aslovna stran s ključnimi podatki o načrtu zirno ......1.1 arhitektura 1. sploŠno lokacija...

ADESCO, družba za energetske in IT rešitve, d.o.o

Koroška cesta 37a, SI-3320 Velenje I T: +386 0590 79 962 I F: +386 0590 79 964 I E: [email protected] I W: www.adesco.si

Naslovna stran s ključnimi podatki o načrtu

ZBIRNO TEHNIČNO POROČILO

Investitor

OBČINA KOČEVJE

Ljubljanska cesta 26

1330 KOČEVJE

Objekt

PODJETNIŠKI INKUBATOR KOČEVJE

Vrsta projektne dokumentacije

DOKUMENTACIJA ZA IZVEDBO GRADNJE

Za gradnjo

NOVOGRADNJA

Projektant žig in podpis

ADESCO D.O.O.

KOROŠKA CESTA 37a

3320 VELENJE

Jure BOČEK, univ. dipl. inž. el.

Vodja projekta žig in podpis

Rok ŽEVART, univ. dipl. inž. arh.

Številka projekta

23/2018

Kraj in datum izdelave načrta

VELENJE, januar 2020

mailto:[email protected]



1.1 ARHITEKTURA

1. SPLOŠNO

Lokacija nameravane gradnje se nahaja na severnem delu mesta Kočevje, v poslovni coni LIK II, na par. št. 2204/51, 2204/52, 2204/35 in 2205/6, vse k.o. 1577 – Kočevje. Zemljišče je pravokotne oblike, skupne velikosti 6.316 m2. Teren blago pada od SZ proti JV. Nameravana gradnja je sestavljena iz treh etaž, pritličja z vmesno medetažo osrednjega jedra, nadstropja in mansarde. Objekt je zasnovan iz treh delov. Osrednji del predstavlja jedro objekta. Njegova funkcija je namenjena vertikalnemu povezovanju samih etaž (v njem se nahaja stopnišče in dvigalo), horizontalnemu povezovanju levega in desnega dela stavbe, kot tudi povezovanju ljudi. Kot osrednji del namreč predstavlja stičiščno točko v vseh etažah in s tem omogoča različne prostore za druženje in komunikacijo – v pritličju skupni vhodni prostor, v nadstropju skupni prostor s kuhinjo ter v mansardi mirnejši kotiček z izhodom na teraso. Okrog osrednjega dela stavbe ali znotraj njega so umeščeni tudi servisni prostori, kot so sanitarije in garderobe.

2. FUNKCIONALNA ZASNOVA OBJEKTA Osnovna delitev objekta je po funkcionalni zasnovi deljena tako vertikalno kot tudi horizontalno. Vsako etažo sestavljajo centralno komunikacijsko jedro in dva trakta, ki sta neposredno navezana na osrednji del. Takšna delitev bistveno zmanjša potrebne komunikacijske površine in omogoča večji izkoristek uporabnih površin. Sama namembnost objekta pa je razdeljena po posameznih etažah. PRITLIČJE: Iz skupnega vhodnega prostora se levo in desno odcepi hodnik, ki vodi v proizvodne prostore oziroma inkubatorske celice. V sam osrednji del so umeščene sanitarije z garderobami. Po stopnišču se vzpneš v medetažo, v katero je umeščena manjša učilnica, namenjena izobraževanju. NADSTROPJE: Po stopnišču iz medetaže prispeš v nadstropje, kjer se odpre pogled na prostor za druženje s skupno čajno kuhinjo. Za kuhinjo se nahaja sejna soba v katero lahko dostopaš ali iz predavalnice ali iz coworking prostora. Levi del nadstropja je namenjen pisarnam, desni pa maker space-u. MANSARDA: Po vertikalnih komunikacijah se povzpneš v najvišje nadstropje. V osrednjem delu ob stopnišču je urejena manjši vhodni predprostor na katerega se navezujejo sanitarni prostori ter povezava na zunanjo etažo. Levo in desno sta urejena dva večja večnamenska prostora, ki omogočata izvedbo raznih predstavitev, delavnic, tekmovanj in podobno. V sklopu severnega večnamenskega prostora sta urejeni dve pisarni, ki sta namenjeni gostujočim uporabnikom prostorov podjetniškega inkubatorja.




3. KONSTRUKCIJA

Osnovna nosilna konstrukcija objekta je izvedena v kombinaciji armirano betonske masivne konstrukcije spodnjih etaž in delne jeklene konstrukcije mansardne etaže. Polnila obodnih zidov v mansardi so izvedena z zidaki iz porobetona in AB vezi.

