da oba nastopajoča zbora vodi zborovodja Vinko Vodopivec. Pravilno je, da oba nastopajoča zbora, torej MePZ Svoboda iz Mengša in Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec, vodi Iztok Kocen. Za na-pako se vsem vpletenim iskreno opravičujemo.

Uredništvo Modrih novic

Foto: Franci Groznik


Na kratko

Prva faza sanacije Pšate končanaMengeš • Z mengeške občinske uprave so sporočili, da je Občina Mengeš julija začela s prvo fazo ureditve vodotoka Pšata nad mo-stom v Topolah. Dela so zaključena, drugo fazo sanacije pa v Mengšu načrtujejo prihodnje leto.

»Sanacijska dela so bila nujna, saj je Pšata polna naplavin, brežine so močno zaraščene in polne štorov, kar močno ovira pretočnost vode in po-večuje nevarnost poplav na območju naselja Topole. Sanacijska dela so bila izvedena kot protipoplavni ukrep, in sicer gorvodno od mostu v dol-žini 250 metrov. Struga je bila poglobljena, levobrežno in desnobrežno pa je bila izdelana skalna zložba za preprečevanje bočne erozije struge,« raz-lagajo v občinski upravi. Investicija je sicer stala slabih 145 tisoč evrov.

Charleyjeva teta kar 14-krat napolnila poletno gledališče StudenecDob • Domača predstava Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan je kot vrhunec festivala uspešno zaključila poletje na Studencu.

Foto: domzalec.si

Igro Charleyjeva teta so uprizorili kar štirinajstkrat (predvidenim dva-najstim predstavam so na koncu zaradi povpraševanja dodali še dve) in bolj ali manj vse so napolnile gledališče. Alfi in omegi Studenca, Lojzetu Stražarju, je z gledljivo in zabavno predstavo uspelo privabiti množice gle-dalcev iz vse Slovenije. Sama igra je bila prijetna kombinacija plesnih, pev-skih in komedijantskih točk, v kateri je občinstvo najbolj prepričal nosilec naslovne vloge, Primož Krt. Slednji se je po mnogih letih igralsko vrnil na Studenec in zelo osvežil že uveljavljeno in znano ekipo igralcev, ki so tudi letos delovali sproščeno: Jure Sešek, Jože Vunšek, Metod Palčič, Eva Čer-ne, Marjeta Cerar, Robert Vrčon in drugi. V igri, ki je časovno postavljena v dobo charlestona (dvajseta leta prejšnjega stoletja), je nadvse navdušil glasbeni ansambel, ki je celo predstavo spremljal pevce, plesalce ali pa s samostojnimi skladbami stopnjeval odrsko atmosfero (avtor glasbe Slav-ko Avsenik ml.). Izredno dobra ideja za živo glasbo in še boljša izvedba mladih instrumentalistov.

Po tako uspešnem Poletnem festivalu Studenec (Komorni zbor Dekor, opera Carmen, Slovenski oktet, Alpski kvintet idr.) se lahko le sprašujemo, katere glasbene zasedbe in še posebej domačo igro pripravljajo za nasle-dnje leto.

Pisana kamniška občinska stavbaKamnik • Avgusta so v kamniški občinski stavbi odprli razstavo treh avtorjev, in sicer Alenke Sušnik, Vojka Turšiča in Nade Dimic. Vsi trije so člani Likovnega društva Senožeti iz Radomelj in ustvarjajo pod mentorstvom akademskega slikarja Janeza Zalaznika. Razstava bo na ogled do 3. septembra.

Ob odprtju je zbrane nagovorila predsednica društva Danica Šraj, ki je osvetlila predvsem strokoven prisop društva k likovni umetnosti: » V društvu delamo s študijskim pristopom, naš cilj je likovno opismenjeva-nje, želimo, da naši člani razumejo akademske razstave, ki jih obiskujejo. Žal pa galerije v Sloveniji ravno zaradi te likovne nepismenosti ostajajo prazne. Kljub temu da je v Sloveniji zelo veliko likovnih društev, pisme-nosti ni, oz. še huje, več kot je likovnih društev, manj je pismenosti. Naš program pa obsega tudi likovno teorijo in ne samo prakso.«

V občinski stavbi so razstavljena glavna dela vseh treh avtorjev, ki

Pozor, AKCIJA!Plačaš 2, dobiš 3!

839 27 44, 051 898 150 www.picerijanapoli.com

Akcija velja za naročila hrane z dostavo.

Hranilniki ogrevalne vode

Lastna proizvodnja in prodaja kotlov

na pelete / na sekance / na trda goriva

Trstenik 15, 4204 Golnikm: 041 734 018e: [email protected] www.vrecek-peci.com

»Mozn

ost prid

obitve

SUBVEN

CIJE!«

v

C 0 M45 Y 100 K 25 C 0 M60 Y 70 K 45

Variacija 3 (CMYK- 4-barvi tisk, printi, vsakdanja uporaba)

oddamo v najem

Občina Trzin info: www.trzin.si

POSLOVNI PROSTOR V DOMŽALAH

100% NARAVNO

100%NARAVNO

SLOVENSKO

www.zlatapticka.siŠutna 2, 1240 Kamnik, 01/8392-793, [email protected]

• DNEVNO SVEŽE IZ OKOLIŠKIH KMETIJ• IZDELKI ZA RAZTRUPLJANJE IN HUJŠANJE • NARAVNA KOZMETIKA• DOMAČA LEKARNA (čaji, tinkture, olja, mazila)• IZVIRNA DARILCA iz domače kuhinje ali delavnice• DOMAČE PIVO, VINOTOČDomače, naravno, unikatno!

10% POPUST

KUPON


Na kratko

so nastala na društvenih likovnih kolonijah. Avtorji, Kamničana Alenka Sušnik in Vojko Turšič ter Radomljanka Nada Dimic, so dolgoletni člani društva; Sušnikovi je všeč društveno likovno raziskovanje, medtem ko je Turšiča pritegnilo načrtno delo mentorja, za katerega meni, da je odlično. Dobrodošlico je prisotnima avtorjema, predsednici društva in vsem osta-lim izrekel tudi kamniški župan Marjan Šarec, ki se je strinjal s predsednico Šrajevo, da se v poplavi društev izgublja kakovost. Tudi on ugotavlja, da je je razumevanje umetnosti, ne kot poklica, temveč življenjskega poslan-stva, že od nekdaj problematično, danes pa je to še bolj izrazito.

Veronikine delavnice na Malem graduKamnik • Letošnje poletje je Zavod za turizem in šport v občini Ka-mnik po nekaj letih premora v sodelovanju z zunanjo sodelavko ter v sklopu poletnega programa v Kamniku spet pripravil delavnice za mlajše otroke na Malem gradu.

Tu v idiličnem okolju z dih jemajočem pogledom na kamniške gore, hladnim pišem vetra z gora ter v senci mogočnih lip vsak torek in četrtek dopoldan otroke v imenu grofične Veronike pričaka nasmejana voditeljica Mojca. Po uvodnem pozdravu otroci poslušajo legendo o grofični Veroni-ki, ki je bila za svojo ošabnost in prevzetnost kaznovana s kačjim repom. Vendar se je Veronika zdaj spremenila. Ko vidi, koliko otrok pride na Mali grad, se je odločila za njih pripravljati igrico skriti zaklad. Navdušeni otro-ci iščejo zaklade po celem gradu. Le kaj je Veronika skrila!? Iz najdenih predmetov si s pomočjo Mojce in svojih starih staršev izdelajo spominek, ki je vedno povezan s časom srednjega veka. Ja, delavnice imajo tudi učno ter vzgojno noto. Neprijaznost je slej ko prej kaznovana ter čas srednjega veka je tako zelo zanimiv. Otroci so spoznali že orožje srednjega veka ter postali pravi vitezi Kamniški, si izdelali mošnjo za cekine, pečatili pisma z voskom in pečatniki ter si izdelali lampijončke za sveče, kajti v srednjem veku ni bilo elektrike. Na koncu vsake ustvarjalne delavnice je še krajša igrica in otroci se skupaj s starši zadovoljni poslovijo. Vendar to ni do-živetje samo za otroke, je tudi prostor, kjer si dedki in babice nekoliko oddahnejo, pokramljajo med seboj, potem sledi sladoled in domov na ko-silo. Veliko jih pride z vlakom ali z avtobusom. Ali pa pride kar cel vrtec iz Kamnika. Včasih se jim pridružijo tudi otroci tujejezičnih turistov. Pa se z dobro voljo premaga tudi ta jezikovna bariera. Poletja bo kmalu konec in tudi Veronika s svojimi delavnicami se bo poslovila. Vendar ne za dolgo. V času Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine bo spet pripravila kaj zanimivega.

Mojca Petek

VABLJENI na okusne jedi

v prijeten ambient.839 27 44, 051 898 150 www.picerijanapoli.com

www.racunovodski-servis.si

eTOČKAVSE za brezplačno

registracijo podjetja.

Individualni PRISTOP. Ponudba, oblikovana po VAŠI MERI. Korektne cene, BREZ SKRITIH STROŠKOV.

POŠLJITE POVPRAŠEVANJE:[email protected] 01/300 32 10

proevent_oglas_90x60_modre_novice_etocka_v1_20160818.indd 1 18.8.2016 14:23:55


Na kratko

Gradbeno poletje v občini KomendaKomenda • Kohezijski program kanalizacije in vzporedne komunal-ne infrastrukture se v občini Komenda tudi poleti živahno nadaljuje.

Izgradnja tako imenovanega Kohezijskega programa, ki vključuje obči-ne Kamnik, Domžale, Komenda, Mengeš, Cerklje in Trzin, se ne le v ome-njenih občinah na tem območju, ampak tudi v občini Komenda živahno nadaljuje. Po lanskih začetkih in še leto prej (2014) so se letos dela nada-ljevala v Suhadolah in v Žejah ter hkrati z obnovo vodovoda tudi v Mostah. Trenutno so potekala asfaltiranja površin v Mostah in v Žejah, predvido-ma prihodnji mesec pa bo asfaltna prevleka končala dela v Suhadolah. Program nadaljevanja kanalizacijskih del v okviru kohezijskega projekta pa bo dinamičen tudi v prihodnje (do konca leta in tudi prihodnje leto v občini Komenda). Nadaljevala se bodo dela na Mlaki, Podborštu, Bregu, v Nasovčah, Potoku ... Skratka, še naprej bo gradbeno živahno, saj mora biti Kohezijski program končan do konca leta 2017.

Poletni tečaj tenisaKomenda • Teniški klub Komenda je na igriščih na Podborštu tudi letos v začetku poletja organiziral tečaj tenisa za najmlajše od 5. do 12. leta.

Teniški klub Komenda uspešno deluje že štirideset let. Letos ob pra-zniku samostojne Slovenije je ob častitljivi obletnici delovanja dodal v ponudbo teniških igrišč na Podborštu v Komendi še igrišče na mivki. In za to obogatitev, igrišče so zgradili letos v nekaj mesecih, so zaslužni predvsem člani kluba, ki jih je okrog sto. Dobro pa klub sodeluje tudi s pridruženim Športnim društvom Policist iz Kamnika. Razširjena ponudba na klubskih teniških igriščih je očitno letos privabila tudi še več najmlaj-ših Komendčanov od 5. do 12. leta na začetku poletnih počitnic na tečaj tenisa. Tečaji tenisa za najmlajše na začetku poletnih počitnic so namreč na teniških igriščih na Podborštu v občini Komenda po enajstih letih po-stali že kar tradicija. »Lani na primer,« pove Franc Omerzu, ki že 11 let vodi tečaje, »je imel tečaj 17 udeležencev. Letos pa jih je bilo kar 40. Sicer to niso le tečaji učenja tenisa. Namenjeni so vsem otrokom oziroma najmlaj-šim občanom Komende, ki nimajo podaljšanega bivanja ozirom varstva. Poleg tenisa pa imajo udeleženci tečaja tudi tri prehrambene obroke, igre z žogo, odbojko, pohode in različne druge rekreacijske aktivnosti. Različ-ne dejavnosti potekajo po skupinah s klubskimi voditelji,« je zadovoljen z letošnjimi poletnimi dogajanji na igriščih povedal dolgoletni vodja Franc Omerzu.

Balinarji iz ljubljanske regijeKomenda • Da se tudi poleti kaj dogaja, je Balinarska sekcija Dru-štva upokojencev Komenda 20. julija organizirala tradicionalno ba-linarsko tekmovanje ženskih ekip iz ljubljanske regije.

Imate težave s hrbtenico, s sklepi, koleni, bi se želeli le razgibati in ob tem prijetno podružiti? V centru Pinea na Ljubljanski 3/d v Svetilniku, vam ponujamo odlične vadbe z diplomirano delovno terapevtko, ki vam bodo pomagale razgibati vaše življenje.

Pri nas organiziramo tudi animirane rojstnodnevne zabave, ki so ali športno, ustvarjalno in tematsko obarvane (novo: elsin rojstni dan, …).

V CENTRU PINEA VADBA ZA SENIORJE Z DELOVNO TERAPEVTKO ZA SAMO 20 EUR/MESEC.

Vse prijave na tel. 030 306/740 ali na [email protected]

!

!

!!!!!!!!!!!!!!!!"#$%&'#(&!#%!)*+,%(&!-./&!*0,./1&!$&#)2*&!3&$%#3!

!

Nikoli ni prepozno za novo znanje, poklic in kariero!

GSŠRM - IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH vas vabi k vpisu v programe:

!

!

"!!4*+,-./)3&!5'".(&!

6!+3.%.$)3#!2+7%#3!

6!"&)2*.%.$#(&!#%!20*#'+$!

6!$&20*#2+2%#!2+8&(!

6!"#$%&'#(&!

6!2+8&(#!20(#7!(+'#3.5!9!:;<=>?@A;:B!;>C?@A;:B!!

AD:=AE:;?@A;:B!FG:;HI?@A;:!J!!!!!!!!!!

6!*&80%&/%#-3#!2+8&(#!

!

VPIS in INFORMACIJE:

C>K!LM!A;!NOM!P>QD>CRGIC!NSTOB!

6!QI;>K>=E>UB!PG>K:!A;!Q>D>UV!TTMSS!9!TLMSS!

6!DIG>UB!@>DGD>UV!TNMSS!9!TWMXS!

2>=V!ST6YXS6XN6NY!A;!ST6YXS6XN6TN!!!ZZZM<PPGCMPA!

!

!

• PREDŠOLSKA VZGOJA

• EKONOMSKI TEHNIK

• GASTRONOMIJA IN TURIZEM

• MATURITETNI TEČAJ

• GIMNAZIJA

• TEČAJI TUJIH JEZIKOVangleščina, nemščina, italijanščina, francoščina

• RAČUNALNIŠKI TEČAJI

med 5. in 26. septembrom,- ponedeljek, sreda in petek: 11.00 - 15.00

- torek in četrtek: 12.00 - 17.30.

Tel.: 01 830 32 28 in 01 830 32 12 www.gssrm.si

VPIS in INFORMACIJE:


Na kratko

Tekmovalo je 9 ekip oziroma 36 tekmovalk iz Kamnika, Mengša, Ljublja-ne-Bičevja, Ljubljane-Most, Dragomerja, Škofje Loke in z Iga. Prva je bila 2. eki-pa Komende, druga je bila ekipa Kamnika, tretja pa prva ekipa Komende. Na (nehvaležno) četrto mesto se je uvrstila ženska ekipa balinark iz Mengša.

Judoisti iz KomendeKomenda • Devet judoistov iz Komende in Kamnika, članov Judo klu-ba Komenda, je bilo od 12. do 16. avgusta že tretje leto na mednaro-dnih judo pripravah v bosanskem Prnjavoru.

Judoisti so 13. avgusta kot edini predstavniki Slovenije nastopili na Med-narodnem turnirju Kup Mala Evropa, ki ga organizira domači in naš prijatelj-ski klub Džudo klub Soko M. Tekmovalci so bili iz devetih držav, konkurenca je bila velika, pravila pa so bila nekoliko drugačna od naših. V Bosni namreč nimajo dvojnega repasaža, zato izpadeš že po prvi izgubljeni borbi. Slovenci so bili odlični. Osvojili so 4 medalje: zlato, srebrno in 2 bronasti. 1. mesto je priboril Luka Lukšič. Z ipponom je zmagal vse 3 borbe. 2. mesto je osvojila v seriji uspehov osvojila Haya Veinhandl Obaid, 3. mesto pa sta osvojila v svojih kategorijah Karim Veinhandl in Timotej Jereb.

Andrej Žalar

pečedimikuha

cena: 860 €

EdinstvenEdinstvenEdinstvenkeramični ŽAR:

KAMADO GRILL 58

Delovni čas: • delavnik: 8.00-19.00• sobota: 8:00-17:00

V VRTNEM CENTRU GAŠPERLIN POPUSTI OB NAKUPU ŽARA KAMADO GRILL 58 V vrtnem centru Gašperlin so vam na voljo KERAMIČNI ŽARI KAMADO GRILL 58, ki jih uporabljajo vrhunski kuharski mojstri, navdušenci peke na žaru in ljubitelji dobre hrane. Prvim desetim kupcem KAMADO GRILLA 58 z dodatno opremo poklanjajo 5 % popust.

Žari na pravo oglje so izjemno enostavni za uporabo. Prednost keramičnih žarov je, da lahko reguliramo temperaturo, zato so primerni za pečenje vseh vrst mesa, zelenjave, pic in kruha. V njih lahko pečemo tudi celega piščanca ali purana. Znotraj meso ostane sočno in mehko, zunaj pa dobi hrustljavo skorjico. Jedi so obogatene z aromo žara. V Sloveniji poznamo takšne grile pod blagovno znamko Kamado Joe in Big green egg.

Keramični žar KAMADO GRILL 58 lahko uporabljate vse leto. V njem pripravite celotno kosilo, večerjo za družino, prijatelje, večjo ali manjšo družbo, saj ima premer razkošnih 58 centimetrov. Keramični žari KAMADO GRILL 58 bodo iz vaših običajnih receptov naredili kulinarično doživetje, ki se mu nihče ne bo mogel upreti. Sčasoma boste kuhinjo preselili ven, ne glede na letni čas, saj je kuhanje enostavno, jedi pa veliko bolj okusne, sočne in zdrave.

KAMADO GRILL 58 je keramični žar na oglje, v premeru meri 58 cm. Sesatvlja ga: dobre 3 cm debela robustna keramika, keramično jedro, inox rešetka z možnostjo preklopa, litoželezni regulator toplote, dve preklopni leseni polici za odlaganje, termostat, kovinsko stojalo s kolesi in zavoro. Cena KAMADO Grilla 58 z osnovno opremo je 860 € z DDV. KAMADO GRILL 58 z dodatno opremo, ki vključuje še keramično ploščo za peko pizze, kruha, inox mrežo in ogrodje za peko v dveh nivojih ter dodatno keramično ploščo, inox nastavek za pečenje reber oz. mesa, klešče za prijemanje mreže, grebljico za oglje in pepel ter zaščitno pokrivalo za žar, pa znaša le 960 € z DDV, saj priznavamo 50% popust na dodatno opremo. Garancija na keramiko je neomejena in za vse ostale dele žara pa velja eno leto.


Kamfest 2016

Sicer uspešen festival zaznamoval tragičen dogodek Mateja Štrajhar

Že trinajsto leto se Kamnik avgusta odene v živahne festivalske barve. Letošnji Kamfest, festival z razgledom, je v devetih dneh ponudil okrog sto dogodkov.

Da so organizatorji lahko izvedli tako veliko število dogodkov, so – kot že prejšnja leta – zaslužni tudi prostovoljci. »Letos je pri festivalu sode-lovalo 17 mednarodnih prostovoljcev, ki so prihajali iz Nemčije, Italije, Rusije, Srbije, Češke, Tajvana, Francije, Nizozemske in Španije. Kar nekaj izmed njih je bilo prostovoljcev, ki so že pomagali na Kamfestu ali v MC Kotlovnica v preteklih letih, tako da smo zelo veseli, da se ti mladi vračajo in pomagajo festivalu tudi v lastni režiji. Sicer pa je kot vedno na Kamfe-stu delovalo tudi precej kamniških mladih prostovoljcev, ki so skrbeli za video in foto arhiv, postavljanje ter urejenost prizorišč in skrb za nastopa-joče. Gre za mlade Kamničane, ki sicer veliko delujejo tudi v MC Kotlovnica in v Domu kulture Kamnik,« pravi Milčinski.

Organizatorji, Kulturno društvo Priden možic, so pred začetkom priča-kovali več kot 30 tisoč obiskovalcev, zaradi nekaterih deževnih dni pa se je številka ustavila na 27 tisoč. Kot smo že navajeni, je pester program ponudil poslastico za vsakega obiskovalca, vsekakor pa sta bila vrhunca festivala koncert novomeške skupine Dan D in kamniške zasedbe Matter, navdušila je tudi Mengeška godba z rock koncertom in ena in edina Katalena.