- TEMELJI Objekt je temeljen s AB temeljno ploščo, debeline 40,00 cm in protizmzlinskim zobom širine 40,00 cm in globine 20,00 cm pod spodnjo koto AB temeljne plošče. Temeljenje mora biti izvedeno na ustrezno pripravljeno utrjeno podlago, skladno z statičnim izračunom. Spodnji ustroj tamponske podlage se izvede v naklonu 4%, ki pada od sredine temeljne plošče proti robu (proti osema 1 in 4), v debelini 30,00 – 60,00 cm in se izvede na predhodno položen geotekstil (300 g/m2). Zgornji ustroj se izvede v debelini 20,00 cm. Pred izvedbo temeljne plošče se na tamponsko nasutje položi črna gradbena folija, za preprečitev odtekanja cementnega mleka in betona v plasti tampona.

- NOSILNE STENE Obodne in notranje nosilne stene pritlične etaže so izvedene v AB konstrukciji. Obodni nosilni zidovi so debeline 40,00 cm, z izjemo obodne stene v strojnici, ki je debeline 20,00 cm, medtem ko so notranji nosilni zidovi, odvisno od lokacije, izvedeni v debelini od 25,00 do 40,00 cm. Nosilni zidovi so kombinirani tudi z AB stebri in horizontalnimi nosilci. V višjih etažah je notranja nosilna konstrukcija prav tako izvedena v kombinaciji AB sten, stebrov in nosilcev. V mansardi so poleg nosilnih sten komunikacijskega jedra nosilni elementi omejeni na obod objekta, tako, da je omogočen prost odprt prostor. Obtežba ostrešja se na obod prenaša preko štirih jeklenih okvirjev iz HEA 280 profilov, ki imajo na spodnji strani predvideno zatego v estrihu, dimenzije 60/15 mm. Okvirji so zavetrovani z nateznimi jeklenicami. Obodne stene se med posameznimi stebri pozidajo s polnilom in porobetonskih zidakov tipa Ytong ZB20 ali ekvivalentno, v kombinaciji s horizontalnimi in vertikalnimi AB vezmi. Predvidena konstrukcijska zasnova omogoča ureditev tlorisa brez vmesnih nosilnih elementov, kar dopušča odprto zasnovan tloris in fleksibilno zasnovo prostorov. Notranje in obodne AB stene so finalno obrušene ter ometane s tankoslojnim ometom ter finalno 2x opleskane z notranjo pralno visoko obstojno barvo tipa Jupol Latex matt ali ekvivalentno. Stenske površine v mokrih prostorih bodo do višine spuščenega stropa obložene s stensko keramiko tipa Gorenje keramika Fibre 52 Brown 50x20 ali ekvivalentno, skladno s priloženimi načrti. Na enak način, vendar brez brušenja, se obdelajo tudi obodne zidane stene in porobetona.

- PREDELNE STENE Notranje predelne stene se izvedejo v kombinaciji suhomontažne mavčnokartonske stene tipa Knauf W112 ali ekvivalentno in pozidanih zidov s porobeton zidaki, skupne debeline 15,00 ali 20,00 cm. Suhomontažne stene se obojestransko obložijo z dvoslojno mavčno kartonsko oblogo preko osnovne kovinske podkonstrukcije in PE folije. Kot polnilo se uporabi mehka mineralna volna tipa Knauf Insulation Unifit 035 ali ekvivalentno. Stene se finalizirajo z




bandažiranjem, kitanjem in brušenjem ter 2x opleskom z notranjo pralno visoko obstojno barvo tipa Jupol Latex matt ali ekvivalentno. Stenske površine v mokrih prostorih bodo do višine spuščenega stropa obložene s stensko keramiko tipa Gorenje keramika Fibre 52 Brown 50x20 ali ekvivalentno, skladno s priloženimi načrti. V vseh mokrih prostorih se predelne stene oblagajo z vodoodbojnimi mavčnokartonskimi ploščami (zelene plošče)

- STROPOVI – PLOŠČE Medetažne plošče so predvidene v AB konstrukciji, debeline 20,00 cm. Plošče so ojačane z AB nosilci, ki jih podpirajo vmesni stebri. Vsi tlaki na medetažnih in temeljni plošči so izvedeni po sistemu plavajočega estriha. Mikroarmiran cementni estrih je vgrajen preko plasti toplotne izolacije oziroma sistemskih plošč talnega gretja, s čimer je preprečen prenos udarnega hrupa na nosilno konstrukcijo objekta. V delih objekta, kjer ni predvidenega talnega gretja je pred vgradnjo estriha potrebno namestiti ustrezno PE folijo. Temeljna plošča je na zgornji strani hidroizolirana z večplastno bitumensko izolacijo, ki preprečuje prehod talne in kapilarne vlage in ščiti toplotno izolacijo tal proti terenu. Zaradi predvidene obremenitve talne plošče pritličja je toplotna izolacija izvedena z XPS ploščami, ki z ustrezno tlačno trdnostjo zagotavljajo stabilnost tlaka. Posamezni prostori v pritličju, medetaži, 1. nadstropju in mansardi imajo predviden spuščen strop v kombinaciji enoslojne mavčno kartonske oblogo tipa Knauf ali ekvivalentno, ki se finalno obdela z bandažiranjem, kitanjem, brušenjem in 2x opleskom z notranjo belo disperzijsko barvo in suhomontažnih mineralnih rastrskih plošč tipa Armstrong ultra+ dB z microlook robom ali ekvivalentno . Višina spuščenega stropa se prilagodi vgrajenim strojnim razvodom. Višina in razporeditev stropnih oblog je razvidna iz priloženih grafičnih prikazov

- FASADA Fasada objekta je enovita, delno horizontalno členjena z kontrastnim odtenkom zaključnega sloja. Osnovna fasada objekta je izvedena po sistemu tankoslojne kontaktne fasade, z toplotno izolacijo iz mineralne volne za kontaktne fasade, debeline 20,00 cm, tipa Knauf Insulation Smartwall N C1 ali ekvivalentno, ki je lepljena in sidrana v nosilno podlago v skladu z navodili in detajli proizvajalca izolacije. Fasada je finalizirana z armirnim slojem (PE mrežica in lepilo) in vremensko zelo odpornim pastoznim zaključnim fasadnim ometom s silikonskim vezivom in funkcionalnim polnilom za hitro sušenje fasadne površine po dežju, megli ali kondenzaciji, tipa Baumit StarTop ali ekvivalentno. Barva osnovnega zaključnega ometa je bela, granulacija maksimalno 1,5 mm. Horizontalni pas med okni, predel vhodnega portala in bočne stene terase v mansardi so finalizirani v antracit odtenku Podzidek objekta v višini 30,00 cm nad finalnim tlakom, ki je izoliran z XPS izolacijo, skupne debeline 18,00 cm (10,00 + 8,00 cm), se obloži z marmetami iz avtohtonega granita oziroma tonalita, debeline 1,00 cm.

- STREHA – OSTREŠJE




Objekt ima predvideno simetrično dvokapno streho, naklona 35°. Nosilna konstrukcija ostrešja je predvideno v kombinaciji lesenih špirovcev 14/22 in kapnih leg 20/20 cm ter jeklenih vmesnih leg HEA 220 (preko lege je vgrajena lesena lega 12/22 cm za lažje vgrajevanje špirovcev). Ostrešje je zavetrovano s škarjami dimenzij 2x 6/15 cm. Ostrešje ravne strehe je izvedeno iz špirovcev 14/14 cm, ki so položeni preko jeklenih leg HEA 180. Ostrešje se v celoti podeska z grobo obdelanimi deskami debeline 2,50 cm, položenimi na stik. Vsi leseni elementi se premažejo z zaščitnim lakom, ki ščiti les pred insekti in trohnenjem. Preko podeskanja se položi sekundarna kritina tipa KI Homeseal 0,04 fix plus ali ekvivalentno, ki se vgradi skladno z detajli in navodili proizvajalca in izvede zračni sloj z letvami 8/8 cm. Kontraletve 4/4 cm se položijo glede na zahteve izbrane finalne strešne kritine. Predvidena je opečna kritina tipa Tondach Figaro Deluxe Color Plus ali ekvivalentno, basaltno sive barve. V ravnini špirovcev in pod njimi se izvede osnovna toplotna izolacija strehe, v obliki plošč iz mehke mineralne volne za izolacijo ostrešij tipa Knauf Insulation Unifit 035 ali ekvivalentno, v skupni debelini 34,00 cm (12,00+10,00+12,00 cm). Izolacijo je potrebno fiksirati z ustrezno podkonstrukcijo. Pod izolacijo je potrebno vgraditi parno zaporo tipa KI Homeseal 100 ali ekvivalentno, po navodilih in detajlih proizvajalca. Ravna streha terase je krita z UV obstojno hidroizolacijsko membrano za ravne strehe tipa Sika ali ekvivalentno. Izolacijo se preko ločilnega sloja – geotekstil 200 g/m2 položi na podeskanje ostrešja iz grobo obdelanih desk debeline 2,50 cm, položenih na stik. Odvodnjavanje strehe je predvideno preko horizontalnih polkrožnih žlebov, nameščenih pod kap strehe in meteornih vertikal (8 kom), ki se na žlebove vežejo preko meteornih kotličkov.