Letos so kino projekcije in gledališke predstave prestavili v Keršman-čev park, kar je med obiskovalci povzročilo nekaj negodovanja, saj so bili navdušeni nad lansko lokacijo teh predstav, tj. dvorcem Katzenberg v nek-danji tovarni KIK. »Premik gledališkega in kino programa iz Katzenberga se je zgodil iz več razlogov. Prva je programska odločitev, da združimo prostor otroškega in odraslega gledališkega programa in tako dobimo enotno prizorišče za uprizoritvene umetnosti, ki so letos nastajale v so-delovanju z Domom kulture Kamnik – tako smo pravzaprav dobili poletni program Doma kulture Kamnik na prostem. Drugi razlog je racionalizacija finančnih sredstev in manjše drobljenje festivalske ekipe – enoten oder za otroški in odrasli gledališki program namreč pomeni en oder in eno izved-beno ekipo manj. Tretji razlog pa je ta, da smo se po sicer pozitivni lanski izkušnji odločili, da področje KIK-a zaenkrat ni primerno za javne priredi-tve. Na področju KIK-a in v Katzenbergu manjka kar nekaj infrastrukture, ki bi lahko omogočala popolno festivalsko izkušnjo,« nam je povedal Juš Milčinski, zadolžen za odnose z javnostmi v okviru Festivala Kamfest.

Foto: Klara Janežič

Foto: Klara Janežič


Kamfest 2016

Kamfest pa se je letos odel tudi v črno. Zadnji dan festivalskega do-gajanja se je zgodila tragična nesreča 26-letne Zarje Černilogar, mlade gorske kolesarke in večkratne slovenske državne prvakinje v spustu. V nedeljo zvečer so jo našli pod nedostopnim obzidjem kamniškega Malega gradu, po dolgem reševanju pa je bilo zanjo že prepozno. Ker preiskava in zbiranje podatkov o nesreči še poteka, organizatorji izjav v zvezi s tem ne dajejo, so nam pa sporočili: »Glede smrti Zarje Černilogar po koncertu Hladnega piva na Malem gradu lahko zaenkrat povemo le to, da dogodek globoko obžalujemo, naše misli pa so pri Zarjini družini in prijateljih. Do-godek je celotno organizacijsko ekipo močno pretresel – dejstvo je, da Zarje na Malem gradu, ki je zagotovo bolj tvegano prizorišče, kot pa če bi koncerte prirejali kje v dolini, verjetno ne bi bilo, če ne bi tam organizirali koncerta. Kaj več pa ne moremo komentirati, dokler poteka preiskava ter zbiranje informacij o tem, kako točno je do dogodka prišlo in kakšna je naša odgovornost.«

Foto: Matic Maček

Foto: Matic Maček

Foto: J. Bojec

Abonmaji Doma kulture Kamnik 2016/17Abonmaji Doma kulture Kamnik 2016/17

Maistrov abonmaMaistrov abonmaabonma za gledališke sladokusce

Abonma Kam’nčekAbonma Kam’nčekabonma za najmlajše gledalce

Abonma Stand upAbonma Stand upabonma za ljubitelje komedĳe

Vpisi abonentov od 5. septembra naprej. Več na www.domkulture.org.

Geodezija - Nepremičnine - Projektiranje

031/217-713, [email protected] Geodetske storitve Geo-OM

Geo-OM, Marjan Ocepek s.p.NAJUGODNEJŠE GEODETSKE STORITVE

Ni vsak odstopljen, obarvan ali zadebeljen noht glivičen!

NOVO: • odvzem vzorca nohta za laboratorijski pregled

ZDRAVSTVENA NEGA STOPALPančur d.o.o.

01/72 45 106031/353 347

(v stavbi zdravstvenega doma Domžale)


Pogovor z ministricoŽenska za volanom

Dragica Sušnik

Dacia Sandero Stepway 1,5 dCi PrestigeVeliko avta za malo denarja»A tokrat pa nimaš mercedesa,« so se glasili komentarji znancev z družbenega omrežja, ko sem objavila fotografijo aktualnega vozila na testu. »Ha, ha Dacia ...« Kot pa se v praksi rado izkaže, se najslajše smeje tisti, ki se zadnji smeje. V tem primeru lastnik Dacie. Moja tretja Dacia na testu (prva je bila Sandero, naslednja Duster, zdaj še Sandero Stepway) mi je ponovno dokazala, da ne obstaja niti en razlog za gledanje zviška na „romunski Renault“.

Dacia je namreč prepričljivo Renault, tudi z dodanimi elementi iz Nissana, mimogrede; le da je prilagojena, predvsem v cenovnem smislu, določenemu segmentu kupcev, ki na avto ne gledajo kot na fetiš, za katerega bi se bili pri-pravljeni odreči še zadnjemu centu in živeli ob kruhu ter kislem zelju, samo da bi jih okolica imela za „nekaj več“. So racionalni, gospodarni, želijo dovolj prostora zase in svoj naraščaj ter hočejo zanesljiv avto, ki jih dovolj udobno pripelje kamorkoli, ob nizki porabi goriva, skoraj zanemarljivi ceni vzdrževa-nja in obveznih dajatvah, kot so registracija, zavarovanje ali cestnina.

Na cestah jih je vse večDa je res tako, razkrije pogled na slovenske ceste, kjer je iz dneva v dan

videti več avtomobilov te znamke. Svoje pove še podatek, da je vsakokratna kvota vozil Dacia za slovenski trg v trenutku razprodana in da je čakalna doba za Sandero Stepway dobre tri mesece. Menim, da so podatki dovolj zgovorni in da ni treba lastništva Dacie niti v eni točki zagovarjati. Kdor je pameten, vozi Dacio in prihranjeni denar raje namenja višjim smotrom življenja, kot so dodatno izobraževanje ali prijetne dužinske počitnice.

Renault ne prodaja avtomobilov samo v Evropi, ampak tudi na finančno dinamičnih trgih BRIC ter v arabskih državah, kjer ne vihajo nosu nad Dacio, ampak cenijo robustno ter obenem preprosto izdelavo, praktičnost in še kaj. V teh državah tudi avtomobile Dacia poznajo preprosto kot Renaultovo znamko. Za zahodno Evropo so, da ne bi „žalili“ čustev Renaultovih lastni-kov, ta avto preimenovali. Znamka je začela z ničle, z know-howom svojega matičnega podjetja in s proizvodnjo v romunski tovarni. Danes je to zgodba o uspehu, z modeli, kot so Sandero, Logan in Duster ter Sandero Stepway in najnovejši Sandero Break. Sprva res preprosto zasnovo so, sledeč potrebam trga in zahtevam kupcev, kaj hitro nadgradili z olepšavami zunanjosti in no-tranjosti, s sodobnejšo opremo, pametnejšimi tehnologijami in izboljšano varnostjo. Daciini modeli za trge EU sledijo strogim varnostnim predpisom, to pomeni nadzor ESP, dovolj varnostnih blazin in boljši rezultati pri trku po standardih EuroNCAP. Podobno velja za motorje, ki so zmogljivi, varčni in okoljsko prijazni, vse bližje in bližje najvišjim zahtevam predpisov Euro6.

Več sprememb zunaj in znotrajV Dacii so sledili tudi dejstvu, da se družine ponovno večajo, kar recimo

dokazuje model Lodgy, v katerega gre celo sedem sedežev; narejen je na pre-novljeni platformi B0, ki je prilagodljiva, to pa pomeni prilagoditev medosne razdalje, dolžine avtomobila ali motornega pokrova, naklona vetrobranske-ga stekla in še kaj. Sedem ljudi v en avto – to je z Lodgyjem recimo mala malica. A pojdimo k Sanderu, ki se od Logana denimo razlikuje po zadku. Sandero Stepway se razlikuje tudi od prvega modela Sandero, najbolj očitno po zunanjosti, a tudi sicer, o čemer bo govora v nadaljevanju. Za začetek je karoserija višja za štiri centimetre, kar daje vozilu videz SUV in omogoča, da z lahkoto zapeljemo na višji robnik. Meni je z vsakim letom bolj všeč visok

položaj za volanom (malo za hec, na stara leta bom očitno vozila kar „šleper-ja“), z zadnjico praskati po asfaltu v nizkih avtomobilih se mi je zdelo „kul“ pri dvajsetih ali najkasneje tridesetih, sedaj pa vse bolj cenim preglednost nad cesto (ter iz leta v leto gostejšim prometom) in dejstvo, da z lahkoto vstopam in izstopam iz avta. Višja razdalja do cestišča seveda vpliva na spremenjeno težišče, tu Dacia upam tehnično še ni dorekla zadnje besede, kajti pri vožnji je nagibanje v ovinkih še vedno preveč občutno, sploh pri že malo višjih hi-trostih. Občutek sicer zaradi pomoči električnega servovolana ni tako slab, a izboljšave so možne, je pa vprašanje, koliko bi vplivale na končno ceno vozi-la, ki je sedaj res nizka.

Za začetek si oglejmo avto od zunaj: z vidno bolj „napihnjeno“ karoserijo od modela Sandero se Sandero Stepway diči z več odločnosti, s profiliranimi žarometi, večjimi steklenimi površinami, izklesanimi linijami v obliki obrnje-nega vala, z udrtimi boki in izrazitejšimi kolesnimi loki, s čimer poudarja svo-jo robustnost in trdnost. Lastnika bodo razveselili tudi kromirani podolžni strešni nosilci, izrazite obrobe pragov, izstopajoča lahka lita 16-colska plati-šča, izrazite in elegantne sprednje meglenke ter še kaj. Nadvse prijetna pa je tudi barvna paleta, posebej v atraktivnih kovinskih odtenkih.

V notranjosti nas pričaka na novo oblikovana armaturna plošča sodob-nejših linij, izstopajo kromirane obrobe števcev in zračnikov, na novo obliko-vana upravljalna stikala in ročice ter izrazit kromiran logotip na volanskem obroču ter številke na prestavni ročici. Vse deluje bolj prefinjeno kot pri pred-hodniku, čeprav se pri dejanski uporabi stikala še vedno izkažejo za malce trda. A ponovno je treba opomniti na končno ceno avtomobila – ki se pač niti noče spogledovati s premijskim razredom.

Prepričljivo družinski in praktičenDacia Sandero Stepway stavi predvsem na praktičnost, kar potrjujejo

številne odlagalne površine v vozilu; tako najdemo odložišče na sredini armaturne plošče, velik predal na sovoznikovi strani, nosilec za kozarce ali pločevinke, odlagalna mesta v vratih na obeh straneh, pa tudi žepe na hrbtu prednjih sedežev, ki bodo prav prišli sopotnikom. Pogrešala pa sem recimo kljukico za torbo na sovoznikovi strani in kakršnokoli kljukico za oblačila. Se-veda je vozilo standardno opremljeno z Isofix sistemom za pritrjevanje otro-ških sedežev, saj je Sandero Stepway prepričljivo družinski avto. Prtljažnik se zdi od zunaj precej večji, kot se izkaže v resnici, a za silo bo. Povečamo ga lahko z zlaganjem zadnje sedežne klopi (razmerje 2/3 in 1/3), ki je na voljo pri vseh različicah opreme; vseh pet sedežev je udobnih in tudi na daljši relaciji se izkažejo za prijetne, saj jih odlikuje posebno oblazinjenje.

Voznik se lahko udobno namesti s pomočjo po višini nastavljivih sedežev in po višini (a ne tudi po globini) nastavljivega volanskega obroča. Občutek usnja na volanskem obroču (nanj so namestili tudi gumbe za upravljanje omejevalnika hitrosti in tempomata) je prijeten. Od sistemov, ki so v pomoč vozniku, naj omenim ESP sistem za nadzor stabilnosti vozila na cesti ter ABS in EBA – pomoč pri prisilnem zaviranju. Vse izvedenke imajo spredaj in boč-no standardno vgrajene varnostne blazine (airbag). Od stopenj opreme so na voljo najbolj osnovna različica Base, tej po opremi in višji ceni sledi Laureate, slednjo nadgrajuje izvedenka Ambiance, najvišjo stopnjo opreme pa boste kot lastnik doživeli pri različici Prestige, ki ima denimo še električni pomik zadnjih stekel, poleg vsega že prej naštetega pa še potovalni računalnik in merilec zunanje temperature.

Različica Sandero Stepway Prestige, ki sem jo imela na testu in jo je poso-dila Avtohiša Malgaj iz Ljubljane, za razliko od cenejše verzije Ambiance po-nuja še radio CD z MP3 predvajalnikom, modri zob s prostoročno telefonijo, USB priključek, omejevalnik hitrosti, tempomat, usnje na volanu in električ-no nastavljivi ter ogrevani stranski ogledali. Kot rečeno, je občutek v vozilu


Plusi:• prostorna notranjost, bogata serijska

oprema• varčen, stroškovno optimalen tudi

na daljši rok• narejen z mislijo na družine

• odlično razmerje med ceno in tem, kar kot lastnik dobimo

Minusi:• terenec zgolj po videzu• vozna dinamika res ni pretresljiva

Ženska za volanom

Dacia Sandero Stepway 1,5 dCi PrestigeVeliko avta za malo denarja

*Velja ob nakupu preko Dacia Financiranja. Več informacij o ponudbi in pogojih nakupa je na voljo na www.dacia.si. ** Ob financiranju vašega izbranega vozila Dacia ste poleg brezplačnega podaljšanega jamstva 5 let/100.000 km upravičeni tudi do brezplačnega vzdrževanja My Revision 3 leta/60.000 km, karkoli se zgodi prej. 5 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 4. in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej.

Poraba pri mešanem ciklu: 4,4 - 6,8 l/100 km. Emisije CO2: 115 - 155 g/km. Emisijska stopnja EURO 6b. Emisije NOx:0,016 - 0,518 g /km. Emisije trdnih delcev: 0 – 0,00328 g / km. Število delcev (x1011): 0 – 32,59. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije osnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmernim povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

Dacia. Zanesljiv partner GRZS.

www.dacia.si

3 leta vzdrževanja*

5 let podaljšanega jamstva**

že za 12.890 €Dacia Duster LIFE

AVTOHIŠA MALGAJ, D.O.O., Tržaška c. 108, 1000 Ljubljana.Prodaja novih vozil: 01/ 20 00 563, prodaja rabljenih vozil: 01/20 00 560,servis: 01/20 00 570. E-mail: [email protected] OD PON. DO PET. OD 8:00 DO 18.00, SOB. OD 8.00 DO 12.00, NED. ZAPRTO

sicer terenski, a po kakšnih grobih brezcestjih terenskosti vseeno ne morete doživeti. Kompromisi ob tej ceni so pač jasni. Pri testnem vozilu (polna cena z DDV vred je 12.690 evrov) sem pogrešala pravzaprav samo navigacijo, ki pa se jo da dokupiti kot opcijsko opremo. Potovalni računalnik je bil vzet iz različice Laureate, vendar pa se za dodatnih 490 evrov dobi bistveno boljši, sedeminčni MEDIA NAV zaslon na dotik. Avto na testu je imel kovinsko bar-vo „platine“ siva, kot lastnici pa bi mi bili precej bolj všeč kovinsko ognjeno rdeča ali persan modra. Izvedenka Prestige ima tudi prednjo rešetko oziroma okrasno masko v videzu satiniranega kroma.

Koliko še za to ceno?Iz povedanega je več kot očitno, da ima nova Dacia Sandero Stepway več

sloga in značaja. In sedaj k bistvu – kako se vozi? Vgrajen je učinkovit in var-čen turbodizelski motor, stari znanec iz Renaulta in Dusterja. Pospeški so povsem solidni tudi ob štirih odraslih potnikih in nekaj prtljage. Žal pa je vgrajen samo petstopenjski menjalnik, ki mu sicer ni kaj očitati, saj je natan-čen in se tekoče pretika; pa vseeno – nekaj manjka vozni dinamiki in to je šesta prestava. Tisto, kar še bolj preseneti, pa je tovarniško merjena poraba goriva (v mojem primeru dizla) v primerjavi z realno. Tokrat vozila nisem „gonila“ in sem se obnašala gospodarno, a je vseeno kombinirana poraba (mestna vožnja + avtocesta) pristala pri 6,9 litra na prevoženih sto kilome-trov, medtem ko naj bi normalna poraba kombinirane vožnje znašala zgolj 3,8 litra/100 km. Nerealna in nedosegljiva številka.

Zavorna pot je nekoliko dolga (približno 40 metrov pri hitrosti 100 kilo-metrov na uro), kar si prisluži manjši minus in bo, upajmo, predmet bodočih tehničnih izboljšav. Upravljanje klimatske naprave je preprosto, ta deluje zelo dobro, tok zraka po kabini je usmerjen optimalno. Zvočna izolacija je več kot za-dovoljiva, standardno ozvočenje pa ponuja celo zelo dobro akustično izkušnjo.

Dacia je, skratka, veliko avta za malo denarja, ob tem pa imejmo v mislih še triletno garancijo ali 100.000 prevoženih kilometrov (za podaljšano jam-stvo 5 let bi ob nakupu vozila doplačali 350 evrov). Model Sandero je prodajno uspešen, saj zavzema več kot četrtinski delež v prodajnem kolaču, večina pa še vedno pripada Dusterju, ki vse bolj dominira na slovenskih cestah. V paleti motorjev najdemo tri bencinarje: najprej že poznani 1,2 16V, potem povsem novi trivaljni turbomotor 0,9 TCE, ki nadomešča stari 1,6-litrski agregat in po-rabi bistveno manj goriva, ter 0,9 Tce LPG, ki gre tudi na utekočinjen naftni plin. Kar se dizelskega pogona tiče, imamo na voljo 1,5-litrski dizelski agregat s 55 kW (75 KM) in takega s 66 kW (90 KM) – slednjega sem imela na testu. Za dizelski pogon bo kupec odštel do dva tisoč evrov več kot za bencinskega. Sandero Stepway je v vsakem primeru na voljo samo z močnejšima motorje-ma (0,9 TCE 90 in 1,5 dCi 90).

Končna ocena s testa je za Dacio Sandero Stepway nadvse ugodna: če iščete avto, ki je naravnost neverjetno ugoden, a za to ceno ponudi več kot tekmeci, je odločitev jasna. Celo ob dodatni opremi in najbogatejši različici opreme boste plačali manj, kot bi na trgu rabljenih vozil za primerljivo vozilo bolj „zveneče“ blagovne znamke. Dacia je dokaz, da ime ne pomeni več kaj dosti in da je na trgu vedno dovolj prostora za cenovno ugodne ter kakovo-stno izdelane avtomobile – pa čeprav gre za „sestavljanko“ največjih uspe-šnic velikega avtomobilskega koncerna.


Kolumna

Kaj kupiti? Noah Charney

Police nizozemskih, italijanskih, angleških ali slovenskih trgovin so polne različnih izdelkov, slastnih in pogosto tudi čudnih, ki ponujajo vpogled v tujo kulturo. Ljubezen gre skozi želodec pravi pregovor, sam pa bi dodal še Kultura gre skozi špajzo. Kaj imajo Slovenci v primerjavi z Američani v svojih shram-bah in hladilnikih? Katere poslastice so Slovencem popolnoma normalne, tuj-cem pa se zdijo nenavadne in vzbujajo začudenje? Tokrat bomo spregovorili o osnovnih sestavinah. Razlike sem opazil, ko se je avstralski prijatelj ponudil, da narediva zamenjavo – on naj bi mi poslal škatlo avstralskih dobrot, med-tem ko mu naj bi sam poslal škatlo slovenskih. Dogovorila sva se, da morava izbrati lokalne specialitete, ki jih je nemogoče kupiti kjerkoli drugje na svetu. Dogovor se mi je zdel zabaven, zato sem se takoj odpravil na lokalno tržnico. A igra je bila bolj zapletena, kot sem mislil. Prvih izdelkov, ki so mi prišli na pa-met – to so dobrote, s katerimi bi mu postregel ob obisku v Sloveniji – ni bilo možno poslati po pošti. Žganje, ocvirki, refošk ali teran, teranov liker, pivo lokalne mikropivovarne, krvavice, kranjska klobasa, kislo mleko, potica, kisla repa, kajmak. Karkoli od naštetega bi bilo za mojega avstralskega prijatelja noro nenavadno, toda ničesar nisem mogel poslati na drugo stran sveta. Te poslastice bodo torej morale počakati do njegovega obiska, sam pa sem se osredotočil na lahke in suhe proizvode. Vem, da bo za povprečnega Slovenca moj izbor tipičnih izdelkov sila dolgočasen, saj jih jemlje kot popolnoma vsak-danje in niti omembe vredne. In ravno zaradi tega jih omenjam jaz! Slovenci le redko vidijo, kako lepa je Slovenija, sam pa z veseljem izpostavljam razloge, da Slovenci živijo v najboljši možni deželi – z veliko odličnimi in navdušujoči-mi dobrotami v shrambi. Začel sem s kavo. Kar nekaj časa je trajalo, da sem se navadil na turško kavo. Američani je namreč nikoli ne pijemo in njen okus me spominja na milnico. Danes pa se moj dan začenja s turško kavo. Navadil sem se na Barcaffè. Običajna kava te znamke je slabe kakovosti (samo kava, narejena iz arabskih zrn, je vrhunske kakovosti, čeprav tudi Barcaffè po novem dela posebno kavo s 100% arabsko mešanico), a Slovenci ga obožujejo in se-daj sem oboževalec tudi sam. Čudno všeč so mi tudi črne Barcaffèjeve vrečke

s turško kavo za hiter način priprave, ki imajo neverjetno trapasto in politič-no nekorektno ime Black&Easy. Posebno prazničen je tudi Planinski čaj. Prva asociacija je, da ga strežejo vročega in sladkega na mobilnih drsališčih, ki se pojavijo v božičnem času; druga pa, da se zelo prileže po pohodniških turah na vrhu planine. Tudi sloves slovenskega medu je več kot upravičen, hkrati pa se odlično poda k čaju, tako da sem ga moral nujno dodati v darilno škatlo. Čeprav svojim prijateljem v tujini ne morem poslati celotnih jedi, jim lahko pošljem mešanico začimb, s katero si bodo pomagali, ko bodo kuhali te jedi. Obožujem vrečke začimbne mešanice za pleskavice in golaž ter jugoslovan-sko klasiko, Vegeto, ki je sicer precej slana, tako da jo je treba uporabljati zmerno, a katerikoli jedi doda umami okus. Sicer nisem strokovnjak za sol in mislim, da ne bi razlikoval med različnimi okusi le-teh, ampak Piranska sol je zapakirana v čudovite škatlice in je krasno darilo. Dobra je celo s čokolado – v Sloveniji obstaja mnogo odličnih čokolad, meni najljubša je Cukrček, še posebej ljuba mi je temna čokolada s piransko soljo ali čilijem. Poznana je slovenska ajda, ki je tudi sestavina slovenske vodke. Mogoče lahko pošljem ajdovo moko in ajdovo kašo z navodili za pripravo žgancev. Obstaja tudi cela vrsta zanimivih sladkarij, ki izvirajo še iz bivše Jugoslavije, kot so npr. baja-dera, ledene kocke, napolitanke, 505, kiki in bronhi, ki jih obožuje tudi moja 92-letna ameriška babica. V darilno škatlo za avstralskega prijatelja dodam še copate, ki so poceni, uporabni in lahki za pošiljanje. Za tujce so tudi poce-ni copati brez blagovne znamke nekaj odličnega in novega. Američani se ob vstopu v hišo ne sezuvajo. Da Slovenci to počnejo, je za njih zelo zanimivo, še posebej dejstvo, da imajo vrsto različnih copatov, celo posebne za goste. Po najini slovenski ohceti sva se z ženo poročila še v Ameriki. S seboj sva prinesla petdeset parov copatov in jih podarila najinim gostom.