- STOPNICE Objekt ima v centralnem komunikacijskem jedru predvideno dvoramno AB stopnišče. Višina stopnic je med 16,41 in 16,63 cm, glede na posamezno etažo, globina nastopne ploskve je 29,00 cm, širina stopnišče rame in podesta pa 130,00 cm. Podest stopnišča je fiksiran v vertikalno AB steno, ki poteka v širini podesta po celotni višini stopnišča. Varovalna ograja je sestavljena iz zgornje in spodnje prečke, ki poteka vzporedno s stopniščno ramo ter vertikalnih prečk, na razmiku max. 10,00 cm. Prečke in vertikale so izdelane iz ploščatega železa 40/4 mm, ograja bo bočno konzolno vpeta na osnovno konstrukcijo stopnišča. Varovalna ograja podesta bo fiksirana z zgornje stani podesta. Osvetljava stopniščne rame bo urejena s kontinuiranim LED trakom v alu okirju, ki bo nameščen na spodnjem robu osnovnega stopniščne rame in bo zagotavljal enakomirno osvetlitev celotne površine stopniščne rame. Nastopne in čelne ploskve stopnišča in podesta bodo finalno obložene s talno gres oblogo v svetlo sivi ali svetlo beige barvi. Rob nastopne ploskve mora biti zaščiten s kovinskim zaključnim profilom, širina izbranih gres ploščic pa mora zagotavljati pokritje celotne nastopne in čelne stranice (brez vmesnih fug). Drsnost ploščic je min. R9. Na robu nastopnih ploskev je potrebno namestiti protidrsne trakove, v celotni dolžini nastopne ploskve. Polaganje keramike v cement - akrilatno lepilo deb. 0,50 cm. Polaganje ploščic na podestu se naj izvede na stik ali z minimalno fugo.

- DVIGALO




V sklopu komunikacijskega jedra je predvidena vgradnja osebnega dvigala, ki bo omogočal dostop v vse etaže vsem uporabnikom in obiskovalcem objekta. Dvigalo bo vgrajeno v AB jašek, max. svetlih dimenzij 1720 x 1820 mm, jama jaška je na koti -1,10 m pod nivojem tlaka najnižje etaže, svetla višina glave jaška pa je na višini 3,85 m nad finalnim tlakom zgornje etaže. Strojnica dvigala je vgrajena znotraj dvigalnega jaška. Dimenzije kabine, ki omogoča transport do cca. 9 oseb (nosilnost do 680 kg), so 1200/1400/2300 mm. Kabina ima enostranski vhod s stransko postavljenimi 2-panelnimi teleskopskimi vrati, svetle višine 2100 mm. Hitrost dvigala je 1,0 m/s. Notranja oprema bo izbrana na osnovi specifikacij izbranega dobavitelja dvigala, vendar ne sme biti nižjega standarda, ki jo zagotavlja Kone Monospace 500 12025 Modern Simplicity. Dvigalo mora biti opremljeno z vso fizično in programsko opremo, ki omogoča uporabo dvigala osebam z omejitvami gibanja, vida in sluha.

4. FINALNA OBDELAVA POVRŠIN FINALNE OBDELAVE TAL Finalne talne površine posameznih prostorov so odvisne predvsem od njihove namembnosti in so natančno razvidne iz grafičnih načrtov arhitekture. Finalni tlak pritličja je skoraj v celoti izveden s samorazlivnim poliuretanskim tlakom tipa Unipox unisistem 04, v debelini 2,00 - 4,00 mm, ki bo zagotavljal ustrezno stabilnost talnih površin neglede na namembnost prostorov in njihovo uporabo. Tlak se izvede v dveh odtenkih, v osnovni enobarvni različici tipa unicolor No3 in v imitaciji betona tipa Concretelook No1 Izjema so zgolj sanitarni prostori, ki imajo tla finalizirana z ustreznimi nedrsnimi talnimi keramičnimi ploščicami tipa Gorenje keramika Fibre 3 Brown 33,3x33,3 cm, ki omogočajo ustrezno vzdrževanje. Stik talnih in vertikalnih površin mora biti izveden z polkrožnico zaradi učinkovitejšega čiščenja. Medetaža ima tla finalizirana v kombinaciji poliuretanskega tlaka na komunikacijskih površinah in tekstilne talne obloge tipa Milliken crafted series, debeline 8,30 mm, ki v predavalnici zagotavlja boljšo akustiko. Pred vgradnjo tekstilnih talnih plošč dimenzije 50/50 cm je potrebno ustrezno pripraviti podlago ter jo nivelirati z izravnalno maso. Podobno so talne obloge izvedene tudi v nadstropju in mansardi. Osrednje komunikacije, skupni prostori ter večnamenski maker-space do tlakovani s poliuretanskim tlakom, medtem ko so pisarni prostori, predavalnica, sejna soba in severna večnamenska dvorana finalizirani s tekstilno talno oblogo. Južna večnamenska dvorana ima tla finalizirana s troslojnim panelnim parketom – javor. Tla sanitarnih prostorov se obloži s talnimi keramičnimi ploščicami. Natančna razporeditev talnih oblog je označena v tehničnih risbah PZI načrta arhitekture.

SPUŠČENI STROPOVI Vsi prostori v pritličju, z izjemo podjetniških celic, medetaži, 1. nadstropju in mansardi imajo predviden spuščen strop v kombinaciji enoslojne mavčno kartonske obloge tipa Knauf, ki se finalno obdela z bandažiranjem, kitanjem, brušenjem in 2x opleskom z notranjo belo disperzijsko barvo in kasetiranim stropom iz mineralnih plošč 60/60 tipa Armstrong Ultra+ dB, z microlook robom. Višina spuščenega stropa se prilagodi vgrajenim strojnim razvodom in je razvidna in grafičnih prilog projekta. Strop v večnamenskih dvoranah mansarde je finaliziran z enojno mavčno kartonsko oblogo na kovinski podkonstrukciji, ki sledi naklonu osnovne




strešne konstrukcije do slemena. Konstrukcijski element ostrešja (škarje) ostanejo vidni. Vse stropne mavčno kartonske obloge se finalno bandažirajo, kitajo in brusijo ter finalno 2x opleskajo z notranjo belo disperzijsko barvo.

5. OBRTNIŠKI IZDELKI VRATA Pri vratih so v načrtih podane svetle odprtine prehodov po vgradnji. Notranje stavbno pohištvo ima suhomontažne aluminijaste podboje v naravni barvi eloksiranega aluminija. Izjema so požarna vrata, ki morajo biti vgrajena v skladu z navodili dobavitelja, da zagotovijo ustrezno požarno odpornost. Dimenzija posameznih elementov in izvedba vratnih kril je odvisna od namembnosti prostorov. Glavna vhodna vrata se izvedejo v sklopu fasadne zasteklitve centralnega komunikacijskega jedra. Celotna stena kot tudi vrata imajo aluminijast okvir s prekinjenim toplotnim mostom in zastekleno vratno krilo v minimalnem okvirju. Zasteklitev je izvedena s troslojnim izolativnim VSG varnostnim steklom (PVB folija 0,76 mm), prevlečenim z brezrefleksijsko zaščitno folijo tipa Reflective EXT 600 ali ekvivalentno Zunanji vhodi v podjetniške celice so opremljeni z avtomatskimi sekcijskimi vrati tipa Hoermann – SPU F42, sestavljeni iz štirih horizontalnih alu lamel, od katerih sta spodnje dve in zgornja izvedeni kot polni z alu finalno oblogo in izolativno sredico, tretja lamela pa je zastekljena s prosojnim polnilom Duratec, tako da je zagotvoljena naravna svetloba v celicah tudi ob zaprtih vratih. Barva vratnih lamel je na zunajni strani RAL 7016, na notranji pa RAL 9003. Skladno z vgradnjo lamelnih vrat je potrebno ustezno obdelati tudi špalete vratnih odprtin, tako da se zagotovi ustrezno tesnjenje in prepreči nastajanje toplotnih mostov. Inkubatorska celica 3 ima predvidena dva dodatna vhoda iz zunanje strani. Osnovni vhod je izveden preko enokrilnih vrat z obsvetlobo in nadsvetlobo, z večkomornim PVC okvirjem s prekinjenim toplotnim mostom. Dodaten vhod je urejen preko drsnih panoramskih vrat z večkomornim PVC okvirjem s prekinjenim toplotnim mostom in minimalnim pragom (max. 5 mm). Zasteklitev je izvedena s troslojnim izolativnim VSG varnostnim steklom (PVB folija 0,76 mm), prevlečenim z brezrefleksijsko zaščitno folijo tipa Reflective EXT 600 ali ekvivalentno, ki preprečuje vdor UV žarkov v notranjost in tako preprečuje prekomerno pregrevanje. Vetrolov je od stopnišča ločen s pregradno steno z integriranimi enokrilnimi vrati s steklenim krilom in vertikalnim obojestranskim okvirjem. Zasteklitev vrat je izvedeno z enoslojnim VSG varnostnim steklom (PVB folija 0,76 mm). Vrata imajo na notranji strani predviden horizontalni antipanik ročaj. Centralni del s stopniščem je od stranskih hodnikov, ki vodijo do podjetniških celic ločen z dvojnimi asimetričnimi dvokrilnimi požarnimi vrati z zastekljenimi vratnimi krili. Asimetrična dvokrilna vrata v podjetniške celice in vrata v sanitarijah imajo polna vratna krila z izolativno sredico in HPL finalno oblogo. Barva obloge je odvisna od namembnosti prostora. V medetaži so predelne stene med predprostorom, stopniščem in predavalnico izdelane iz kombinacije suhomontažnih sten in polnih steklenih sten v minimalnih alu okvirjih, z enokrilnimi steklenimi vrati, ki pa morajo na prehodu iz stopnišča zagotavljati ustrezno požarno zaščito v skladu z načrtom požarne varnosti. V 1. nadstropju je prehod iz stopnišča v skupni družabni prostor s čajno kuhinjo izveden preko suhomontažne požarne stene z integriranimi enokrilnimi vrati. Zasteklitev je VSG varnostne