Si že predstavljam mojega avstralskega prijatelja, kako nosi copate in za-čini golaž! Medtem ko se baše z bajadero, ajdovi žganci vrejo na in po štedil-niku. V prazno plastično plastenko nalijem še nekaj domačega „šnopca“ in upam, da na carini tega ne bodo opazili.

Obožujem nakupovanje špecerije. To sicer ni rekreacija, ki bi navduševala veliko ljudi, meni pa hoja med policami predstavlja sprehod v novo kulturo. Čeprav je res, da že tako dolgo živim izven rodne Amerike, da se tudi v tamkajšnjih supermarketih že počutim kot tujec.


Oglasi

DNEVI ODPRTIH VRAT5 - 9 september

01 729 22 33 www.fit-fit.net

FIT - FIT Domžale

• Brezplačni obisk fitnesa in vadb

• letna karta že od 240 €

• NOVO! Profesionalni analizator telesne sestave - TANITA

RIBIŠKA TRGOVINA ZA SLADKO IN SLANO VODO

S tem kuponom prejmete 10% popust.

Popusti se ne seštevajo.- 10 %

www.racunovodski-servis.si

eTOČKAVSE za brezplačno

registracijo podjetja.

Individualni PRISTOP. Ponudba, oblikovana po VAŠI MERI. Korektne cene, BREZ SKRITIH STROŠKOV.

POŠLJITE POVPRAŠEVANJE:[email protected] 01/300 32 10

proevent_oglas_90x60_modre_novice_etocka_v1_20160818.indd 1 18.8.2016 14:23:55

Vegetarijanska lazanjaPotrebujemo:Sestavine za 4 osebe

Lazanja:• 4bučke• 8paradižnikov• svežabazilika• mocarela,parmezan• sol,sladkor

Priprava lazanje:Paradižnike obarimo, nato jih olupimo, damo v ponev in naolivnem olju ali maslu prevremo, dokler voda popolnoma neizhlapi. Dodamo svežo baziliko, paradižnike solimo in rahlosladkamo.Popečemošebučkeinjihsolimo.Paradižnikeinbučkevplastehzložimovokrogelmodelčekzapečenje,vmesdodajamomocareloinparmezan.Pečemo10minutpri250°.

Priprava čemaževega preliva:Sladkosmetanoprekuhamo,dasezgosti,dodamočemaž,masloinsolimo.Vseskupajzmiksamo.

Gostilna Repnik,Vrhpolje186,Kamnik|051300357|[email protected]|www.gostilna-repnik.si

Krožnik je pripravil Primož Repnik

Čemažev preliv:• 1žlicačistegačemaža• 1,5dclsladkesmetane• 25gmasla• sol


Intervju

Tomaž Humar ml.: Prvič v življenju sem dal vse na kocko Mateja Štrajhar

Kot najmlajši kolesar je letos spomladi obkrožil Zemljo. 210 dni je kolesaril povprečno 140 kilometrov na dan. Neobičajen podvig, ki ga sam označuje kot zrelostni izpit. Tomaža Humarja ml. lahko opišemo kot drznega, trmastega, nepopustljivega, razmišljujočega, močnega pa še bi lahko naštevali. Ali pa rečemo samo – nedvomno ni običajen najstnik.

Spomladi ste kot najmlajši kolesar obkrožili Zemljo. Zakaj ste se odločili za tak podvig – ste hoteli kolesariti in post-aviti nov rekord ali ste hoteli samo narediti nekaj norega?

Skupek vsega. Dovolj sem imel rutine: šola-nazaj, šola-nazaj pa še en-krat šola-nazaj. Ob koncu šolanja sem se odločil, da takoj po končani gi-mnaziji ne bom šel na fakulteto. Če sem popolnoma iskren, se mi zdi, da v zadnjih petnajstih letih, odkar ni več vojske, sploh ni več prehoda med naj-stništvom in odraslo dobo. Zato smo vsi veliki otroci. Upam, da sam nisem več. Tudi zato sem želel narediti tovrstno iniciacijo.

Torej ste naredili neke vrste zrelostni izpit?

Ja, malenkost hujši od mature. (smeh) Prebral sem članek o kolesarjenju okrog sveta. Odločil sem se, da najprej poskusim, kako je sploh videti 150 kilometrov kolesarjenja na dan, zato sem se odpeljal do Reke. Ob prihodu domov sem razmišljal, če naj se povzpnem po stopnicah, saj me je vse bole-lo. Pač, brez treninga sem šel na kolo. Takrat ni bilo jasno, kako bom sedem mesecev vsak dan brez počitka naredil toliko kilometrov. Zato sem kole-sarjenje začasno umaknil na stranski tir. Potem se je zgodilo cel kup stvari, tudi nesreča, po kateri sem nekako okreval. Na koncu sem samo šel. Rekel sem – bomo videli, kako bo. Niti nisem obveščal medijev, za moj podvig je vedelo pet, šest ljudi. Na poti sem ugotovil, da bi mi mogoče lahko uspelo. Na kolo sem vedno gledal kot na medij – v glavi sem imel sliko, idejo in do nje me je pripeljalo kolo. Da se razumemo, naj poudarim, da nikoli nisem bil kolesar. Rad kolesarim, ampak nisem tip, ki ga boste videli trikrat na teden na poti v Kamniško Bistrico. Pravzaprav tega nisem naredil še nikoli v življenju. Enako velja za dolge ture. Tudi zato, ker nisem vedel, o čem go-vorim, na kakšno pot se odpravljam, je vse skupaj uspelo. Zdaj, ko vem, kaj pomeni kolesariti 210 dni 140 kilometrov na dan, ne bi nikoli imel takega odnosa. Takrat sem bil pa malo aroganten. Ampak menim, da mi je uspelo ravno zaradi tega odnosa.

Govorite o obredu iniciacije. Se sedaj počutite kot moški?

Seveda. In točno vem, kateri dan se mi je to zgodilo. Bilo je v Avstraliji, kjer sem bil poleti. Avstralija je ogromna, vetrovi pihajo iz zahoda, ni nobe-ne gorske pregrade, ocean je ogromen. Ko tam zapiha, vetrovom se reče

rolling forties, ker pihajo več kot 40 vozlov (74,08 km/h), gre veter dobese-dno skozi telo. To ni sunek, to je kot plavanje proti toku reke, ki je ves čas konstanten. Imel sem tri dni z vetrom v hrbet, imel sem pet dni z vetrom s strani, vseh ostalih štirideset dni sem ga imel v prsi. Iniciacija se je zgodila 17. ali 18. dan, ko sem imel veter v prsi. Spomnim se, v puščavi sem bil, nikjer ni bilo nikogar in takrat se mi je v glavi naredil klik.

Se v taki situaciji – sami sredi puščave – počutite majhnega ali močnega?

Predvsem močnega. Tisti, ki se počuti šibkega, naj se tega sploh ne loti.

Ste imeli kakšen „vraževeren“ obred?

Sem, ja. Če sem videl karkoli ob cesti, križ, ali karkoli takega, sem se pokrižal. Vem, da je na tistem kvadratnem metru umrl človek. Tudi sam sem na tej cesti in tudi sam bi hitro lahko en križek prispeval. Še posebej močno je bilo to čutiti v Zahodni Avstraliji, kjer je bil 24 dni pred mojim prihodom požar v velikosti Slovenije, vse je pogorelo. Pri tem je umrlo, mi-slim, da petnajst ljudi. In trije od tega so zgoreli v avtu ob cesti. To so mi povedali, preden sem se vozil tam. Videl sem te tri križke ob cesti, vedel sem, da je tukaj človek do smrti zgorel. Tu je bila posebna energija. Videl sem tudi trupla, v Valencii na Tomatini se je dekle spotaknilo in padlo v jarek ter umrlo, v Indiji so nekoga povozili do smrti, kar ležal je tam, nihče se ga ni niti dotaknil. Ko si sam, se te take situacije zelo dotaknejo. Nikogar ni tam, na katerega bi se lahko obrnil. Hitro te lahko zlomi, sploh če to vidiš v napačnem trenutku. Zelo nebogljenega sem se počutil, ko sem dobil tifus. Osemnajst ur sem ležal v postelji, nisem se mogel premakniti. Potem sem ugotovil dve stvari: kako je fino biti doma, ko si bolan, saj gre lahko nekdo v lekarno namesto tebe; in da bom umrl, če bom tam ležal. Odpravil sem se na tuk-tuk, v bolnico, na preiskave krvi. Dobil sem petnajst antibiotikov na dan, jemal sem jih pet dni. Smrtnost tifusa je brez zdravljenja 25-, z zdravlje-njem pa 4-odstotna. To je res huda bolezen. Če bi mi takrat, ko sem zbolel, nekdo povedal, da od štirih ljudi eden umre, bi rekel – ta človek bom nedvo-mno jaz. V bolnici niti nisem vprašal, če se lahko vrnem na pot, nič se nisem pozanimal o bolezni, nisem hotel vedeti nič v zvezi z njo. Delal sem se, kot da ni nič. Telo ni vedelo, kaj pričakovati. To je bilo v tistem trenutku najbolje možno. Če bi prebral o bolezni, bi zelo razmislil o nadaljevanju poti. Tako pa sem imel tri dni prednosti in tega nisem želel izgubiti. Usedel sem se na kolo, naredil 80 kilometrov in skoraj umrl, naslednji dan spet na kolo, naredil sem 130 kilometrov, od takrat naprej pa je bilo tako, kot je treba. Ko sedaj gledam nazaj, je najslabše, ko je nekaj narobe s tabo. Kolo se lahko popravi, z denarjem se marsikaj uredi, bolezen pa ni kar tako.

Že pred odhodom so se vam pojavile nevšečnosti, poškodovali ste se, pa kljub temu zaključili gimnazijo in se odpravili na pot, sicer dobra dva meseca kasneje, kot je bilo predvideno, ampak vseeno.

Ja, res je. 15. junija, ko sem zaključil s šolskim letom, sem hotel oditi na pot. Tako bi imel dober mesec prednosti pred bivšim rekorderjem. Potem pa sem s kolesarjenjem začel 2. avgusta – od tega datuma do mojega roj-stnega dneva je bilo ravno toliko časa, kolikor je bil star on, ko je šel. Zato sem moral imeti isti tempo kot on. A njegov je bil brutalen. Imel je enega izmed najhujših tempov v zgodovini. Kolesaril je 160 kilometrov na dan. Ampak da se razumemo – bil je profesionalni kolesar, njegovo kolo je bilo težko osem kilogramov, imel je neomejeno denarja in neverjetno podporo. Enkrat na teden je počival, zato sem sam lahko namesto 160 kolesaril 145 kilometrov na dan. Pa kljub temu ... malo je čudno, da profesionalni kolesar počiva, jaz pa kar brez počitka. Sicer pa sem imel nesrečo, med treningom sem padel malo pred krožiščem pri barutani. Dva sta divjala z avti, umikal sem se na makadamski del, ki ga je zelo malo, ob njem je bila visoka tra-

Ko primerjaš dva brata ali pa očeta

in sina, bo šibka oseba na to vedno

gledala kot na breme, medtem ko

bo močna oseba iz tega dobila

inspiracijo. Sam sebe ne vidim kot šibkega, tako da sem v tem videl

samo inspiracijo. Foto: Arhiv Tomaža Humarja ml.


Intervju

va, obcestni količki so bili skriti, enega sem zataknil z nogo. Nisem padel naprej, ampak sem se prekucnil na obraz in dobil enaindvajset šivov. V tem času sem ravno zaključeval letnik, bil sem zadosten, ravno toliko, da mi ni bilo več treba v šolo. Maturo sem nekako izdelal, čeprav še sam ne vem, kako, saj se res nisem učil. To je bilo zame najbolj bedno obdobje, hotel sem, da se rana čim hitreje zaceli in da čim prej grem. Dermatolo-ginji sem povedal, kaj bi rad naredil, in jo vprašal, kdaj teoretično lahko grem. Odvrnila mi je, da bom mogoče lahko šel 2. avgusta in takrat sem tudi šel. Tako se je vse začelo. En dan pred tem sem triintrideset dni vna-prej kupil enosmerno letalsko karto iz Malage v Miami, potem sem kupil še karto za vlak do Madžarske, od koder sem začel.

Prebrala sem vašo misel. »Najprej ena ura, potem dve, vse od pet do šest ur treninga na dan brez premora. Tako se trenira, vodo dobiš, ko si jo zaslužiš, ne, ko si žejen,« ste zapisali v blogu.

Nisem smel iti ven, bilo je poletje, eno izmed najbolj vročih, to je bilo lani. Nisem smel trenirati zunaj, ker poškodb nisem smel izpostavljati soncu ... saj kasneje sem jih, ampak sem jih tako zaščitil, da ni bilo težav. Doma sem imel trenažer, na katerega sem dal kolo, takrat je bil ravno Tour de France in sem kolesaril s tekmovalci dirke po Franciji, čeprav moj tempo ni bil tako hud.

Je ta vztrajnost, trma vaša prednost ali slabost?

Veliko raje sem trmast, kot da sploh ne bi bil, saj kdaj pa kdaj pride prav.

Kateri občutki so vas navdajali ob odhodu?

Hudo mi je bilo. To je ta vidik iniciacije – ko je šel fant v vojsko in se vrnil kot moški, mu tudi ni bilo lahko.

Vas je bilo strah?

Veš, česa me je bilo strah ... vedel sem, da ko se bom enkrat usedel na kolo, ne bom nehal, dokler ne bom skupaj padel na kolesu. Vedel sem, da bom do doma potreboval dvesto dni. Nisem imel te mentalitete: ah, če bo kaj narobe, se bom vrnil domov. Na tak način mi sploh ne bi uspelo. Strah pa me je tudi tega: velikokrat v šoli učijo o zrelostnih izpitih, kako pokazati karakter, da se namesto za dve naučiš za tri. Sploh nimajo pojma, kaj govorijo. Večina profesorjev – no, nekateri so perfektni – ampak večina v življenju ni naredila nič, razen fakultete. Njihove reference so take, da si ne zaslužijo, da jih poslušam. Sam sem prvič v življenju dal na kocko vse – hotel sem vedeti, če lahko nekaj naredim. Danes ugotavljam, da se veliko ljudi boji poskusiti, bojijo se, da jih na koncu čaka raz-očaranje.

Ob prihodu domov ste napovedali tudi knjigo. Kako daleč ste? Ali bo knjiga potopis ali bodo zapisane misli, čustva s poti?

Izid bo v začetku septembra. Knjiga ne bo v obliki blogovskih kratkih zapi-

sov, ki sem jih objavljal na spletu med samim kolesarjenjem. Gre za drug, širši del, vključene bodo tudi moje misli, občutja, pomembna kratka sporočila ali pa samo navdihi, ki sem jih dobil. Zajeti sem hotel čim bolj celovito podobo ... težko je opisati 210 dni, saj je v teoriji vsak dan isto, v praksi pa popolnoma drugače. Danes je lep dan in sem v Alpah, lahko pa sem na morju in je neurje. Težko je na-pisati na drugačen način eno in isto stvar milijonkrat. Kljub temu pa mislim, da je knjiga dobra. Pomembna sta predvsem začetek, v katerem so izpostavljene ključne stvari, ki so se zgodile, sama priprava na projekt, kaj te pripelje do nečesa takega, in konec, predvsem v slednjem je moje razmišljanje, pogled za nazaj, na pot, pa tudi za naprej, na prihodnost, življenje. Vmes je pa potopis.

Kakšne so vaše izkušnje s poti – če lahko izpostavite eno slabo in eno dobro?

Sedaj se spomnim samo še dobrih, to resnično drži. Tiste slabe dajo potova-nju dodano vrednost. Sedaj drugače gledam na to – vesel sem, da se mi je nekaj zgodilo, četudi je bilo takrat videti kot slabo.

Ste bili kje presenečeni – da se realnost ni skladala s pričakovanji?

Niti ne. Med vrstniki me zelo moti opevanje in poveličevanje Amerike. Ameri-čani imajo v starosti 25 let 50 tisoč dolarjev kredita za vratom; ko bodo zboleli, jih ne bo nihče sprejel. Razmere so slabše kot pri nas, nevarno je, en kup materi-alizma. Ne vem, še najbolj me moti slednji. Res se mi zdi, da če bi ameriška vlada sprejela zakon, po katerem dobiš en evro, če zbiješ kolesarja, bi me zbili vsak dan petdesetkrat.

V blogu pišete, da je Amerika že tako nevarna, ceste so neure-jene ...

Amerika ima 50 zveznih držav in v vsaki je malo drugače. Recimo, Florida je super, ob cesti je pas, po katerem se lahko kolesari. Južna Karolina – v cestišču imajo narejene luknje, 20×10cm, ko avto zapelje čez, nastane frekvenca; odločili so se, da kolesarji ne obstajamo. Nisem mogel voziti niti na robu, izogibati sem se moral še tem luknjam, zato sem vozil po sredini ceste. Tu je bilo res nevarno, parkrat sem imel veliko srečo, ubilo mi je moralo. Nova Zelandija ima asfaltiran makadam – ko se voziš, te trese. V Avstraliji je trd, rdeč asfalt. Ali je slabši, tega ne vem, definitivno pa je bolj nevarno. Tudi v Sloveniji je katastrofa, ceste so gro-zne. Težava je, da je ob robu črta, potem pa se cestišče kar konča – včasih so tam kamni, včasih trava, količki čisto zraven. Če voziš po robu, je zelo nevarno, saj lahko hitro zaviješ s ceste. V Ameriki je bilo velikokrat tako, da je bila cesta, ki je imela še oder, tako se temu reče, potem je bila šele črta. Tukaj se lahko voziš s kolesom, skirojem, rolerji, tudi tekači in pešci so tu. In to je nekaj, kar bi morala imeti tudi Slovenija. Ali pa bi morali sprejeti zakon, ki ga imajo v Avstraliji, kjer so v zadnjih desetih letih kolesarjem dovolili iti na avtocesto. Vem, da ni Slovenca, ki bi se strinjal s tem. Ampak v Avstraliji se je število kolesarskih smrti zmanjšalo iz 100 na 30 na leto. Verjetno jih je od tega najbrž 15 umrlo na avtocesti, ampak treba se je odločiti – ali jih imamo raje 15, ki jih umre na avtocesti, ali 50 na

www.kinvital.si | strokovni partner

BREZPLAČNA 4-MESEČNA VADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO!Izpolnite kupon in se prijavite na brezplačno vadbo zdrava hrbtenica. Med vsemi prejetimi kuponi bomo izbrali enega, ki bo prejel brezplačno vadbo.

Kupon pošljite na Modre novice, Medvedova 25, 1240 Kamnik, prijavite se lahko tudi na www.modre-novice.si.

Ime in priimek: Naslov: Letnica rojstva: Spol: M ŽE-mail: Kolikokrat na teden imate čas izvajati vadbo za zdravo hrbtenico?Kratek opis težav s hrbtenico:


Intervju

navadnih cestah. Sam, če bi lahko tak zakon sprejel, bi ga. Več kot za pol pade smrtnost in zakaj ne bi tega sprejeli?

Pa ste se po Avstraliji vozili na avtocesti?