izvedbe (PVB folija 0,76 mm). Vrata imajo na notranji strani predviden horizontalni antipanik ročaj. Osrednji del je od traktov tako kot v pritličju ločen z dvojnimi asimetričnimi dvokrilnimi vrati z zasteklenimi vratnimi krili. Vhodi v pisarne, maker space in shrambo so izvedeni z enokrilnimi vrati s polnimi vratnimi krili, z izolativno sredico in HPL finalno oblogo. Prehodi znotraj posameznih pisarn in separeje co-workinga so izvedeni z steklenimi predelnimi stenami in enokrilnimi vrati, z dvoslojnim izolativnim steklom, VSG varnostne izvedbe (PVB folija 0,76 mm). Dostopi v predavalnico in sejno sobo so urejeni preko polnih nadometnih drsnih vrat s tesnilnim okvirjem. Vrata v sanitarije imajo polna krila z izolativno sredico ter finalno HPL oblogo. Vse pregradne stene znotraj sanitarij so izvedene s prefabriciranimi sanitarnimi elementi iz kompozitnih plošč in nerjavnih nosilnih elementov z integriranimi vrati. Pregradne stene so dvignjene nad finalni tlak za 15,00 cm zaradi lažjega čiščenja. V mansardi imajo vsa vrata polna krila z izolativno sredico in HPL finalno oblogo, z izjemo asimetričnih dvokrilnih vrat na prehodu iz komunikacijskega jedra in izhoda na zunanjo teraso, ki imajo zasteklena vratna krila, VSG varnostne zasteklitve (PVB folija, 0,76 mm). OKNA Pri oknih so v načrtih navedene zidarske odprtine. Pred izvedbo in vgradnjo posameznih elementov je potrebno preveriti dejanske dimenzije odprtin na objektu. Vsi prostori v objektu imajo zagotovljeno prisilno prezračevanje, zato so zaradi zagotavljanja čim boljše energetske učinkovitosti vsa okna na objektu zasnovana s fiksno zasteklitvijo, s čimer se na eni strani bistveno zmanjšujejo ventilacijske izgube objekta, hkrati pa se zaradi potrebnih tanjših profilov povečuje toplotna učinkovitost posameznih elementov stavbnega pohištva. Okna imajo PVC okvirje s prekinjenim toplotnim mostom, barvani v mat odtenku RAL 7016, in troslojno izolativno steklo (Ugmax=0,6 W/m2K). Zasteklitev večine elementov je izvedena z VSG varnostnimi stekli (PVB folija 0,76 mm), z izjemo pritličnih oken, ki imajo parapet višji od 100,00 cm. Steklo elementa O11 in S1 je prevlečeno z brezrefleksijsko zaščitno folijo tipa Reflective EXT 600 ali ekvivalentno, ki preprečuje vdor UV žarkov v notranjost in tako preprečuje prekomerno pregrevanje. Ostale fasadne steklene površine imajo predvidene zunanje podometne žaluzije T80, s sredinsko ojačitveno gubo , ki zagotavljajo ustrezno zaščito pred direktnim sončnim obsevanjem in posledičnim pregrevanjem prostorov. Žaluzije se upravljajo preko elektromotorjev in notranjih stikal. Barva žaluzij je RAL 7016. Posamezne element žaluzij ne sme biti daljši od 4,00 m.

6. ZAŠČITA OBJEKTA Požarna varnost V sklopu izdelave celovite projektne dokumentacije je izdelan tudi načrt požarne varnosti, ki predpisuje vse potrebne zaščitne ukrepe za zagotovitev ustrezne varnosti uporabnikov objekta. Glede na namemnost posameznih prostorov bodo deli objekta razdeljeni na




posamezne požarne sektorje, ki bodo preprečevali potencialno širjenje požara po objektu in tako zagotavljali varno evakuacijo oseb iz objekta.

7. OPREMA Razporeditev opreme je razvidna iz grafičnega dela načrta arhitekture. Oprema prostorov ni predmet tega projekta.

8. VELIKOST PROSTOROV NETO TLORISNA POVRŠINA

Št. PROSTOR POVRŠINA – m2

PRITLIČJE

0.1 Vetrolov 7,27

0.2 Predprostor 33,44

0.3 Stopnišče 10,19

0.4 Hodnik 4,56

0.5 WC Ž 2,82

0.6 WC M 3,99

0.7 Garderoba 10,17

0.8 Čistilka 2,02

0.9 WC invalidi 4,37

0.10 Hodnik sever 2,97

0.11 Hodnik jug 18,19

0.12 Celica 1 - pivovarna 94,65

0.13 Celica 2 – predelava živil 59,34

0.14 Celica 3 – degustacijski prostor 53,64

0.15 Shramba 2,41

0.16 Celica 4 – les groba obdelava 70,21

0.17 Celica 5 60,92

0.18 Celica 6 – les fina obdelava 44,95

0.19 Tehnični prostor 9,29

PRITLIČJE SKUPAJ 495,4

MEDETAŽA

Me.1 Predprostor 12,84

Me.2 Učilnica 41,75

Me.3 Stopnišče 10,19

MEDETAŽA SKUPAJ 64,78

1. NADSTROPJE

1.1 Hodnik 14,40

1.2 Čajna kuhinja 13,46

1.3 Družabni prostor 30,66

1.4 Hodnik 3,19

1.5 WC M 4,70




1.6 WC Ž 6,33

1.7 Hodnik sever 19,96

1.8 Pisarna 1a 13,98

1.9 Pisarna 1b 9,97

1.10 Pisarna 2 17,80

1.11 Pisarna 3a 13,98

1.12 Pisarna 3b 9,97

1.13 Pisarna 4a 17,16

1.14 Pisarna 4b 13,31

1.15 Predavalnica 51,95

1.16 Shramba 11,46

1.17 Sejna soba 19,17

1.18 Coworking 52,23

1.19 P1 5,10

1.20 P2 5,22

1.21 P3 6,53

1.22 P4 7,55

1.23 P5 4,14

1.24 Makerspace 1 74,59

1.25 Makerspace 2 47,72

1.26 Shramba 9,56

1.27 Predprostor 5,78

1.28 Stopnišče 11,00

1. NADSTROPJE SKUPAJ 500,87

MANSARDA

Ma.1 Predprostor 33,70

Ma.2 WC M 10,85

Ma.3 WC Ž 11,69

Ma.4 WC invalidi 4,93

Ma.5 Kopalnica 7,42

Ma.6 Pisarna 1 7,87

Ma.7 Pisarna 2 7,87

Ma.8 Večnamenska dvorana 1 143,72

Ma.9 Priročno skladišče 1 10,09


Ma.11 Večnamenska dvorana 2 191,10



Ma.14 Terasa 22,19

MANSARDA SKUPAJ 479,68

SKUPAJ VSE ETAŽE 1.540,73




1.2.1 GRADBENE KONSTRUKCIJE

1.0 SPLOŠNO

Investitor želi zgraditi podjetniški inkubator.