Ves čas. In od Avstralije dalje sem se ne glede na pravila po celem svetu vozil po avtocestah. To je veliko bolj varno. Kdo se vozi po odstavnem pasu? Nihče. Norci vozijo po prehitevalnem, ki je dva pasova stran od mene, tu je nevarno. Ampak je še vedno manj nevarno, ker gredo avti v isto smer kot sam, poleg tega sem na dvopasovnici. Avtocesta je zelo varna.

Pet kilogramov prtljage ste vzeli s seboj. Je to dejstvo osvobajajoče ali človeka teži?

Ja, približno pet kilogramov. Edino, kar je bilo res pretiravanje, je, da nisem imel rezervne gume za kolo. Guma mi je počila in sem bil živčen, dokler nisem našel nove. Če pogledam nazaj, bi res lahko imel dve s sabo. Ampak ves čas sem verjel, da bo vse v redu, da se bo vse uredilo in ponavadi se tudi je. Če pogledam mojega očeta – večina, ki je takrat hodila na odprave, je imela 35-kilogramske nahrbtnike, on pa je rekel takole – aha, lahko imam petintrideset kilogramov in bom štiri dni več v steni ali pa imam pet kilogramov in bom do vrha in nazaj porabil tri dni. Tudi sam sem se odločil za to taktiko. Sprva, ko sem imel še več prtljage, sem se počutil kot šerpa. Težje je kolesariti, manevrirati, vse je težje. Že tako se ti z vetrom, ki piha vate, zdi, kot da imaš milijon kilogramov. Ko se vzpenjaš na klanec in si zadaj natovorjen, se ti zdi, kot da imaš tam pijavko. Pet dni sem se namreč vozil s tremi torbami in še nahrbtnikom, potem sem ugoto-vil, da to ni za nikamor. Doma sem vse to odvrgel in vzel en sam nahrbtnik ter nadaljeval pot.

Omenjate očeta ... mnogi vaš dosežek primerjajo z dosežki vašega očeta. Vam to godi ali vam gre na živce, navsezadnje ste le svoja oseba, s svojimi željami in cilji?

Ko primerjaš dva brata ali pa očeta in sina, bo šibka oseba na to vedno gle-dala kot na breme, medtem ko bo močna oseba iz tega dobila inspiracijo. Sam sebe ne vidim kot šibkega, tako da sem v tem videl samo inspiracijo.

Kako ste se spopadali s tišino? Je prav ta tista, ki prinese nova spoznanja? Ali jih prinese napor?

Za večino ljudi je tišina nekaj najbolj groznega. Trudil sem se imeti jo čim manjkrat. Če dvajset ur na dan preživiš v tišini, ni v redu. Saj sem imel glasbo, družil sem se, šel ven. Ne moreš pa ubežati trenutkom, ko je tišina in si sam. Če takrat nisi pomirjen sam s sabo, se boš zlomil. Zato sem vesel, da se nisem niti enkrat na poti zjokal, niti enkrat se nisem zlomil. Vedel sem, da če me bo zlomilo enkrat, me bo še stokrat. Ko je zadnji teden prišla mami, takrat bi lahko jokal, ampak sem zadržal.

Kako pa je mami sprejela to potovanje? To je bilo – predvide-vam – zanjo težko.

Tako je videti z vaše perspektive. Če pa bi mene poznali, kot me ona, bi

ugotovili, da če bom delal karkoli drugega, bom nesrečen. In katera mami hoče, da je njen otrok nesrečen? Zato me je zelo podpirala.

Napisali ste, da bi se na Novo Zelandijo radi vrnili, a ne s kolesom. Kam pa bi se ponovno odpravili s kolesom?

Na veliko krajev bi se še rad vrnil, tudi s kolesom. Jug Španije, Kalifor-nija, Miami in Kuba – sem bi še šel s kolesom. Na splošno pa bi se vrnil v Avstralijo – Brisbane do Sydneyja je odličen, zahodna Avstralija je res divja in tam so še konci, ki bi jih rad videl. Nedvomno tudi Tajska. To je vse.

Za svoj podvig ste prejeli tudi posebno priznanje Občine Kamnik. Nekaterim športnikom tovrstna priznanja godijo, spet drugi jih zavračajo. Kakšno je vaše mnenje?

Mislim, da morajo biti določena priznanja. Tisti, ki dela, kar dela, zaradi priznanja, tega ne bo nikoli doživel. Tisti, ki to dela zase – za tega pa je prav, da se dobro pozitivno zgodbo nagradi.

Kateri bo naslednji podvig, že veste?

(smeh) Bomo videli.

Pa še ena vaša misel z bloga: »Vsak lahko napiše svoje ime na hrbet in nalepko s slovensko zastavo za štiri evre, to upravičiti, pa je druga zgodba in cena neprecenljiva.« Kako v luči nedavne 25-letnice samostojne Slovenije gle-date na svojo domovino?

Doma sem v Sloveniji, tu mi je zelo lepo in želim, da tako tudi ostane – zame in ostale generacije. Odkar je globalizacija, se mi zdi, da nihče ni zadovoljen tam, kjer je – Nemec bo gledal, kje mu bo še bolje, pa mu gre čisto dobro tam, kjer je; mi bomo gledali, kako je v Avstriji fino, pa nam je čisto dobro tu. V tujini si samo suženj z več denarja. Sam pa gledam na to takole: bodi ponosen na tisto, kar si, saj sam predstavljaš ta del in če ga žališ, žališ sebe, idiot! Dobesedno.

Se vaš pogled na domovino razlikuje od tistega pred kole-sarjenjem okrog sveta?

Ne. Vedno so mi bile všeč zgodbe, kjer je en sam Slovenec zanikal vse ostale ali pa kljuboval in zmagal. Npr. Tina Maze, Peter Prevc. Najbrž še bolj Tina Maze – lahko bi smučala za katerokoli državo, ponujali so ji, ampak naredila je svojo ekipo, ker je verjela, da je boljša. In je bila! Mo-goče je težava v Sloveniji nevoščljivost, ampak taki smo in tega ne bomo spremenili.

Kaj pa običajne 19-letne stvari – zabave, prijatelji – kdaj bo to prišlo na vrsto?

(smeh) Zdaj so na vrsti. Deset mesecev sem se bolj malo zabaval in sedaj je na vrsti prav to. Je pa res fino iti na zabavo, ker imam občutek, da zdaj grem pa res lahko, da se upravičeno zabavam. Prej to ni imelo smisla.

02_VARNO v solo in domov_izborQ_ModreNovice_186x82mm_TISK.indd 1 22.8.2016 13:59:11


Oglasi

Vaš trgovec v DomžalahAVTO SET-SETNIKAR d.o.o.Dragomelj 26, 1230 Domžale

Vaš trgovec v Cerkljah na Gorenjskem,PREŠA, d.o.o., CerkljeSlovenska cesta 51, 4207 Cerklje na Gorenjskem

Renault priporoča

Slik

a je

sim

boln

a. R

enau

lt N

issa

n Sl

oven

ija, d

.o.o

., D

unaj

ska

22, 1

511

Ljub

ljana

.

*Velja ob nakupu preko Renault Financiranja in poleg vzdrževanja vključuje tudi 5 let jamstva ter obvezno in kasko zavarovanje za prvo leto. 5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. Brezplačno vzdrževanje velja 5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si.

Poraba pri mešanem ciklu 3,3–5,6 l/100 km. Emisije CO2 85–127 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

Vozi, kar si.5 let vzdrževanja za 1 EUR*

renault.si

Vaš trgovec v LjubljaniAVTOHIŠA IN NJENO URADNO IMENaslov trgovca v eni vrstici

Vabimo vas na VPIS v višješolski strokovni študij:

EkonomistPoslovni sekretar

raven izobrazbe 6/I

Višja strokovna šola

www.cpu.siCENTER ZA POSLOVNO USPOSABLJANJEKardeljeva ploščad 27a, 1000 Ljubljanatel.: 01 5897 662, [email protected]

oglas_90_126_v4.indd 1 6. 06. 16 21.47

20

378 m

ONGER Izhodišče: Ulica Onger 343 m

Dolžina poti: 1245 m

Zahtevnost: lahka, primerno za najmlajše

Čas hoje: 30–45 min po učni poti, okoli bajerja 10 min

Najprimernejši čas: vsi letni časi

Znamenitosti v bližini: Jefačn‘kova domačija, grad Jable

ONGER (378 mnm) in FRNIHTOV BAJER

Ste že slišali za Onger? Kraški osamelec nad Trzinom, ki lo-čuje stari in novi del Trzina? To je hrib, za katerega so arheolo-gi s sondiranjem dokazali, da je bil naseljen v mlajši kameni in starejši železni dobi ter v zgodnjem srednjem veku. Skozi Trzin mimo Ongra naj bi potekala tudi rimska cesta.

Poraščen je z mešanim gozdom in severnoameriškimi iglavci na območju gradu Jable. Na njem so se zaradi prisotnosti apnenca razvili nekateri kraški pojavi, npr. votline in kraške jame. Vsi, ki se radi spreha-jate in občudujete gozd ter življenje v njem, nikakor ne smete spregle-dati učne poti Onger, ki poteka po tem kraškem osamelcu. Izhodišče za gozdno učno pot je odcep v gozdu pri vodohramu na najvišji trzinski ulici, prav tako imenovani Onger. Pot, označena s simbolom veverice, omogoča spoznavanje različnih drevesnih vrst, kot so navadni oreh, divja češnja, navadna smreka, veliki jesen in druge. Dolžina poti je 1245 metrov z osemnajstimi točkami oz. oznakami drevesnih vrst. Ob poti je tudi klopca, na kateri posedite in občudujete drevesa, gozd, živali, saj mimogrede mimo vas priteče tudi kakšna srna. Pot ni zelo obiska-na, ravno zato je še toliko bolj zanimiva, saj v miru občutite naravo in življenje v gozdu.

Ob obisku hriba Onger si je vredno ogledati še naravno posebnost pokrajine, mali skriti dragulj, trzinski bajer, imenovan Frnihtov bajer. Nahaja se v gozdu, zahodno od naselja Trzin, in sicer v neposredni bliži-ni trim steze. Nastal je iz nekdanjega glinokopa, ki ga je zalila voda. Gre za območje, kjer je še ohranjeno vse bolj redko značilno močvirno ra-stlinstvo, hkrati pa je tudi zatočišče nekaterih ogroženih živalskih vrst. Ob bajerju poteka pot, tako da si ga lahko v celoti ogledate od tu. Ker je res majhen, vam obhod vzame kakšnih 10 minut. V njem plavajo race, želve, zelo je zanimiv zaradi cvetočih rož, kot so lokvanji. Pozimi, ko zamrzne, je primeren tudi za drsanje. Izlet lahko nadaljujete po urejeni trim stezi in naprej do Dobenega ali Rašice. Če vam ostane še kaj časa, se ustavite še v Jefačn‘kovi domačiji v starem delu Trzina, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena, v njej je muzej trzinske zgodovine. Na tem mestu je bil rojen Ivan Hribar, nekdanji ljubljanski župan.

Bogomira Skvarča Jesenšek

Mihec odkriva Srce Slovenije

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

ModreNovice_oglasLukovica_90x6025. avgust 2016 13:42:28

Modre novice Avgust 201620


0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

ModreNovice_oglasLukovica_90x6025. avgust 2016 13:42:28

Križanka

Nagradni razpis slikovne križanke

1. Bon v vrednosti 20 €2. Bon v vrednosti 15 €3. Bon v vrednosti 10 €

Nagrade podeljuje Papirnica Lipa. Potrdila o nagradah bomo izžrebancem poslali po pošti. Imena nagrajencev bomo objavili v Modrih novicah, ki bodo izšle 22. septembra 2016.Rešitve nagradne slikovne križanke s pripisanim imenom, priimkom in točnim naslovom pošljite do petka, 16. septembra 2016, na naslov: Modre novice, IR IMAGE d. o. o., Medvedova 25, 1241 Kamnik s pripisom Nagradna križanka.

IZŽREBANI REŠEVALCI:

1. Bon v vrednosti 20 €: Nataša Capuder, 1235 Radomlje2. Bon v vrednosti 15 €: Meta Kumer, 1234 Mengeš3. Bon v vrednosti 10 €: Roman Vilčnik, 1230 Domžale

Nagrade podarja Papirnica Lipa.Potrdila o nagradah bomo izžrebancem poslali po pošti.

S podpisom potrjujem, da se strinjam s pravili sodelovanja v nagradni križanki, ki so v celoti objavljena na spletni strani www.modre-novice.si. Vsi podatki so obvezni.

NOVO! Geslo nagradne križanke lahko

oddate tudi na www.modre-novice.si!

1

Ime in priimek

Naslov

Podpis E-mail 1 2 3 4 5 7 96 8

10 11 12 13

2

3

45

6

7

8

9

10

11

12

13


Naš pogovor

Ansambel Viharnik vihari na slovenski narodnozabavni sceni že več kot dvajset let. V vseh teh letih so posneli več kot šestdeset avtorskih skladb, poznani pa so tudi po igranju na veselicah, zabavah in porokah. 24. septembra bodo zabavali pohodnice in pohodnike, ki se bodo pridružili že 4. dobrodelnemu pohodu Modrih novic na Sv. Primož.

Martin Vodlan: Melodija se je porodila sama od sebe

„Ker nikogar ni“ je vaš novi valček, spot ste posneli v sredini julija, 13. julija je bila premiera. Kako je potekalo snemanje?

Imeli smo nekaj zapletov z vremenom, snemanje smo prestavljali kar trikrat. Tudi zaradi tega se je predstavitev spota prestavila za dva meseca.

Kakšni so odzivi? Na kanalu YouTube imate lepo gledanost.

Super. Za dober mesec je zelo solidno, saj imamo več kot 10 tisoč ogledov.

Besedilo govori o neuslišani ljubezni. Kdo je avtor?

Avtorica je Darinka Kovač, sicer tekstopiska mlajše generacije, ampak zelo plodovita, za seboj ima že nekaj uspešnic. Sodelovali smo že pri pesmi Če lahko bi si lagala.

Vi pa ste avtor melodije in aranžmaja. Od kje navdih?

Prav pri tej pesmi se je zgodilo, da ko sem videl tekst, ga prebral, se mi je melo-dija porodila sama od sebe. Pogledala ga je tudi pevka Sabina, vprašal sem jo, če ji tekst odgovarja. Ker pesem poje tudi o njeni življenjski zgodbi, ji je bila zelo všeč.

Na sceni ste že več kot dvajset let. Kako gledate na vsa ta leta – so bila viharna ali ste upravičili svoje ime (viharnik je drevo, ki v planinah kljubuje dežju, snegu, viharjem in je simbol trdoživosti)?

Nedvomno smo ga upravičili, saj petindvajset let na sceni ni malo. Seveda pa so bila ta leta tudi viharna, še posebej menjave članov. To je najtežji del, čeprav smo z vsemi bivšimi člani ostali prijatelji. Od prvotne ekipe sem ostal samo jaz. Nekajletnega člana Nejca Plahuto je zamenjal basist Miha Šink, ki ga tudi že vidimo v novem spotu. Kako to?

Miha Šink prihaja iz dinastije basistov, stari oče Silvo je igral pri Francu Mi-heliču, oče Igor pa igra pri Slovenskih muzikantih. Je talentiran mlad glasbenik, nekaj dela ga še čaka v zabavni glasbi, ampak zaenkrat smo se super ujeli. Po mojem mnenju je Nejc odšel zaradi razlike v letih. Našel je sebi enake, sedaj igra v skupini Joker.

V naši okolici ste poznani po koncertu Šopek za mami, ki ga lani sicer ni bilo, načrtujete pa zopet večjo prireditev ob petind-vajsetletnici, kajne?

Koncert Šopek za mami smo organizirali približno štirinajst let. Bilo je super, ampak tako kot vsaka stvar, se je tudi ta malo izpela. Težko smo pridobivali spon-zorje, stroški se niso pokrivali. Sedaj smo imeli pavzo, za petindvajsetletnico pa zopet načrtujemo koncert. Začetki našega ansambla segajo v konec leta 1992, na prelomu do 1993, tako da se še nismo dokončno odločili, ali bomo obletnico obeležili jeseni 2017 ali spomladi 2018.

Znana je tudi vaša pesem Šopek za mami, v kateri opevate lepote Komende, imate pesem o Veliki planini, o Kamniku. Naše konce ste dobro obdelali ...

Ja, rad imam te konce, to je v moji duši. Veliko tečem na Veliko planino, lepa je, nosim jo v srcu. Šopek za mami pa je bila himna prireditve, promocijska pesem.

Kakšni so načrti za nadaljevanje viharniške poti?

Smo aktivni. Če ne že prej, bomo zopet snemali ob 25-letnici, takrat načrtu-jemo izdajo nove zgoščenke. Ta bo jubilejna, na njej bodo nekatere nove pesmi, nekaj pa jih bomo potegnili tudi iz arhiva in jih obdelali na novo.

Konec septembra boste zabavali pohodnice in pohodnike na našem dobrodelnem pohodu na Sv. Primož. Tudi sami ste zapriseženi pohodnik, kajne?

Ja, vsa naša družina, vsi smo pohodniki na Sv. Primož. Mami in oče se nanj povzpneta 300-krat na leto in to že vrsto let. Midva z ženo pa tudi več kot stokrat letno. Torej smo na Primožu res domači. (smeh)

Foto: arhiv ansambla

Stahovica 20 1242 ׀ Stahovica Kamnik - Slovenijawww.priorlu.si ׀ [email protected] ׀ 10 54 832 01

Pred dobrim mesecem sva z dragim praznovala okroglo obletnico poroke. Dvajset let v zakonu ni kar tako, zato sva se zmenila, da se malo pocrkljava. Najprej sva si privoščila savnanje, potem pa sva se odpravila na romantično večerji v gostišče Pri planinskem

orlu. Šef Janez naju je razvajal s svojimi divjačinskimi specialitetami, poleg pa sva si privoščila odličen cabarnet sauvignon s šefove dobro založene kleti.

Midva bova nedvomno še prišla, saj sva bila navdušena. Priporočava tudi vam!

Anita J., 45 let, Domžale

Romantična večerja v dvoje

Gostilna Pri planinskem orlu

Gostilna Pri planinskem orlu

DOBRA VOLJA, DOBRA DRUŽBA, DOBER NAMEN.Štart – pri Domu Vegrad na začetku Sv. Primoža (uporabite lahko parkirišče pri Calcitu), kjer vplačate simbolično prijavnino 5 evrov (otroci brezplačno), s katero bomo letos pomagali Šolskemu skladu OŠ Komenda Moste. Štart bo »odprt« od 8. ure dalje, pri stojnici bo igrala Godba Komenda, na vrhu pa bo poskrbljeno

za zabavo (ansambel Viharnik in presenečenje) od 10.30 dalje.Ob 11.30 bo krajši uradni del, ki se bo zaključil s torto velikanko, kasneje pa se

bo zabava nadaljevala z glasbenim programom. Prvih 500 pohodnikov bo prejelo darilo in bon za malico.

Celoten izkupiček prijavnin gre v dobrodelne namene!

Medijski pokrovitelji: Radio Ekspres, Radio Hit, Europlakat, Amicus

4.dobrodelni pohodSV. PRIMOZ24.9.2016


Na kratko

V mengeškem Leku prvič v Sloveniji tudi proizvodnja učinkovin za inovativna zdravilaMengeš • V Leku na lokaciji v Mengšu so v začetku julija odprli 28 milijo-nov evrov vreden objekt 67, s katerim je v Sloveniji prvič stekla tudi proi-zvodnja učinkovin za inovativna zdravila.

»Imamo pomembno vlogo v razvoju in proizvodnji izbranih zdravilnih učinkovin visokih vrednosti. Naše znanje, dolgoletne izkušnje in izjemno kakovostna proizvodnja učinkovin so prispevali k odločitvi Novartisa, da za novo naložbo izmed več možnih lokacij po svetu za proizvodnjo tehno-loško zahtevnih učinkovin za inovativna zdravila izbere prav Mengeš. To je velik dosežek, s katerim dokazujemo, da je slovensko znanje pri eni izmed največjih farmacevtskih družb na svetu prepoznano in cenjeno,« je ob od-prtju objekta 67 povedal direktor Farmacevtskih učinkovin Mengeš Egidij Capuder. Globalni vodja Tehničnih dejavnosti v Novartisu Juan Andres je ob tem dodal, da je enota v Mengšu poznana kot lokacija, ki obvladuje tehnologije fermentacije in kemijske sinteze ter uporablja zelo zahtevne tehnike čiščenja s preparativno kromatografijo. Ti razlogi pomenijo po-membno konkurenčno prednost mengeških farmacevtov, ki so vodilne v Novartisu prepričale v investicijo v objekt 67, ki je z 28-milijonsko naložbo predstavlja največjo posamično investicijo švicarskega farmacevtskega giganta v Sloveniji. Skupno je do konca leta 2015 Novartis v razvoj far-macije pri nas vložil že vrtoglavih 1,7 milijarde evra, od tega dobrih 200 milijonov v enoto v Mengšu.

Nova pridobitev v mengeški enoti Leka je še posebej pomembna, saj prvič v Slovenijo uvaja tudi proizvodnjo učinkovin za inovativna zdravila. Do sedaj je namreč v Sloveniji potekala le proizvodnja generičnih zdra-vil, torej tistih, ki jim je patentna zaščita že potekla. Inovativno zdravilo je tisto, ki vsebuje novo učinkovino, za katero je pridobljeno dovoljenje za promet praviloma na podlagi lastnih študij proizvajalca, ki dokazujejo njegovo varnost, kakovost in učinkovitost. V Mengšu bodo tako proizvaja-li učinkovine pretežno za onkološka zdravila. Po Capudrovih besedah so eno učinkovino že uspešno prenesli v novo okolje, medtem pa že potekajo procesi za prenos še dveh učinkovin. Predsednik uprave Leka Vojmir Urlep je ob odprtju poudaril, da to ni le pomembna prelomnica za Lek, temveč za celotno okolje, v katerem podjetje deluje. Predsednik vlade Miro Cerar pa je dodal, da je nova pridobitev nedvoumen dokaz, da je bila pred de-setletjem sprejeta odločitev o prodaji Leka Novartisu, pravilna odločitev.

Z novim objektom se je v mengeškem leku odprlo dodatnih 20 delov-nih mest. Lokacija v Mengšu tako zaposluje že več kot 900 delavcev. Zgolj v zadnjih osmih letih so zaposlili skoraj 300 novih. Objekt 67, ki so ga zgra-dili v manj kot dveh letih, so gradila slovenska podjetja, zasnova in okoli 40 odstotkov opreme pa je plod slovenskega znanja. Kot dodajajo v Leku, objekt izpolnjuje visoke Novartisove okoljske standarde in v celoti ustreza zakonskim osnovam v Sloveniji. Proizvodnja je tako varna in ne ustvarja prekomernih vplivov na okolje.

Jerh Collins, Vesna Kapelj, dr. Miro Cerar, Vojmir Urlep, Juan Andres in Egidij Capuder

Poletne aktivnosti na domžalskem bazenu Domžale • Letošnje poletje so na domžalskem bazenu potekale šte-vilne aktivnosti za male in velike plavalce ter obiskovalce. Tako so se zadnji vikend v juliju in zadnji vikend v avgustu zbrale različne športne organizacije, ki so skupaj z Zavodom za šport in rekreacijo Domžale pri-pravile pester program aktivnosti.

Letošnje leto na domžalskem kopališču obiskovalci niso le plavali in se spuščali po toboganu, ampak počeli še marsikaj. Med drugim so se lahko preizkušali v zorbanju (to so lahko počeli vse poletje!) in supanju, spoznavali potapljaško opremo, konec avgusta so na obisk prišle eksotične živali … Pe-stro je bilo!

Celo poletje je, skoraj vsako jutro, ob lepem vremenu potekala vadba v vodi za starejše, ki jo je izvajala Šola zdravja. Študentska organizacija Domžale je poskrbela za celodnevno tekmovanje v odbojki na mivki in zanimivo tek-movanje v beer-pongu v vodi. Športno atletsko društvo Mavrica je najmlajše zabavalo z animacijo ob vodi ter v obeh bazenih, otroci pa so z veseljem pre-izkušali različne športne poligone in uživali v vodnih vragolijah. „Suhi tečaj“ potapljanja je pripravilo Potapljaško društvo Grčar Sub, ki je najmlajšim pred-stavilo celotno opremo, ki jo potrebujemo za varno potapljanje. Ob bazenu so mladi in starejši uživali tudi v igrah z lego programi, ki so jih pripravili člani Zavoda 1-2-3. Seveda pa ne smemo pozabiti niti na plesno aerobiko, za katero so z zabavno koreografijo skrbeli člani in članice Plesne šole Miki.

Na domžalskem bazenu so bili letos aktivni tudi ob večerih, saj so bili tor-kovi in četrtkovi večeri rezervirani za večerno rekreativno plavanje. Letošnje poletje je bilo pestro, na Zavodu za šport in rekreacijo Domžale pa se že pri-pravljajo na jesenske in zimske športno rekreacijske izzive, ki jih v Domžalah ne bo manjkalo.

Mateja Kegel Kozlevčar

Sanacija ceste od konca Trate do RovDomžale • Sredi avgusta so izvajalci pričeli z gradnjo na cesti Rado-meljskih čet, ki naj bi bila zaključena konec oktobra. Gre za dela v okviru gradnje projekta Rekonstrukcija lokalne ceste Radomlje–Rova na odseku od konca naselja Trata do naselja Rova.

»Predvidena je sanacija ceste, gradnja pločnika in javne razsvetljave ter ureditev amfibijskih kanalov za dvoživke (žabe). Poleg tega bo urejeno tudi križišče Rova–Kolovec in odvod vode iz ribnika Opekarniška proti Mlakam. V tem času bo občasno moten promet na lokalni cesti Radomlje–Rova s po-lovično zaporo in kratkotrajnimi popolnimi zaporami prometa,« sporočajo z Urada župana Občine Domžale.

Lambergovi dnevi na gradu JableMengeš • V petek, 16., in soboto, 17. septembra bo na gradu Jable potekal srednjeveški odgodek z naslovom Lambergovi dnevi – Zgo-dovinski dan na gradu Jable s prvim ocenjevanjem piva slovenskih pivovarjev.

Na dogodku si bodo obiskovalci lahko ogledali nastope slovenskih in tujih srednjeveških skupin (Vitezi belega volka, Ursus, Zlatni kalež), sodelo-vali pa bodo tudi številni pivovarji, za katere so pripravili prvo ocenjevanje njihovih izdelkov v Sloveniji. Gostje bodo lahko poleg pokušine piva in ogle-da predstav sodelovali tudi pri številnih drugih aktivnostih, kot so strelja-nje z lokom, samostrelom, si ogledali orožarno in oklepe, viteški tabor, se sprehodili po stojnicah srednjeveških rastavljavcev, ter se ob vsem tem okrepčali tudi z odlično hrano.

športna oprema pokrovitelj pokrovitelj www.bodifit-shop.com

Šola teka

TEČEMO Z BODIFITOM

strokovni partner

MODRIH NOVIC3. ŠOLA TEKARazmišljanja tekačev-udeležencev Šole teka

Modrih novic o teku, treningih, napredku in volji!

www.modre-novice.si

TECI in BODI FIT!S šolo teka smo začeli v začetku maja. Sicer projekt zelo uspešno poteka že tretje leto. Vanjo so vključeni tako popolni začetniki, ki se s tekom srečujejo prvič, pa tudi tisti, ki že vrsto let tečejo. Glavni cilj šole teka je, da udeleženci osvojijo pravilno tehniko teka, da se navdušijo nad tekom, da izboljšajo svojo tekalno tehniko. Drugi pomemben cilj pa je tudi priprava in udeležba na Ljubljanskem maratonu.

Treningi potekajo dvakrat tedensko na dveh lokacijah, in sicer v Ka-mniku in Domžalah, kjer sta v bližini fitnes centra BODIFIT Domžale in BODIFT Kamnik, kjer lahko treniramo, če je vreme slabo oz. imamo dodatne nujne treninge za moč. Na začetku je bil poudarek na tehniki teka ter pridobivanju splošne moči in kondicije. Za izpopolnjevanje tehnike teka so pomembne tehnične vaje – specialne tekaške vaje oz. atletska abeceda. Vaje atletske abecede so različne oblike gibanja, ki predstavljajo posamezne segmente tekaškega koraka. S temi vajami zelo dobro izboljšamo tehniko teka, kar se pri začetni in tudi pri na-daljevalni skupini že pozna. Z različnimi vajami za moč in stabilizacijo smo že utrdili mišice nog in trupa. S tem smo v prvih dveh mesecih zgradili bazo, ki je potrebna za nadaljnje treninge. Kasneje smo začeli z nabiranjem kilometrov in s tem tudi kondicije, ki je potrebna za dol-ge teke, kot je polmaraton. Naši treningi so bili sestavljeni iz dolgih tekov, tekov v klanec, hoje v hrib in tudi intervalnih tekov. Dolge teke smo opravljali ob Kamniški Bistrici, kjer so potke za tek lepo urejene. Intervalne teke smo izvajali na stadionu v Kamniku. V intervalnem treningu se izmenjujeta dve fazi, in sicer interval teka in počitka. Spreminjajo se dolžina, trajanje, intenzivnost, število intervalov in

pa tudi počitek (lahkoten tek, hoja ali mirova-nje). Kot dopolnilo teku je nujen tudi trening na fitnesu, zato imamo treninge v fitnesih, ki omogočajo različne vrste treningov za različ-ne cilje, ki jih skušamo pri tekačih doseči, in sicer imamo pomemben del šole teka v fitnes centru BODIFIT Kamnik in BODIFIT Domžale.

Trenutno tekači svojo pripravljenost stopnju-jemo z dolgimi teki in z intervalnimi treningi na stadionu. Dolgi teki pomenijo progo od 8 do 16 km, s tempom od 6 do 8 minut na kilo-meter oz. izvajamo tudi tek po gozdu oz. t. i. ”trail running”. Intervalni treningi so sestavljeni iz tekov, ki so dolgi od 100 do 1600 metrov, so višje intenzivnosti in vsebujejo več ponovitev, tj. 4–10. S takimi trenin-gi dvigujemo aerobni prag in s tem tudi hitrost teka.

Šola teka je že na polovici in redni treningi so že obrodili sadove. Ude-leženci že lažje premagujejo dolge razdalje in celo uživajo v teku. V zadnjih dveh mesecih bomo še dvignili intenzivnost naših treningov, tako da se bomo res dobro pripravili na skorajšnji izziv – Ljubljanski maraton, ki bo 30. oktobra 2016.

Peter Modrej,prof. šp. vzgoje in kondicijski trener, BODIFIT inštruktor fitnesa

NA OBISKU V SANOLABORJUPred kratkim smo s Šolo teka Modrih novic obiskali poslovalnico Sanolabor v Domžalah. V šoli teka sodeluje več kot 50 tekačev, tako da gre za operativno in organizacijsko zahteven projekt. Kakršnakoli podpora je zelo pomembna in eden od podpornikov projekta je podjetje Sanolabor. Tekači so tako z veseljem obiskali domžalsko poslovalnico in se še dodatno spoznali s storitvami: tu je široka ponudba medicinskih in tehnič-nih pripomočkov, ki jih zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov potrebujemo zase ali za svoje bližnje. Poleg tega Sanolabor omogoča izposojo in prodajo zdravstvenih pripomočkov za nego na domu. Sanolabor je tudi pogodbeni dobavitelj ZZZS, kar pomeni, da je zavarovanec upravičen do medicinskega pripomočka, če mu ga predpiše zdravnik z naročilnico. Tekačem je poslovodkinja Mateja še pojasnila, da Sanolabor ni le sinonim za medicinske in ortopedske pripomočke. Spoznali so bogato ponudbo v prodajalni in ugotovili, da raznovrstne izdelke za zdravo življenje lahko uporabljamo tako zdravi, kot tudi malo manj zdravi v vsakem trenutku našega življenja. Skratka, Sanolabor je res pravi podpornik našega zdravja, kar smo spoznali skupaj s tekači Šole teka modrih novic.

Modre noviceAvgust 2016 25


Na kratko

Na Šolski ulici v Mengšu brv čez PšatoMengeš • V prvi polovici avgusta se je pričela gradnja brvi za pešce čez Pšato na Šolski ulici v Mengšu.

»Brv je nujno potrebna, saj predstavlja del varne šolske poti za učence Osnovne šole Mengeš in pešce nasploh. Občina Mengeš je naročila projekt, pridobila kulturnovarstveno soglasje ter gradbeno dovoljenje. Za izgradnjo brvi je bil izvedeno javno naročilo male vrednosti. Najugodnejši ponudnik je bilo podjetje VGP d.d. iz Kranja, ki je podpisalo pogodbo v višini 35.677,25 evra z ddv,« sporočajo z mengeške Občinske uprave.

Dela naj bi bila končana do konca septembra, delavci pa so že pričeli z do-graditvijo temelja mostu na vzhodni strani ter odstranitvijo starih in dotraja-nih pralnih plošč na zahodni strani mostu.

Garažna razprodaja v RadomljahRadomlje • V soboto, 10. septembra, bo med 10. in 15. uro pred Kultur-nim domom Radomlje potekala velika garažna razprodaja.

»Rabljene osebne predmete bomo prodajali, kupovali, menjali ali podarja-li. Če želite na garažni razprodaji svoje rabljene predmete razstaviti tudi sami, se prijavite na naslov [email protected] (lahko tudi z SMS-om na 031 727 383). Več informacij o dogodku bo sproti objavljenih na spletni strani garazna-razprodaja.blogspot.si,« so zapisali organizatorji, Turistično društvo Radomlje.

Ob dežju bo garažna razprodaja prestavljena v dom. Za obiskovalce je vstop prost. Enako velja do 5. septembra za razstavljavce, po tem datumu pa pa bo za njih prispevek 5 evrov.

Prenovili most Repovž v DomžalahDomžale • V dobrem mesecu dni – dela so potekala od 27. junija do 4. avgusta – so prenovili most Repovž čez Kamniško Bistrico v Domžalah.

Most, ki je bil zgrajen leta 1974, je bil obnovljen leta 2003. Lansko leto so na mostu namestili nove svetilke. V okviru letošnjih sanacijskih del je bila iz-vedena sanacija betonov prekladne konstrukcije, hidroizolacija, zamenjava voziščne konstrukcije na objektu z navezavo na niveleto vozišča na priključnih nasipih ter odstranitev asfaltnih dilatacij. Vrednost investicije je 90 tisoč evrov in se je v celoti krila iz proračuna Občine Domžale. »Z obnovljenim cestiščem bo tako most še lepši – tako za vožnjo kot po videzu, saj navsezadnje most predstavlja vrata v mesto Domžale iz smeri avtoceste,« sporočajo z Urada žu-pana Občine Domžale.

O razlogih za odstop od pogodbe so zapisali: »Kupec je ponujeno ceno (750 tisoč evrov, op. av.) oblikoval na temelju v času ogleda in predhodno v medijih pridobljenih informacij, da je stanje hotela takšno, da omogoča z "malo osvežitve" njegov takojšen zagon. Ob skrbnemu pregledu stanja nepre-mičnine so bila predvidena potrebna vlaganja – poleg nujne osvežitve hotela z beljenjem, čiščenjem in razkuževanjem – še v nadomestitev poškodovane in manjkajoče kuhinjske opreme ter nakup manjkajoče opreme sob. Drugih bistvenih pomanjkljivosti hotela ob pregledu ni bilo mogoče zaznati, kupcu pa so bile vse naprave – ogrevanje in hlajenje – predstavljene kot delujoče. Po sklenitvi pogodbe in zagotovitvi potrebnih finančnih sredstev za nakup je bilo plačilo kupnine zadržano, dokler ni kupec v soglasju s stečajnim upraviteljem izvedel podroben pregled delovanja naprav. Zaradi želje po čim prejšnjem pri-četku poslovanja se je sočasno že pričelo tudi z izvajanjem nujno potrebnih remontov opreme, katere napake so bile vidne in je njihovo popravilo kupec vzel v svoje breme že pred nakupom (načelo videno – kupljeno). V tem času pa so bile na vitalni opremi in napravah hotela ugotovljene skrite napake, ki jih ob ogledu hotela ni bilo mogoče zaznati, morale pa so biti znane prejšnjemu lastniku in najemniku – posledično pa torej tudi stečajnemu upravitelju. Gre za skrite napake na računalniškem sistemu, preko katerega se vodi sistem ce-lega hotela – od recepcije, blagajniškega poslovanja, kartičnega zaklepanja sob, kot tudi regulacija sistemov ogrevanja, hlajenja in prezračevanja hote-la – in ne deluje, saj so iz serverja odstranjeni – odtujeni – vsi diski, skupaj z licencami za programsko opremo (ostala je le lupina). Prav tako ne delujeta sistem ogrevanja hotela s toplotno črpalko niti centralna klimatska naprava. Ugotovljeno je bilo, da je preko zime stečajni upravitelj hotel ogreval izključ-no na plin, vendar plinska peč nima takšne kapacitete, da bi bilo le s plinom mogoče ogrevanje sanitarne vode in prostorov. Na to težavo je naletel že naje-mnik in je ni uspel sanirati. 5. julija in 13. julija je ob dveh močnih nalivih prišlo do vdora vode v kletne prostore preko tal in zidov, kar se je v manjšem obsegu ponovilo tudi kasneje. Vdor podtalnice v objekt kot posledica slabe gradbene izvedbe – izvajalec je že končal v stečaju – se tokrat očitno ni zgodil pravič, ta okoliščina pa je bila zamolčana. Ker se v kleti nahajajo hladilnice, pralnica, shramba, garderobe za hotelsko osebje in kotlovnica, bi bil zagon hotela brez celovite sanacije celotne kletne etaže, tvegana poslovna odločitev. Ob ponov-nem vdoru vode bi bilo poslovanje hotela potrebno ustaviti. Naštete napake, ki jih ob ogledu hotela pred udeležbo na dražbi, ni bilo mogoče zaznati, po-menijo odstopanje od pričakovanih lastnosti predmeta pogodbe, kot so bile kupcu ob ogledu predstavljene, zato zanje pogodbeno določilo „videno – ku-pljeno“ ne more veljati, tudi zato, ker so bile stečajnemu upravitelju poznane, načelo vestnega in poštenega dela pa mu nalaga, da s takimi napakami kupce seznani. Cel mesec je kupec s pomočjo izvedencev in izvajalcev iskal rešitve in pridobival predračune za odpravo napak in gradbeno sanacijo, vendar pa Sberbanka kot glavni upnik do 22. avgusta, ko se je iztekel zadnji rok za iz-vršitev plačila celotne kupnine, ni pristala na kupčev predlog sorazmernega kritja stroškov, zato je prišlo do odstopa od sklenjene pogodbe. Ker nakup ho-tela, ki ima funkcionalno že sam po sebi določene omejitve zaradi zatečenih gradbenih gabaritov, ni ljubiteljsko početje, pač pa zahteven poslovni projekt, ki mora biti ekonomsko upravičen, je bila kljub že dokajšnjim investicijskim stroškom že izvršenih del, po celoviti analizi vseh dodatnih stroškov sanacije sprejeta odločitev, da bi bilo nadaljevanje posla preveliko tveganje. Svojega poslanstva kupec ni videl v čim večjem kritju izgube banke v tem njenem propadlem finančnem projektu, pač pa v lastni finančno vzdržni naložbi, ki bi dolgoročno omogočala poslovanje te krajevne turistične infrastrukture.«

Foto: Vido Repanšek

Zaporo sta umaknila domžalska podžupanja mag. Renata Kosec in vodja oddelka za investicije Iztok Obreza.

Zapletom pri hotelu Malograjski dvor ni koncaKamnika • Prejšnji teden so z družbe Lex info d.o.o., ki je v lasti nekdanje-ga kamniškega notarja Janeza Novaka, sporočili, da odstopajo od pogod-be o nakupu hotela Malograjski dvor v Kamniku. Kljub obetajočim napo-vedim pred poletjem se s tem kamniška hotelska kalvarija nadaljuje.

ObvestiloObveščamo vas, da je Občina Trzin v sodelovanju z Zbornico za arhi-tekturo in prostor Slovenije na Portalu javnih naročil Uradnega lista RS dne 14. 7. 2016 objavila javno naročilo z naslovom Javni na-tečaj: Dom zaščite in reševanja v Trzinu, oznaka JN003769/2016--I01, v zadevi št. 430-039/2015:

JAVNI, ANONIMNI, ODPRTI, ENOSTOPENJSKI ARHITEKTURNO – URBANISTIČNI NATEČAJ Z ANKETNIM DELOM ZA URBANISTIČNO ZA-SNOVO OBMOČJA TER PROJEKTNIM DELOM ZA IZBIRO STROKOVNO NAJPRIMERNEJŠE ARHITEKTURNE REŠITVE ZA: DOM ZAŠČITE IN REŠE-VANJA V TRZINU

Vabimo vas k oddaji natečajnih elaboratov do dne 13. 10. 2016 do 16.00 ure.


Na kratko

Zmagovalec Stelvia za naslednji dve leti (do ponovnega srečanja in tek-movanja) je postal Vinko Koželj, član Društva stari traktor Moste, ki je 46 serpentin do vrha (2757 m) prevozil v 1 uri in 20 minutah. To je hkrati tudi prva zmaga Društva stari traktor v tujini. Srečanja oziroma tekmovanja se je udeležilo 400 traktorjev iz Italije, Avstrije, Nemčije, Švice, Luxemburga, Belgije, Nizozemske, Francije in Slovenije. Drugi in tretji sta bila voznika iz Nemčije.

Andrej Žalar

Brezplačen seminar o izbiri prave toplotne črpalkeDomžale • V torek, 6. septembra, ob 17. uri bo v dvorani Knjižnice Domžale brezplačen seminar o izbiri prave toplotne črpalke. Preda-val bo Robert Žibrik.

Vsem, ki v kratkem načrtujete vgradnjo toplotne črpalke, bodo na brez-plačnem seminarju predstavili ponudbo vseh najboljših toplotnih črpalk na slovenskem tržišču. Ogledali si boste, katere toplotne črpalke so najprimer-nejše za nove objekte z dobro toplotno izolacijo in talnim ogrevanjem, in pa predvsem, katere so najprimernejše za starejše objekte z radiatorskim ogrevanjem. Za seminar je obvezna prijava na 041 692 410 ali na elektronski naslov [email protected] do ponedeljka, 5. septembra.

Kraljevski ples v DomžalahDomžale • Miha Žerjav in Valeriya Musina plešeta in tekmujeta v la-tinskoameriških ter standardnih plesih in dosegata odlične rezulta-te. Sicer sta člana kluba Feniks iz Ljubljane, ki ima svojo podružnico tudi v Domžalah – to je studio KING dance, v katerem poučuje Špela Kralj, večkratna državna prvakinja, finalistka svetovnih prvenstev v športnih plesih, učiteljica, sodnica standardnih in latinskoameriških plesov.

Plesalca sta v letošnjem letu državo zastopala na vseh pomembnih med-narodnih tekmovanjih. Udeležila sta se evropskega prvenstva v Riminiju v Italiji, septembra bosta državo zastopala tudi na svetovnem prvenstvu, ki bo potekalo v Chengduju na Kitajskem med amaterji, ter v Pragi, kjer bo potekalo svetovno prvenstvo v kategoriji do 21 let. Dosegata odlične rezul-tate: bila sta finalista v članski kategoriji na mednarodni tekmi Ljubljana open, dosegla sta 3. mesto na državnem prvenstvu, junija sta postala juž-noevropska prvaka v U 21 – v kategoriji do 21 let, bila sta četrtfinalista na evropskem prvenstvu in dosegla 5. mesto na South European Champion-ship v članski kategoriji.

V plesnem studiu KING dance v središču Domžal so v prvem tednu v sep-tembru pripravili dneve odprtih vrat za otroke od 4. leta dalje in mladino, za odrasle pa od 5. do 7. septembra. »Kdor bi se želel s plesnimi koraki spozna-ti za užitek, vabljen v plesni studio KING dance v središču Domžal, za vse, ki bi si želeli nastopiti na tekmovanjih in se podati v plesni svet lepote, užitka v gibu in glasbe, pa bom kot podružnica kluba FENIKS iz Ljubljane (nekoč klub Urška Tomaža Ambroža) omogočila treninge za bodoče prvake, kot jih v klubu že imamo in se lahko pohvalijo z izvrstnimi rezultati, kot sta na primer plesni par Žerjav-Musina ali Podgoršek-Matuš,« pravi Špela Kralj.

Matic Blaž odličen petnajstiKomenda • V mestu Jaroslaw na Poljskem je bilo od 30. junija do 3. julija Evropsko mladinsko prvenstvo v orientacijskem teku. Med okrog 400 udeleženci v štirih kategorijah iz 33 držav je Matic Blaž iz Orientacijskega kluba Komenda v kategoriji do 16 let dosegel odlično 15. mesto.

Poleg Matica so bili na prvenstvu iz komendskega kluba še Zala Zavrl, Po-lona Jezeršek in Žan Ravnikar. Po vrnitvi s Poljske in proslavitvi v klubu za do sedaj doseženo najboljšo predstavitev Slovenije na Evropskem mladinskem prvenstvu v orientacijskem teku je Matica Blaža sprejel in mu čestital tudi žu-pan Stanislav Poglajen.

Vinko Koželj zmagal v ItalijiKomenda • Gorski prelaz Stelvio v provinci Bolzano v Italiji je vsako drugo leto kraj srečanja starodobnikov- traktorjev. Takrat je tudi tekmovanje, kdo bo najboljši oz. najhitrejši na vožnji iz doline do vrha prelaza. Letošnje srečanje oziroma tekmovanje je bilo od 24. do 26. junija, na njem pa je Društvo stari traktor Moste pri Komendi osvojilo 1. mesto.


Oglasi

Obiščite nas tudi na www.mestnelekarne.si

Dežurni lekarni od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016: Lekarna Kamnik ned in prazniki: 9.00 - 12.00Lekarna Domžale sob, ned in prazniki 17.00 - 20.00

» Naš nasvet dobite kadar koli - brez

recepta.« Maja Oražem,mag.farm.,LekarnaKamnik-Šutna


Mlado mnenje

navadno sicer skromno besedilo, a poslal z namenom, da me pozdravi ter pove, da je na svojih počitnicah mislil name.

Informacije o oddaljenih krajih v obliki slikovne podobe na naslov-ni strani razglednice omogočajo vizualni užitek, hrepenenje ter sanje o tem, da bi potovali prav tja. Ali pa vzbujajo spomine na trenutke, ko smo bili tam tudi sami. Prejete razglednice sem pogosto shranila na oglasno desko, jo pripela z magnetom na hladilnik, potem, ko je bil čas poletja mimo, pa so romale v kakšno posebno škatlo. Bile so suvenir, izraz ohra-nitve spomina na osebo ali kraj, od koder je kartica prišla.

Temnejša plat razglednic, ob kateri me zaskrbi za njihovo prihodnost, je stalno večji pritisk po hitrem, praktičnem in poceni komuniciranju. Te potrebe so razglednice v 19. in 20. stoletju absolutno še zadovoljevale in predstavljale nek nov, hiter medij prenosa kratkih sporočil. Namesto obveznosti, da poiščemo mesto, kjer prodajajo razglednice, truda, da iz-beremo primerne, ter še napora, da zavijemo v trafiko in dobimo znamke, da ne pozabim na izgubo časa, ko kartice vržemo v poštni nabiralnik … namesto vsega tega imamo danes, vemo, mobilne telefone, prenosne računalnike, aplikacije in družbena omrežja. Tisto, kar je bilo veliko ali le par kilometrov stran (dopisovali smo si tudi znotraj slovenskih krajev, s prijatelji, kar tako in s sorodniki, predvsem v času velikonočnih in božičnih praznikov), izbrano z nekim namenom, ročno opremljeno z znamko, ključ-ni pečat pa je dala osebna pisava in zapisano sporočilo, zdaj držiš v rokah ti. Fizično, ne digitalno. Konkretno. In intimno.

Za navdušence nad razglednicami ali zgolj radovedneže priporočam, da se pridružite projektu Postcrossing (www.postcrossing.com), ki zdru-žuje entuziaste po vsem svetu. Gre za dopisovanje in tudi zbiranje razgle-dnic iz različnih držav po svetu. Sodeluješ lahko tako, da si ustvariš upo-rabniški račun, dobil boš poštni naslov osebe, kamor pošlješ svojo prvo (fizično, ne elektronsko!) razglednico, nato pa sledi še slajše – prejmeš razglednico od osebe z drugega konca sveta.

Prejmi lepe pozdrave iz … Gabrijela Vrbnjak

Sonce, morje, pesek, zrak in do plaže le korak. A družba naša razi-grana, ti piše sporočila slana. Prejmi lepe pozdrave iz … Tako (bolj ali manj kreativno) in podobno se je najverjetneje glasila večina vse-bine skoraj izumrlih kosov papirja s poslikavami najpogosteje turi-stičnega motiva. Zakaj izumrlih? Zato, ker dobro staro razglednico, ki je stara že vsaj 100 let (v letih 1895 in 1920, ki veljajo za zlato dobo pošiljanja in zbiranja razglednic, naj bi bilo prodanih približno 300 bilijonov! razglednic), zamenjujejo MMS-i in drugi produkti digital-ne revolucije.

Ko pomislim na razglednice, sem srečna in žalostna hkrati. Po eni stra-ni me nostalgija popelje v čase brezdelnih počitnic, ko smo komaj čakali, da šolske zadeve za vsaj par mesecev vržemo v kot, preživimo čas s prija-telji in na morju. Starejši, kot smo bili, bolj so se daljšali dnevi s starši na morju in pričakovanje na snidenje z družbo je naraščalo. Tudi če nismo bili skupaj, ni bilo treba, da si vsak dan pišemo, kje smo, kaj počnemo, jemo ali pijemo ter v obliki video zapisov ali posodobljenih statusov na družbenih omrežjih zbujamo skomine kolegom. Bilo je drugače. Da smo povedali, kje smo dopustovali, se zabavali in pohvalili, smo poslali razgle-dnico. Ni večjega navdušenja kot tisto, ko v dolgočasnem avgustovskem dopoldnevu slišiš poštarja in zvok pošiljke, ki pade v nabiralnik. To ni več navadna pošiljka. Je dokaz, da nekdo misli nate, je dar, izmenjava izku-šenj, čustev, je komunikacija in spominek. Ko prejmem razglednico, sem vedno vesela, cenim pošiljateljev trud, da je kartico izbral, skrbno zapisal

Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 3,7 do 6 l/100 km. Izpuh CO2: od 96 do 139 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifi čne emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0078 do 0,0653 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00002 do 0,00187 g/km. Število delcev: od 0,01 do 21,08. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

V primeru avtomobilskega kaska zavarovanja za 1 EUR za prvo leto si Peugeot Financiranje pridržuje pravico do izbire zavarovalnice.

BONUS OB MENJAVI STARO ZA NOVO / BONUS OB PEUGEOT FINANCIRANJU / KASKO ZA 1€

www.peugeot.si

PEUGEOT 308 & 308 SW

OSVEŽENA POLETNA PONUDBA

RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00 KONCESIONAR LETA 2014


Družina

Sorojenci – med sovraštvom in ljubeznijo Andreja Vukmir, spec. ZDT

Ko posamezniki ali pari poiščejo terapevtsko pomoč, jo večinoma za-radi stiske v odnosih s partnerjem, otroci, starši. Le redko – vsaj takšna je moja izkušnja – pa iščejo odgovore na zapleteno dinamiko, ki jo ima-jo s svojimi sorojenci, kot bomo v članku imenovali brate ali sestre. Zanimivo je, kolikokrat in s kakšno intenzivnostjo med terapevtskim procesom ti odnosi in njihove čustvene vsebine priplavajo na dan.

V odnosih med sorojenci je veliko bolečine, ki se izraža kot zamera, kot občutek, da so imeli drugega otroka raje, da je eden od otrok nosil več odgo-vornosti kot drugi, da je bila enemu dovoljena večja brezskrbnost. Najhujše bolečine in zamere se rodijo ob smrti enega ali obeh staršev in ko pride čas, da se razdeli dediščina. Takrat privrejo na dan vsa razdiralna čutenja, ki jih je družina vedno nosila v sebi. Takega sovraštva, kot ga vidimo med sorojenci, ne najdemo niti v najhujših zakonskih sporih. Nepremičnina postane simbol čustvene dediščine staršev in spori med sorojenci se razplamtijo do odkrite-ga sovraštva.

V naših člankih smo vedno predstavili zgodbo. Tokrat je ne bomo, ker sem prepričana, da vidite veliko takih zgodb v svojem vsakdanjem življenju. Raje se bomo posvetili vprašanju, kako je to mogoče. V naših mesečnih pre-davanjih, s katerimi septembra nadaljujemo v Trzinu, se bomo lotili obču-tljive teme, ki je tako značilna v slovenskem prostoru. Kako je mogoče, da si otroci, ki so spočeti in rojeni iz istega telesa, ki skupaj preživijo otroštvo, si delijo dom, so vzgajani in ljubljeni ali neljubljeni od istih staršev, tako močno zamerijo in celo sovražijo, ko odrastejo? Kje tiči vzrok? Zakaj se to zgodi?

V zadnjih letih so se močno povečale raziskave na tem področju. Odnos med sorojenci je lahko zelo pomemben v življenju. Močno smo združeni v času odraščanja, morda malo manj, ko smo vpeti v službo ter vzgojo svojih otrok, spet pa v starejših letih našega življenja. Lahko je vir močne opore in prijateljstva v našem življenju. Lahko pa se obrne v svoje nasprotje.

Rivalstvo med sorojenci je v otroštvu in med odraščanjem normalno, če

pa se prenese tudi v odraslo dobo, kaže na močna nerazrešena čutenja iz iz-vorne družine. Osnova družine je zakonski odnos, ki določa vzdušje v družini. Hkrati pa je družina sistem, v katerem imamo sistemske vloge ter prirojene (določene) vloge. Kako se te vloge izražajo, oblikujejo, določajo, je odvisno predvsem od staršev in njihovega zakonskega odnosa ter njihovega odnosa da samih sebe.

Sistemske vloge določa že razlika, ali je otrok prvo- ali drugorojenec. Ali je edinec ali pa sta dvojčka. Vrstni red otroka določa njegovo sistemsko vlogo, čustveno pa ga ovrednotijo starši. Če tega ne zmorejo narediti na pravilen na-čin, se med sorojenci rodi ljubosumje in celo sovraštvo. Po mojih izkušnjah se poleg staršev najhujše t.i. relacijske travme izražajo prav med sorojenci.

Nekaj drugega so prirojene vloge. V kakšnem čustvenem stanju sta za-konca, ko se rodi posamezen otrok. Vsi se sprašujejo, kako je možno, da se otroci, ki so rasli v isti družini in so jih enako vzgajali, med seboj tako različni. Niti en otrok v družini se ne rodi v enak čustveni prostor, v enako vzdušje, v enak odnos med starši. Najhujša zloraba staršev je, če se zaradi nezadovolj-stva v zakonu na enega od otrok čustveno neprimerno navežejo. Da otrok postane čustveni partner. V takem primeru so prizadeti vsi otroci: „priviligi-rani“ mora biti na voljo, čeprav je povsem neprimeren, drugi pa z bolečino opazujejo, kako ima mama na primer raje sina kot hči. Tu že vidimo jedro bo-dočega močnega konflikta. Naslednja huda čustvena zloraba so t.i. postarše-ni otroci, ko morajo zaradi starševske nemoči prevzeti vlogo, ki ji čustveno in razvojno niso kos. Naslednje so t.i. trinagulacije, ko se oče ali mati povežeta z enim otrokom na račun drugega.

O vsem tem in še več, se bomo pogovarjali na našem naslednjem sre-čanju, ki bo v četrtek, 15. septembra, ob 19. uri v dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu.

Odnose med sorojenci določajo starši in v njih se izraža konflikt, ki bi ga starša morala rešiti v svojem zakonu. Ta zakonski konflikt se odraža, odigra-va, nosi in živi še dolgo po tem, ko staršev ni več. Kakšna škoda …


Anin nasvet

Jesenska priprava tal Marko Hočevar

Jesen nam prinaša pridelke in hkrati tudi skrb za ustrezno jesensko pripravo tal po dolgi rastni dobi. Zemlja v vrtovih, sadovnjakih, vinogradih, živih mejah in okrasnih zelenicah je izčrpana od suše ali izprana od daljših deževnih obdobij; enako velja za rastline, ki so rastle in počrpale veliko količino hranil za celoletno rast. Med letom smo za rastline skrbeli z dodajanjem hranil in jih krepili proti stresu. Jeseni, ko spravimo pridelke oz. preden pose-jemo ali posadimo jesenske kulture, pa dobro pripravimo tla, da bosta rast in razvoj rastlin čim bolj zdrava in uravnotežena tudi spomladi.

Zemljišča v vrtovih po spravilu pridelka jeseni dobro prerahljamo približno do globine 30 cm, tako da omogočimo dotok zraka v zemljišče. Poberemo in izruvamo vse pleveli in tudi rastline, ki so ostale na zemljišču. Poberemo vse rastline, še posebno, če so obolele, kot so bolni listi rastlin ali celo polni škodljivcev. Takšnih rastlin ne smemo puščati na tleh ali jih zakopavati, saj so potem spomladi vir novih okužb. Obolelih in poškodovanih rastlin tudi ne mečemo na kompost, ampak jih odstranimo med biološke odpadke. Ko smo tla dobro očistili in prerahljali, dodamo kakovostno organsko gnojilo Organ-ski vrt, ki bo revitaliziralo zemljo z dodatnimi hranili, ki bodo na razpolago že v začetku rastne dobe spomladi ali pa če bomo sadili prezimne jesenske rastline. Poleg hranil kakovostno organsko gnojilo aktivira delovanje kori-stnih mikroorganizmov, ki bodo celo jesen in zimo v zemlji delovali in biolo-ško aktivirali tla, kar pomeni, da bodo ta z jesenskim organskim gnojenjem bolj aktivna, polna hranil, koristih mikroorganizmov in rahla v začetku rastne dobe v naslednjem letu. Včasih so pridelovalci po spravilu pridelka vedno dodajali hlevski gnoj na zemljišča, danes pa to enostavno naredimo s kako-vostnimi organskimi gnojili ali zrelim kompostom, ki smo ga pripravljali čez leto in smo mu tudi že dodajali organska gnojila, da je postal bogat s hranili in mikroorganizmi, ki delujejo na boljšo dostopnost hranil. Takšen aktivator je tudi naravna sestavina najsodobnejšega organskega gnojila HomeOgarden Organski vrt – leonardit – ki je zelo bogat s humati in aminokislinami, ki akti-vira črpanje hranil, ki so že v tleh ali kompostu, pospešuje nastajanje humusa in hitrejše nastajanje potrebne organske snovi v tleh.

Gnojila ob prekopavanju enostavno posujemo po zemljišču po navodilu za uporabo in jih enakomerno zmešamo v zemljo, ko jo rahljamo oz. preko-

pavamo. Če imamo tla zelo peščena, da ne zadržujejo hranil, ali zelo glinena, da so trda, potem dodamo še nekaj blokov organske zemlje, ki zelo dobro rahlja tla in veže hranila. Kombinacija organskega gnojila in organske zemlje iz kokosovih vlaken je najboljša kombinacija za dobro jesensko pripravo tal.

Poleg priprave zemljišča v vrtu je treba pognojiti tudi vse ostale skupine rastlin, ki so v okolici hiše. Sadno drevje in vinska trta potrebujeta organsko gnojilo z manjšo vsebnostjo ključnega hranila za rast dušik, po drugi strani pa več kalija in fosforja, ki ga bosta porabila na zalogo in tako uspešno preživela zimsko obdobje in zagotovila bolj zdravo rast spomladi. Jesensko gnojenje s prilagojeno kombinacijo hranil HomeOgarden Organsko Sadno drevje in trta je ključnega pomena tako za že posajene rastline, kot seveda tudi za sadike, ki jih bomo posadili na novo.

Sodobna organska gnojila v obliki manjših hitro topnih peletk ali pa v drobnih granulah po navodilu posujemo okoli rastlin. Po navadi je dovolj 1–2 kg na 25-30 kvadratnih metrov ali pa 50–100 g na sadiko, nekaj pesti, kar lah-ko tudi razberemo na vreči gnojila. Pognojimo tudi vse okrasne grmičke, žive meje itd. Žive meje, iglavci in grmički potrebujejo gnojila tudi z vsebnostjo magnezija, saj ta preprečuje jesensko in zimsko rjavenje listov ali iglic.

Ne pozabite na vaše rastline in zemljišče tudi jeseni. Celo leto so vam da-jale pridelke, vas razveseljive z bujnim cvetovi, dajale senco, zaščito, zdaj pa potrebujejo počitek in nekaj organskega gnojila ter organske zemlje, da bodo spomladi pripravljene na nove izzive.

Marko Hočevar, dipl. ing. agr, je strokovnjak za organske izdelke v podjetju HomeOgarden.

ob16_oglas_modre_novice_186x126_20160811.indd 1 18.8.2016 11:44:21


Na vrata trka novo šolsko leto. Poletne počitnice ostajajo le še spomin, za odštevanje do naslednjih pa je še prekmalu. Z novim šolskim letom priha-jajo šolske obveznosti, pa tudi izven šolske dejavnosti, ki učencem polnijo prosti čas z zanimivimi aktivnostmi.

Mateja Kegel Kozlevčar

Obšolske dejavnosti so pomembne za otrokov razvoj

koncentracije in vizualizacije, pa tudi sposobnost razumevanja drugač-nosti in raznolikosti življenjskih pojavov. Moč domišljije vsebuje številne aktivnosti in miselne procese, zato je za otroke zelo dobro orodje v nji-hovem razvoju. Domišljija otrokom daje neomejeno svobodo, da delajo na uresničevanju svojih idej, želja in sanj na način, ki je blizu njim samim. Domišljija pomaga otrokom, da raziskujejo svet okoli sebe in da si ustva-rijo predstavo o svoji prihodnosti, ki njihovemu življenju daje tudi smisel. Poleg tega sposobnost domišljije otrokom pomaga, da se bolj domiselno soočajo z vsakodnevnimi življenjskimi izzivi in lažje rešujejo težave,« pravi strokovnjakinja Gita Mateja de Laat.

Otroci in umetnostDomišljijo torej moramo razvijati, da bo otrok v življenju lažje prepo-

znaval situacije in se v njih odločil za tisto pot, ki bo, po njegovem mnenju, prava. Razvijamo pa jo lahko skozi različne šolske in obšolske dejavnosti, med drugim tudi glasbene aktivnosti, kot so igranje instrumentov, petje, glasbene delavnice. »Naši najmlajši so naš največji zaklad, zato je po-membno, da poskrbimo, da se njihovi talenti pravilno razvijejo. Razvijanje posluha in ritma – ljubezni do glasbe, preko glasbenih pravljic in igranja inštrumentov je naša glavna naloga,« pravijo v Glasbeni šoli Skalar, kjer skrbijo za otrokov razvoj skozi glasbeno ustvarjanje že od zgodnje mla-dosti.

Tematska priloga: Obšolske dejavnosti

Najsi gre za šport ali glasbo, morda likovno ali drugo umetnost, prav je, da otroci preizkusijo nekaj stvari in najdejo tisto pravo. Nikdar se ne ve, morda pa prav njihova obšolska dejavnost nekoč postane hobi in kasneje kariera. Pa četudi bo ta dejavnost predstavljala le eno izmed otrokovih muh v letošnjem šolskem letu, nič zato, to bo pomenilo, da je svoj prosti čas preživel aktivno, pridobival nova znanja in veščine, ki mu bodo lahko prišle prav na drugih področjih. In kaj sploh lahko počnejo otroci, ko za-ključijo z dnevnim poukom? Marsikaj! Tokrat smo zbrali nekaj namigov, kam jih starši lahko usmerite, če z idejami ne pridejo na plan že otroci sami.

Zakaj in kako razvijati otrokovo domišljijoDejstvo je, da umetnost, pa naj gre za likovno ustvarjanje, glasbo ali

ples, pozitivno vpliva na intelektualni razvoj otroka. Ne le, da je ob tem lahko kreativen, bogati se tudi njegov besedni zaklad in spodbuja domi-šljija. Morda se slednja na prvi pogled ne zdi tako pomembna, a je ključna, da bo otrok lahko odrasel v osebo, ki bo znala videti in sprejemati stvari z različnih zornih kotov. »Domišljija je sposobnost človeka, da procesira ra-zumljive razumske slike in podobe in jih integrira v svoje bitje. Na splošno domišljija vodi v ustvarjalnost in vsestransko zanimanje za različne stvari in pojave v življenju, pa tudi v sposobnost spoštovanja različnih življenj-skih pogledov in zornih kotov. V otrocih je torej domišljija tisti temelj, na katerem se med razvojem razvijajo ustvarjalnost, pozornost, sposobnost

zimska vadba poteka od 1. 10. 2016 do 31. 5. 2017

Vpisv programe

2016-2017



Strokovnjaki svetujejo, naj otrok že v času, ko še ne vstopi v šolske klo-pi spoznava umetnost na različne načine. Lahko gre za risanje, spoznavanje oblikovanja z glino, lahko se prepusti glasbi na pasiven ali aktiven način, spo-znava različne inštrumente, peljite ga v gledališče (otroške predstave so tudi v naših krajih zelo kakovostne!) ali pa na ogled razstave v galerijo. Pomembno je tudi redno skupno prebiranje in ogledovanje slikanic. Pokažite mu številne priložnosti, ki ga čakajo v življenju, tako se bo morda že v zgodnjem otroštvu odločil, katera aktivnost bo zanj prava. Vsekakor je dobro, da jih preizkuša skozi igro in ga vanje ne silimo. Spoznavanje z umetnostjo naj poteka v prije-tnem in varnem okolju ter primerno za otrokovo starost.

Pomen zgodnjega spoznavanja z jezikiVse pogosteje starši vpisujejo otroke v jezikovne tečaje že v času, ko komaj

dobro spregovorijo. Zgodnje učenje jezikov postavi temelje za poznejše uče-nje in vpliva na odnos do drugih jezikov in kultur. To je tudi osnovna motivacija

za različne pobude Evropske komisije, ki uveljavljajo zgodnje učenje jezikov, in za nadaljnje raziskave na tem področju. Zgodnji stik s tujim jezikom lah-ko otrokom olajša učenje jezikov, izboljša poznavanje materinščine in jim pomaga tudi na drugih področjih. Ministri za šolstvo EU zato podpirajo uče-nje vsaj dveh tujih jezikov v otroštvu.

Skozi ples do samozavestiZelo pomemben je tudi gibalni razvoj. »Otrok mnogo bolj kot odrasli izra-

ža svoje duševno počutje s telesnim stanjem in obratno. Gibanje in čustvo-vanje imata veliko skupnega, saj se vsa čustva kažejo v ekspresivni govorici telesa. Še zlasti otroci in mladostniki najdejo posebno zadovoljstvo v ple-su, kajti mnogi med njimi odkrijejo v njem pot za osvoboditev svojih čustev in občutij, ki bi jih s pomočjo besed sicer težko spravili na površje. Plesno gibanje prav tako izredno veliko prispeva k samozavedanju, občutju uspe-ha in zadovoljstva, saj omogoča oblikovanje ustrezne telesne slike in vliva samozadovoljstvo, vpliva na vedenje, odnos do drugih in na oblikovanje stališč,« pravi Meta Zagorc v knjigi Ples – ustvarjanje z gibom. Seveda je ples le ena od številnih možnostih športnega udejstvovanja otrok v šolskih in obšolskih dejavnostih, a zagotovo tista, kjer ima največ priložnosti, da najde svoj slog. Začetek septembra je pravi čas, da skupaj z otroki preizku-site različne športe in druge aktivnosti, da bodo za letošnje leto ali morda za življenje našli pravo izbiro za preživljanje svojega prostega časa.

Prav je, da otroci obšolske dejavnosti vzamejo zares, da skozi redno opravljanje aktivnosti, ki so si jih izbrali, oblikujejo tudi čut za odgovor-nost. A to še ne pomeni, da se ob njih ne smejo zabavati. Skozi igro se lah-ko ogromno naučijo, igranje je pomemben del otrokovega razvoja. Igra je nujno potrebna za duševni in telesni razvoj. Pri predšolskih otrocih med drugim predstavlja čustveni in socialnih razvoj, ki ga z igro spodbujamo, če ni ustrezna, tudi zaviramo. Skozi igro razvijajo otroci domišljijske spo-sobnosti, zato niti ni čudno, da si male deklice ustvarijo pravljični svet, v katerem so plesoče princeske.

Vsekakor pa je treba tudi pri obšolskih dejavnostih imeti občutek za zmernost. Ne le odrasli, tudi otroci lahko kaj hitro postanejo žrtve izgore-losti, če morajo svoj mladi um in energijo posvečati preveč obveznostim

Od 29. 8. do 11. 9.

DNEVI ODPRTIH VRAT v Plesalnici v Radomljah

NOVO! PLEŠEMO TUDI V KAMNIKU od 19.9. dalje ...

urniki na www.mikiples.com

Ugani točno lokacijo v Kamniku! Prvi, ki mu uspe, prejme poseben popust na izbran plesni tečaj.

Informacije na FB plesnasolamiki in spletni strani www.mikiples.com/miki-v-kamniku

• Otroci in mladina hip hop, jazz balet in break dance

• Deklice klasični balet

• Predšolski otroci telovadijo na gibalni igralnici in

plesnem tečaju za predšolske otroke. V centru Pinea začnemo 6. septembra z vadbami baleta za deklice od 3-5 let in od 6-8 let, pod vodstvom diplomirane balerine Izabele K. Kravanja.

Vse prijave na tel. 030 306/740 ali na [email protected]

Igralno gibalne urice za le 18 eur/ mesec.



VPIS SE JE ZAČELVPIS SE JE ZAČELPlesna šola Urška Domžale in plesni klub Impulz Domžale

Vpis in informacije:Slamnikarska 1A, 1230 Domžale

www.urska-domzale.com, tel.: 041 991 663

hkrati. Naj bodo šolske in obšolske dejavnosti v užitek in veselje in ne le še ena obveza, ki jo pač morajo opraviti. Naj otroci uživajo v tistem, kar počno! Vedno pa bodo veseli, če se jim bodo na kateri točki njihovih ob-šolskih dejavnosti pridružili tudi starši. Morda le za urico ali dve na teden, ko vam bodo predstavili novo naučene plesne korake, tuje besede ali po-kazali svoja umetniška dela, ki so jih ustvarili. Prisluhnite jim, predvsem pa ne pozabite na pohvalo. V svoje delo, ki vam ga želijo pokazati, so vložili veliko truda.

M: 041 553 711T: 01 831 73 60

E: [email protected]

Jezikovna šola za vse starosti

Začetki Jezikovne šole ITA iz Kamnika segajo še v Jugoslavijo. Torej je starejša od Slovenije in lahko rečemo, da imajo zaposle-ni zelo veliko izkušenj! Pri njih se lahko naučite naslednjih tujih jezikov: angleščine, nemščine, francoščine, italijanščine, špan-ščine, ruščine, latinščine, slovenščine, kitajščine in esperanta.

Ime ITA je dobila po vzdevku lastnice, ki je vsa leta tudi srce šole. Prve tečaje so imeli v Ljubljani, dolgo časa v Ljubljani in v Kamniku, pozneje pa so se osredotočili samo na delo v Kamniku, ki tako jezikov-no šolo bolj potrebuje. Kamničane in okoličane privlači bližina šole, v kateri učenje poteka v prijaznem, domačem okolju ter v majhnih skupinah. Zelo jim je všeč oseben pristop, prilagodljivost ter odziv-nost predavateljev na njihove želje in potrebe. Uživajo v sproščenem, prijetnem vzdušju, ki spodbuja kakovostno učenje. Pozorno izbrane poučne teme pritegnejo pozornost in zanimanje tečajnikov. Na visoko raven poučevanja vpliva tudi redno sodelovanje z učitelji, ki so materni govorci jezika (t. i. native speakers).

Vezi s tečajniki se tkejo leta in leta, številni tečajniki pa pod njiho-vim strokovnim vodstvom dosežejo najvišjo stopnjo znanja jezika na mednarodnih izpitih. »Skupaj se veselimo učnih uspehov, posebej s tistimi, ki mislijo, da nimajo smisla za jezik, pa vendar z njihovo vztraj-nostjo in našo vero v njihove zmožnosti, prebijejo to blokado. Ponosni smo na najmlajše, dveletne tečajnike, ki jim jezik kar sam steče, in na tiste, ki se za učenje tujega jezika odločijo pri svojih skoraj osemdese-tih letih in s tem potrjujejo nam ljubi rek Where there‘s a will, there‘s a way! (Kjer je volja, je tudi pot!),« pravijo v Jezikovni šoli ITA, kjer že komaj čakajo na začetek novega šolskega leta ter spoznavanje novih ter vrnitev starih tečajnikov.

Liparjeva 6, 1234 Mengeš | 01 723 08 90

Vabi v svoje vrste

vse ljubitelje karatejastare od 7 do 70 let.

Lastra – največja trgovina z glasbili in opremo v Sloveniji

Podjetje Lastra iz Mengša bo vsak čas začelo s praznovanjem svoje 25 letnice. V tem času so svojo trgovino že trikrat povečali in nazadnje zgradili novo stavbo s 1.200 m2 površine na Liparjevi cesti 6 v Mengšu, ki ponuja strankam izvrstne pogoje za izbiro, preizkus in nakup glasbenega instrumenta in opreme.

Trgovina je razdeljena na posamezne oddelke, kjer vam svetujejo glasbeniki, specialisti za določeno skupino instrumentov. Na voljo za preizkušanje je več prostorov z različnimi akustičnimi pogoji, vključno z dvorano, kjer prirejajo tudi razne seminarje in delavnice za profesional-ne glasbenike, amaterje, najmlajše, skratka, za vse ki si želijo svoje glas-

beno znanje poglobiti in nabrati novih izkušenj. Tr-govino Lastra obiskujejo glasbeniki iz vse Slovenije in tudi tujine, predvsem iz zamejstva, saj je lahko dostopna iz vseh smeri in ima tudi dovolj lastnih brezplačnih parkirnih mest.


Šport

GORSKO KOLESARSTVOV Kamniku okronali državne prvake v enduru

Prejšnji konec tedna je Kamnik gostil gorske kolesarje v disciplini enduro. Tekma je štela za serijo SloEnduro in državno prvenstvo. Najhi-trejša sta bila Avstrijca Gerd Skant in Yana Dobnig, državni prvaki so po-stali Tadej Razpet (Pedal Racing Team), Matjaž Istenič (Energijateam.com Domžale), Robert Kordež (Black Holeenduro team), Grega Nagode (Ener-gijateam.com Domžale), Primož Gams (Black Holeenduro team) in Blaž Hölcl. Dirkali so tudi trije člani Calcit Bike Teama. Miha Spruk je bil skupno deveti, Jan Balantič deseti, Peter Zupančič 38., Blaž Žle pa dirke ni končal.

Naglič najboljši Calcitovec na Črnem vrhuGorski kolesarji so se tretjo soboto v avgustu zbrali na dirki slovenskega

pokala na Črnem vrhu. Seveda niso manjkali kamniški tekmovalci iz Calcit Bike Teama. Za kategoriji elite in do 23 let je bila to zadnja dirka sezone, na njej pa se je v moški konkurenci najbolj izkazal Rok Naglič, ki je prišel do drugega mesta, pred njim je bil Italijan Daniele Braidot, za njim pa njegov klubski ko-

lega Boštjan Hribovšek. Luka Tavčar je bil peti, šesti Peter Zupančič in sedmi Gregor Krajnc. Zmage se je veselila Tina Perše, ki je bila prva med članicami, a na žalost spet ni imela nobene tekmice.

KVADRATLONNa vrh kamniškega kvadratlona zopet ekipa ZZP Proteini.si

Že deveto leto zapored konec julija Športna zveza Kamnik organizira kamniški Kvadratlon. Tovrstno tekmovanje je edinstveno v Sloveniji, ekipe se namreč na igriščih in bazenu pod Skalco merijo v ekipnih poletnih športih: no-gometu na mivki, košarki 3na3, odbojki na mivki in malem vaterpolu. Po pre-cej napetem dvoboju za končno zmago so med desetimi ekipami na koncu slavili igralci ekipe ZZP Proteini.si, pred Cicoteamom in ŠKD Mekinje. Najbolj koristen igralec 9. Kvadratlona je postal član Cicoteama Andrej Štembergar

in Italijanka Antonella Confortola, sledila pa sta jima najboljša Slovenca Rok Bratina in Lucija Krkoč. Grintovško strmino je premagalo tudi 19 te-kačev KGT Papež, med mlajšimi je Maša Viriant ponovno postala državna prvakinja, Rok Sušnik in Izak Poljanšek pa državna podprvaka. Med člani je bil Nejc Kuhar peti, šesti Luka Kovačič, od osmega do desetega mesta pa so se razvrstili Gašper Bregar, Luka Mihelič in Simon Novak. Med ženska-mi je bila Urša Trobec osma in Špela Zupan deveta. Tekma z ekstremno progo (9,8 km, višinska razlika 1959 m) je štela za Pokal Slovenije v gor-skih tekih, državno prvenstvo za otroške kategorije in za svetovni pokal.

Foto: Frane Kranjec

Foto: ŠZ Kamnik

Miran Cvet najhitrejši na KrvavecKrvavško 8,6-kilometrsko progo z višinsko razliko 1320 metrov je najhitre-

je pretekel Miran Cvet (KGT Papež). V članski konkurenci je bil Gašper Bregar (KGT Papež) drugi. Tek je štel za izbirno tekmo za reprezentanco na SP v Bolga-riji, v njej pa so kar štirje tekači KGT Papež (Cvet, Bregar, Čufer, Habjan).

TRIATLONTrisportovci uspešni v dolgem triatlonu

Triatlonci so se drugi vikend v avgustu merili na državnem prvenstvu v dolgem triatlonu (1,9 km plavanja, 90km kolesarjenja, 21km teka), ki je po-tekalo v Bakovcih. V moški konkurenci je zmagovalec postal Mitja Mori (TK Ljubljana), drugi je bil Tine Lavrenčič (Vipava), tretji pa je s preizkušnjo opravil Miro Kregar iz TK TrisportExoterm.

Na tretjo stopničko v absolutni razvrstitvi pri ženskah je prav tako stopila Kamničanka iz TK TrisportExoterm Romana Capuder, za prvouvrščeno Mojco Hafner in drugo Marjetko Šibelja (Sežana).

Matevž Planko je tekmoval na tekmi za evropski pokal v elite konkurenci na Švedskem in zasedel 15. mesto, enako mesto pa je dosegel tudi v norve-škem Tønsbergu. S tem je osvojil dragocene točke v evropski članski konku-renci

PLAVANJEVeronika je v Kamnik privabila veliko število plavalcev

Na letošnjem 15. Mednarodnem mitingu Veronika je sodelovalo 449 plavalcev iz 31 klubov. Slovenske barve je zastopalo 415 tekmovalcev iz 25 slovenskih klubov, 34 tekmovalcev pa je prišlo iz 6 tujih klubov – Avstrije, Hr-vaške, Italije in Rusije. Za odličja in dobre rezultate se je na tekmovanju pote-govalo tudi 32 domačih plavalcev (19 deklet in 13 dečkov) Plavalnega kluba Calcit Kamnik v štirih tekmovalnih selekcijah.

Živa Dobrovoljc je osvojila dva naslova državne prvakinje

Živa Dobrovoljc (PK Calcit Kamnik) je konec julija na Koroškem osvojila dva naslova državne prvakinje med mladinkami na 800 in 1500 metrov prosto, na 200 metrov prosto je zasedla drugo mesto, na 100 metrov prosto pa tretje. Lara Seretin je med članicami osvojila tretji mesti na 400 metrov mešano. Uspešno pa so na tem in na ostalih državnih prvenstvih (mladi) nastopali tudi ostali plavalci Plavalnega kluba Calcit Kamnik.

LOKOSTRELSTVODve medalji kamniških lokostrelcev na Evrop-skem mladinskem prvenstvu

V Bukarešti je potekalo mladinsko evropsko prvenstvo, ki se ga je udele-

Foto: Dare Jazbinšek

Zupan, v ekipo Kvadratlona pa so bili izbrani še Anton Hočevar – naj rovka, Dalibor Crnoja – žlica trica, Klemen Hribar – naj potičkar, Matej Nastran – sidro No.1 in Teja Jazbinšek- Carica.

GORSKI TEK18. tek na Grintovec

Kralj in kraljica letošnjega 18. teka na Grintovec sta izmed 215 tekmo-valcev in tekmovalk, ki so uspeli priti do vrha, postala Eritrejec Petro Mamu


Šport

žilo 345 tekmovalk in tekmovalcev iz 36 držav. Kot člani reprezentance so na prvenstvu sodelovali trije člani Lokostrelskega kluba Kamnik, in sicer med mladinci Gašper Štrajhar in Luka Arnež, med kadeti pa Žiga Ravnikar. Ekipno so mladinci nesrečno izpadli v boju za osmino finala, kadetska ekipa v sestavi Žiga Ravnikar, Nik Bizjak in Žan Lukšič po je streljala odlično in po zmagah nad Poljaki, Rusi, Francozi, v finalu premagala še Špance ter se tako veselila naslova Evropskih ekipnih prvakov. Uspeh je dopolnil mladinec Gašper Štraj-har, ki je po 13. mestu v kvalifikacijah, v individualnih dvobojih premagoval nasprotnike enega za drugim in se na koncu veselil bronaste medalje.

ATLETIKAJure Grkman deseti na evropskem prvenstvu

Jure Grkman, član Atletskega kluba Kamnik, je uspešno nastopil na Evropskem prvenstvu za mlajše mladince v gruzijskem Tbilisiju. V polfinalu teka na 400m je mladi kamniški atlet dosegel nov osebni rekord in s časom 49,13 osvojil odlično končno 10. mesto. Z rezultatom 47,55 je zmagal Romun Pislaru. V štafetnem teku so se fantje uvrstili v finale, kjer pa na žalost niso dokončali teka.

NOGOMETDomžalčani premagali West Ham

Domžalski nogometaši so odlično začeli letošnjo sezono. V kvalifikacijah za Evropsko ligo so v prvem krogu obakrat premagali Andorski Lusitanos s 3:1 in 2:1. V drugem krogu so v gosteh remizirali z Beloruskim ŠahtjorSoli-gorsk z 1:1, doma pa zmagali z 2:1. Za nagrado so igrali v tretjem krogu pro-ti angleškemu West Hamu, ki so ga „doma“ v Stožicah pred več kot 8.000 gledalci presenetljivo premagali z 2:1. Na žalost so v gosteh pred več kot 54.000 gledalci izgubili s 3:0 in se tako na dostojen način poslovili od letošnje evropske sezone. Dobro jim gre tudi v domačem prvenstvu. Po šestih krogih so na tretjem mestu po zmagah nad Radomljami, Rudarjem, Luko Koprom, remijema proti Krškemu in Mariboru ter edinemu porazu v zadnjem krogu proti Olimpiji. Slabše gre Radomljam, ki so trenutno zadnje z remijema proti Aluminiju in Celju ter porazi proti Domžalam, Olimpiji, Gorici in Luki Kopru. V drugi ligi je Roltek Dob po treh krogih tretji, po zmagi nad Zarico in remijema z Brdi in Ankaranom.

JUDOMarjan Fabjan se je na svoji poti osvežil tudi v kamniškem bazenu

Marjan Fabjan, eden najboljših trenerjev juda na svetu (tudi dvakratni do-bitnik naziva najboljši trener na stari celini) in trener uspešnih judoistk Tine Trstenjak in Anamari Velenšek, se je na svoji poti od Lopate do Brezij na Go-renjskem drugi dan ustavil v Kamniku, kjer se je na kamniškem bazenu tudi

I G R A N J E

VPIS NOVIH ČLANOV

Sledi nas:Calcit volleyball

www.okkamnik-klub.si

osvežil po naporni hoji skozi Tuhinjsko dolino. Marjan Fabjan je obljubo po romanju na Brezje izrekel pred nastopom poškodovane Anamari Velenšek, če bo le ta osvojila medaljo na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru.

Cico1.

Terme Snovik - Kamnik, T: 080 8123, www.terme-snovik.si, [email protected]

ROJSTNODNEVNE ZABAVE

Občani Kamnika in Komende imajo 15 % popust ob nakupu prenosljive vstopnice (30 vstopov po 2 uri). Kopalna karta že od 6,52 € dalje. (Popusti se ne seštevajo.)

Informacije in rezervacije: 01 83 44 100

Že od 13,00 €/osebo, vključen vstop v bazen, animacija in pogostitev. Naj vaši otroci preživijo rojstni dan zabavno, aktivno in varno na bazenu.

ZAČETNI IN NADALJEVALNI PLAVALNI TEČAJIZa otroke vsak torek popoldan.Za odrasle individualno.


KUPON za brezplačni mali oglas (do 10 besed)Ime in priimek: Naslov: Telefon: Status: (prosimo, vpišite svoj status, npr. firma in sedež, s.p., študent, osebno dopolnilno delo ...)

Vsebina:

Brezplačni mali oglasi!

Male oglase lahko pošljete s priloženim kuponom v kuverti na naslov:IR IMAGE d. o. o., Modre novice, Medvedova 25, 1241 Kamnik, na kuverto pa napišite še »Mali oglasi«.Za resničnost in vsebino objavljenih malih oglasov in sporočil odgovarja izključno naročnik. Uredništvo si pridržuje pravico, da pre-veri verodostojnost vsebine malih oglasov, prav tako si pridržujemo pravico krajšanja malih oglasov. Oglasov po telefonu ne sprejemamo, niti ne posredujemo naslovov oglaševalcev!

Pišite čitljivo in razumljivo! Pri objavi bomo upoštevali le oglase do 10 besed. Oglase za naslednjo številko Modrih novic sprejemamo do četrtka, 15. septembra 2016, in bodo objavljeni v reviji, ki bo izšla 22. septembra 2016. Malih oglasov po elektronski pošti iz objektivnih in zakon-skih razlogov ne sprejemamo več. Posebno obvestilo: storitvenih malih oglasov ne objavljamo več!

NOVO! Mali oglas lahko oddate tudi na

www.modre-novice.si!

PRODAM• Peč Buderus, olje, litoželezna, l. 2003,

PVC cisterna 1850 L, strešniki Tondach bobrovec. 041 692 410

• Gorsko kolo Wheeler, okvir alu 21“, gume 26“, vsa oprema Deore, redno servisirano. 120 eur. 041 828933

• Pomivalni stroj Bosch, prostostoječi, dobro ohranjen, cena po dogovoru. 031 651 226

• Otroške rolerje, starost 4-5 let. 070 574 112

• Novo vbodno žago, cena po dogovoru. 070 574 112

• Dobro ohranjen hišni polnilec za Sam-sung SGH-L700. Pišite mi na [email protected]

• Hišni polnilec za sonyericcsson k320i in ostale modele. Pišite mi na [email protected]

• Dobro ohranjen hišni polnilec za starejše nokije. Pišite mi na [email protected]

• Otroško stajico (square 112 x 95) lepo ohranjena, malo rabljena. 30 eur 041 373 838

• Rabljen vožiček Maxi Cosi Mura 3, športni del, dežna prevleka in dežnik. 35 eur. 051 417 919

• Peč-kamin, skoraj nikoli rabljeno, iz litozelza. Cena po dogovoru. Prodam tudi kosilnico. 041 919 017

• Citre manjše z dodatki in Tv Sony ekran 31 zelo ugodno. 031 425 118

• V zameno za 1 kg kave oddam zadnjo desno šipo za avto Berlingo, letnik 2010. 041 709 106.

• Cirkular motor 4.5kw s trakom 6.8m ele-ktromotor 1.5kw, poleg je odsesovalna naprava. Ugodno. 041 852 099

• 4 kuhinjske stole in 2 »šank« stola – komplet, masiva, bele barve. 031 832 255

• Ohranjeno kuhinjo s šankom in zamrzovalno omaro (4 predali) in napo Candy – ugodno. 031 832 255

• Sobni radiator, 4 kom, rabljen, nizka 160x40, 2 kom 100x90, 30 eur. 031 240 095

• Za simbolično ceno prodam pisalni stroj in žensko bundo. 031 763 378

• Trampolin ø 300, z zaščitno ograjo, 70 eur. 041 223 523

• Hladilno skrinjo Electrolux 400l. 80 eur. 031 865 004

• Novo sobno kolo. 031 371 671• Francosko posteljo modre barve. 40 eur.

041 860 181• Pisarniško mizo z omarico in nad-

mizni regal 120 eur, 2x omarice nizke po ogledu, mizaka mizica 70x70 rjava. 040 645 952

• Otr. oblačila (3-5 let) ugodno, otr. kolo (3-5 let), otr. poganjalec, malo rabljeno tuš kabino, lestenec za kuhinjo, 2x jogi Dormeo 90x190. 031 313 617

• Otr. posteljo 120x60, otr. voziček, opekač kruha (nov), pasjo uto, malo rabljen jogi (2 kom), prenosni računalnik v okvari. 031 313 617

• Kip Sonje Rauter Zelenko, unikatna keramika, cena po dogovoru. 031 853 420

• Rabljena kolesa. 040 514 993• Nove amortizerje, zadnje, za Fiat Punto,

55 l89, ugodno. 040 817 771

• Otroško kolo 3-5 let z dodatnimi malimi kolesci zadaj. Po dogovoru 01 7212 088 ali 070 445 460

• Malo rabljen kombiniran samostoječ hladilnik Gorenje 170 l, ugodno. 051 418 927

• Likalno mizo z likalnikom BatagelStirea: ogrevana likalna deska, odsesa-vanje pare, napihovanje, dodatno parni čistilnik. 190 eur. 031 411 285

• Električni sekular za 250 eur in Pfapf šivalni stroj za 300 eur. 051 891 536

• Stožčasti cepilnik ø 120 za traktor Tomo Vinkovič 420. 031 218 967

• Skuter, cena po dogovoru. 031 838 915• Bencinsko kosilnico na nitko, novo

samo 2x malo rabljena. 130 eur. Znamka Brumar Gl 26 s eco. 051 255 220

• Novo titanovo cilindrično ključavnico na kartico ugodno. 040 817 771

• Kotel za žganjekuho, 60l, mlin za sadje. Vredno ogleda. 031 257 602

• Star šivalni stroj Singer, primeren za zbiratelje. 041 711 871

• Prodam industrijski šivalni stroj KINGTEX (IBERDECK) skupaj z mizo, ki se uporablja za robljenje vseh vrst materialov. Zelo malo rabljen, kot nov. Cena po dogovoru, tel. št. 041 329-734.

• Prodam poročno obleko, številka 42. Na-rejena z izredno kvalitetnega matereiala (saten). Cena 200 EUR, tel. 041 329-734.

KUPIM• Kupim odlikovanja, medalje, značke,

bajonete, razglednice, kovance, knjige, slike, kipce in podobno. 051 740 430

• Kupim smrekov les, lahko lubadarice. Plačilo takoj. Možen posek in spravilo. 070 810 185

• Kupim Rog Pony kolo. 031 221 927• Kotel za žganjekuho, 80 litrov, kupim,

lahko brez kurišča. 031 755 494

NEPREMIČNINE• Kupim kmetijsko zemljišče ali gozd. 040

554 000• V Črnuški gmajni, popolnoma obnov-

ljeno in luksuzno opremljeno dvosobno v 1. nad. bloka, takoj vseljivo, zaradi odhoda v tujino, zelo ugodno prodam ali oddam ali zamenjam za morje ali Kranjsko goro. 041 371 164

• V centru Domžal prodam delujoč gostinski lokal, možnost drugačne namenske rabe, 90 m2, 031 787 676

• Bivalni zidan vikend 20 km iz Kamnika (nekoč gostišče Kekec) 1.250m2 prodam za 45.000 eur. 051 651012

• Manjšo starejšo hišo ali dvojčka na območju Kamnika ali Domžal kupim. Ponudbe na [email protected]

• Eno- ali dvosobno stanovanje na področju Kamnika ali Domžal najamem. Ponudbe na 031 418 372.

• Oddam garsonjero 31m2, opremljeno, centralna, KTV, internet, nekadilec/ka. 225 eur in stroški. 051261661

• Trgovina z mešanim blagom in bistro s pokrito teraso v Stahovici 1, oddam v najem. 041 688 145

• Kupim parcelo z možnostjo dozidave 2 dvojčkov v velikosti 800-1000m2 v okolici Komende. 041 758 300

• Kupim starejšo kmetijo v okolici Komende ali večjo zazidljivo parcelo za stan. hišo. 041 758 300

• V neposredni bližini Kamnika, elitna lokacija, zelo ugodno prodam zemljišče kot posest za kmetijo, v izmeri 2.346 m2. Možna izgradnja objekta. Vsa infrastruk-tura ob parceli. 068 624 952

• Na Duplici oddam 2-sobno stanovanje z velikim vrtom. Za 11 mesecev z možnostjo podaljšanja. 031 77 44 22

• Prodam zazidljivo parcelo 811 m2 v Tun-jicah na mirni lokaciji z lepim razgledom. 50.000 eur 041397702

• Prodam garažo v garažni hiši na Klavčičevi ulici v Kamniku. Cena po dogovoru. 041 694 549

• Urejeni osebi oddam 1-sobno stanovanje z vrtom, pos. vhodom in parkiriščem v Domžalah. 040 305 536

• Oddam lokal v centru Kamnika, nasproti Kavarne Veronika. 040 845 360

• Prodam 2-sobno stanovanje v Kamniku. Opremljeno ali brez opreme. Izmera stanovanja 56,45m2. Renovirano 2012. 041 387 708

• Oddam garažo za objektom Ljubljanska 3a, Kamnik, 040 416 635

• Hišo v Nožicah, 200m2, parcela 600m2 prodam. 031 506 942

• Prodam dve stanovanji in garažo na hrvaški obali. 00381 24 763 782

• V centru Domžal oddam opremljeno garsonjero v bloku zaposlenim ali paru. Nekadilci. 051 351 715

• Prodam sobo 24,77m2 na Duplici, cena 37.000 eur. 031 553 715

• Prodam parcelo 490m2 Vodice in gozd 19.000m2. 031 361 007

• Ugodno prodam zazidljivo parcelo 671m2. 8km iz Kamnika. Voda, elektrika, kabelska na parceli. 040 250 059

• Prodam stanovanje 3-sobno 82,58m2, Kamnik – Zaprice. 031 814 260

• Parkirni prostor v skupni garaži na Cankar-jevi v Kamniku oddam. 041 889 335

• Okolici Kamnika oddam hišo 73m2 z vrtom. Adaptirana, centralno ogrevanje, opremljeno, cena po dogovoru. 041 967 203 ali 031 852 133

• Na Kranjski cesti v Kamniku oddam garažo v najem. 051 864 459

• Zaradi bolezni nujno prodam veliko hišo z vrtom. Možna dozidava. 041 746 898

• V vrstni hiši (3) prodam hišo na ključ 175m2 ter ostalo. Pokličite na 041 492 690

• Oddam garsonjero v Domžalah za-posleni ženski, večstanovanjski objekt, vsi priključki. 070 725 710

• Oddam sobo v Domžalah, souporaba kopalnice, vsi priključki, zaposleni osebi. 070 725 710

• Okolica Kamnika prodam parcelo 2.000m2, zazidljivo 800m2, infrastruktura je na parceli. Cena po dogovoru. 041 711 871

• Oddamo opremljen frizerski salon v Kamniku. 041 522 063

PODARIM• Volno za polstenje podarim. 041 589 202

RAZNO• Podarite odvečne knjige, priročnike.

Pokličite, pridem z veseljem, jih odpeljem in ohranim. 030 996 225

• Družina iz Domžal išče mlajšo upokojenko za pomoč v gospodinjstvu. 041 633 200

• Iščem diskretno in samsko punco 18-35 let. Pišite mi na: [email protected]

• 70-letni gospod išče starejšo žensko za druženje. Sem iz okolice Ivančne gorice, kontakt 041 365 517.

• Prosim, če mi kdo podari oblačila (št. 110) in obutev (128, 130) za 5-letno punčko. 051 233 188

• Prosim, če mi kdo lahko podari rabljeno starejšo diatonično harmoniko, moško zlato verižico in prenosni računalnik. 051 236 302

• Prosim, podarite kasetni radio, kasete Lo-jzeta Slaka. Večno hvaležen. 070 269 464

• Prosim, če mi kdo odstopi ali ugodno proda rolerje za hči, št. 42. 01 8342 172 ali 051 801 390

• Kraljestvo živali, manjkajo mi 3x133 (stare sličice). 031 837 409

• Občasno delo iščem, sem mlajši upoko-jenec. 031 224 117

• Prosim, če mi kdo podari prenosni računalnik. 040 550 050

Mali oglasi

SUZUKI / Klemen, GSM: 051 609 013

BMW / Robert, GSM: 051 371 251

Avto Aktiv Intermercatus d.o.o. / Ljubljanska cesta 24 / Trzin / t: 01 560 58 00 www.avto-aktiv.si

MINI / Din, GSM: 041 979 089

BMW i / Tilen, GSM: 051 687 064

odpiralni čas: pon-pet 8.00-19.00, sob 9.00-13.00.

novo, 2016, 0 km, električno vozilo, domet približno 200 km, možnost 3 faznega polnjenja,…

I3 BEV 94 Ah 309 € / mesec

novo, 2016, 0 km, električno vozilo, nudimo brezobrestni finančni lizing, 7.500 € subvencije,…

I3 BEV 94 Ah 30.300 €

novo, 2016, 0 km, električno vozilo z podaljševalnikom dometa, domet skupaj do 350 km, 4.500 € subvencije,…

I3 REX 94 Ah 37.950 €

rabljeno, 2015, 21.000 km, električno vozilo, domet do 160 km, hitro polnjenje, navigacija, bluetooth,…

I3 BEV 32.900 €

rabljeno, 2015, 22.000 km , električno vozilo z podaljševalnikom dometa, domet skupaj do 300 km, hitro polnjenje,…

I3 REX 34.900 €

S-CROSS 1.6 4X4 Premium 17.990 € Jimny 1.3 AC 4x4 16.674 € Swift 1.2 SE 11.000 €

novo, 2016, 0 km, klimatska naprava, abs, esp, el. pomik stekel, el. nastavljiva ogledala, 7 x airbag, radio cd usb mp3,…

novo, 2016, 0 km, Avt. klimatska naprava, abs, esp, el. pomik stekel, električno nastavljiva ogledala, radio cd,…

Vitara 1.6 2WD Premium 16.400 € Swift 1.2 Deluxe 12.300 €

novo, 2016, 0 km, avtomatska klimatska naprava, Bluetooth povezava, USB, tempomat…

novo, 2016, 0 km, klimatska naprava, tempo-mat, el. pomik stekel, el. nastavljiva ogledala, servo volan, led dnevne luči,…

novo, 2016, 0 km, klimatska naprava, abs, el. pomik stekel, el. nastavljiva ogledala, servo volan, radio cd usb mp3,…

rabljeno, 2016, 14.500 km, avt. klimatska naprava, LED žarometi, PDC, ogrevani sedeži, JCW paket, paket Chili, ...

CLUBMAN COOPER S 30.990 €

rabljeno, 2015, 15.000 km, avt.klimatska naprava, MINI Visual Boost, Pepper paket, 16”alu platišča, multifunkcijski volan, paket luči …

CLUBMAN COOPER 29.200 € COOPER D 85KW 3vrata 21.790 €

rabljeno, 2016, 8.000 km, avt. klimatska na-prava, navigacija, LED žarometi, PDC, ogrevani sedeži, paket Wired, paket Chili,

rabljeno, 2015, 12.000 km, Radio MINI Visual Boost, avt. klimatska naprava, multifunkcijski volan, 16”alu platišča, PDC, Chili..

rabljeno, 2015, 11.900 km, LED žarometi, navigacija, head-up, PDC, ogrevana sedeža, hifi ozvočenje, paket Wired, paket Chili,…

COOPER 85KW 5vrat 23.990 € CLUBMAN COOPER S 33.300 €

rabljeno, 2015, 5.986 km, avt.klimatska naprava, 16”alu platišča, multifunkcijski volan, radio professional (cd), isofix, avtomatik,…

rabljeno, 2015, 24.480 km, avt.klimatska naprava, 20M”alu platišča, radio professional (cd), navigacija PROFESSIONAL, MP3,…

rabljeno, 2013, 118.004 km, avt.klimatska naprava, 19”alu platišča, radio professional (cd), navigacija, MP3, 4x4,…

rabljeno, 2015, 12.175 km, avt.klimatska naprava, 16”alu platišča, radio (cd), MP3, PDC zadaj, tempomat,…

rabljeno, 2005, 267.338 km, avt.klimatska napra-va, professional NAVIGACIJA, PDC spredaj-zadaj, avt.odpiranje zadnjega prtljažnika, ...

BMW 218D avtomatik 26.990 € BMW 750 LD 58.900 € BMW X5 3.0 D avtomatik 80.551 € BMW 318D Touring 26.490 € 535D Touring 11.900 €

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 4,0-7,3 l/100km in 98-221 g/km, emisijska stopnja: EURO5, EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0024-0,158 g/km, trdi delci: 0,0005-0,00129 g/km, število delcev: 0,01-3,16 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slike so simbolične.Reprezentativni primeri izračuna za vozila SUZUKI: CELERIO: • vrsta financiranja: finančni leasing • predračunska vrednost predmeta financiranja: € 8.599 • lastna udeležba (polog): € 2.305 • znesek financiranja: € 6.294 • število obrokov: 84 • mesečni obrok: € 95 • stroški odobritve: € 258 • skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe: € 8.238 • letna obrestna mera: 7%, ki je spremenljiva in vezana na 3 mesečni Euribor • efektivna obrestna mera: 8,62% na dan 16.03.2016. SWIFT: • vrsta financiranja: finančni leasing • predračunska vrednost predmeta financiranja: € 9.999 • lastna udeležba (polog): € 2.844 • znesek financiranja: € 7.155 • število obrokov: 84 • mesečni obrok: € 108 • stroški odobritve: € 300 • skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe: € 9.371 • letna obrestna mera: 7%, ki je spremenljiva in vezana na 3 mesečni Euribor • efektivna obrestna mera: 8,65% na dan 16.03.2016. VITARA: • vrsta financiranja: finančni leasing • predračunska vrednost predmeta financiranja: € 14.500 • lastna udeležba (polog): € 4.031 • znesek financiranja: € 10.469 • število obrokov: 84 • mesečni obrok: € 158 • stroški odobritve: € 435 • skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe: € 13.707 • letna obrestna mera: 7%, ki je spremenljiva in vezana na 3 mesečni Euribor • efektivna obrestna mera: 8,64% na dan 16.03.2016. JIMNY: • vrsta financiranja: finančni leasing • predračunska vrednost predmeta financiranja: € 16.199 • lastna udeležba (polog): € 4.406 • znesek financiranja: € 11.793 • število obrokov: 84 • mesečni obrok: € 178 • stroški odobritve: € 486 • skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe: € 15.437 • letna obrestna mera: 7%, ki je spremenljiva in vezana na 3 mesečni Euribor • efektivna obrestna mera: 8,63% na dan 16.03.2016. SX4 S-CROSS: • vrsta financiranja: finančni leasing • predračunska vrednost predmeta financiranja: € 15.800 • lastna udeležba (polog): € 4.669 • znesek financiranja: € 11.131 • število obrokov: 84 • mesečni obrok: € 168 • stroški odobritve: € 474 • skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe: € 14.586 • letna obrestna mera: 7%, ki je spremenljiva in vezana na 3 mesečni Euribor • efektivna obrestna mera: 8,68% na dan 29.03.2016.

SUZUPER FINANCIRANJE!

168 €ŽE Z

AŽE Z

A

NA MESEC

300 €

GORI

VO V

VRE

DNOS

TI

158 €ŽE Z

AŽE Z

A

NA MESEC

300 €

GORI

VO V

VRE

DNOS

TI

108 €ŽE Z

AŽE Z

A

NA MESEC

200 €

GORI

VO V

VRE

DNOS

TI

178 €ŽE Z

AŽE Z

A

NA MESEC

300 €

GORI

VO V

VRE

DNOS

TI

95 €ŽE Z

AŽE Z

A

NA MESEC

200 €

GORI

VO V

VRE

DNOS

TI

www.avto-aktiv.si

IŠČEJO NOV DOM!GOSPODINJSKI

POMOČNIKI

PE Domžale | Ljubljanska cesta 92

PEJT, PEJT V ETIS!

HUDA IZBIRA, HUDE CENE, HUDI STROKOVNJAKI!

PS Paketomat – diskretno, hitro & priročno!Vzpostavili smo mrežo samopostrežnih poštnih avtomatov, kjer boste lahko brez vrst in gneče preprosto prevzemali in oddajali svoje pakete. Diskretno, hitro in priročno!

Za več informacij poskenirajte QR kodo ali obiščite www.pspaketomat.si

Odslej lahkoprevzamem paket kadar koli, 24/7!

avgust 2016 – 201

Documents