2.0 KONSTRUKCIJA

Etažnost objekta P + 1.N + M. Objekt je tlorisnih dimenzij cca. 41,30 x 14,50 m.

Konstrukcija je zasnovana kot klasična armiranobetonska konstrukcija. Med osema C in D je izvedena

tudi medetaža.

Konstrukcija bo zasnovana kot klasična armiranobetonska konstrukcija z AB okvirji in AB stenami. Stene

so debeline med 20 cm in 40 cm. Medetažne konstrukcije so AB plošče debeline 20 cm.

V strojnici sta izvedeni še 2 AB plošči debeline 16 cm – 1. in 2. podest. Kapne stene v mansardi so

zidane, debeline 20 cm, in izvedene kot ujeto zidovje.

Ostrešje je kombinacija lesene in jeklene izvedbe. Špirovci so dimenzij 14/22 cm.

Špirovci morajo biti v kapne lege obvezno ustrezno vijačeni! Kapne lege so lesene izvedbe, dimenzij

20/20 cm. Vmesne lege so jeklene izvedbe iz profilov HEA 220 in HEA 180 (ravna streha). Čelni špirovci

morajo biti vijačeni v vse lege. Streha je podeskana iz 2,5 cm debelega opaža, ki hkrati pomaga tudi pri

zavetrovanju. Deske so položene tesno druga ob drugo ter pritrjene na vsak špirovec z dvema žebljema.

Vmesne lege podpirajo 4 jekleni okvirji iz profilov HEA 280, ki so spodaj povezani z zatego 60/15 mm,

ter AB stene.

Stopnišče je AB izvedbe. Debelina rame in podesta je 20 cm.

Objekt je temeljen na temeljni plošči debeline 40 cm, ki je ojačana po obodu s temeljnimi gredami, ki

so hkrati protizmrzlinski zob.

PZI jekla in delavniške načrte izdela izbrani izvajalec in da v potrditev odgovornemu projektantu

konstrukcij.

Izdelavo in montažo jeklene konstrukcije je potrebno opraviti v skladu s SIST EN 1090-2, zahtevani

razred izdelave naj bo EXC2.

Požarna zaščita se izvede v skladu z Načrtom požarne varnosti.

AKZ se izvede v skladu z elaboratom AKZ, ki ga izdela izbrani izvajalec.

3.0 TEMELJENJE

Objekt je temeljen na temeljni plošči debeline 40 cm, ki je ojačana po obodu s temeljnimi gredami, ki

so hkrati protizmrzlinski zob.

Za dopustne obremenitve in ostale pogoje temeljenja je upoštevano »Geološko - geotehnično poročilo

za fazo PZI za poslovni objekt Podjetniški inkubator Kočevje«, ki ga je izdelal »GEOBETON, Marko Košir

s.p.« iz Kriške vasi pod št. G09/19.




4.0 OBTEŽBE

Objekt je kontroliran na vertikalne in horizontalne obtežbe skladno z EC0, EC1 in EC8.

Merodajna horizontalna obtežba je potres a/ag = 0.15, tip tal "A". Obtežba z vetrom referenčne

hitrosti 20 m/s ni merodajna.

5.0 MATERIALI

Vsi vgrajeni materiali morajo ustrezati veljavnim standardom in predpisom, za kar je odgovoren

izvajalec konstrukcije.

Betoni so kvalitete C 30/37, jeklo za armiranje je S 500.

Projekt betona bo izdelal izbran izvajalec glede na uporabljen material in na svojo tehnologijo, pri

čemer mora upoštevati zahteve za odpornost proti soli in mrazu, obrabi...

Armaturno jeklo mora biti vgrajeno po armaturnih načrtih z zahtevano zaščitno plastjo, ter pred

vgradnjo ustrezno očiščeno.

Pri izdelavi projekta betona je potrebno posvetiti posebno pozornost na eventualne dodatke betonom

(OMO, OSMO), na eventualne zahteve po vidnem betonu ter vodotesnem betonu (bela kad), načinu

vgradnje in transporta glede na velikost armiranobetonskih konstrukcij, ki delujejo kot celota.

Prav tako je potrebna pozornost pri kvalitetni izdelavi opaža, predvsem pri eventualnih zahtevah po

nadvišanjih nosilnih armiranobetonskih konstrukcijah.

Masiven les je kvalitete C24 ter eksploatacijskega razreda 2.

Jeklo je kvalitete S355 J0 ali J2, navojne palice in vijaki so kvalitete 8.8 in 10.9.

PZI jekla in delavniške načrte naredi izbrani izvajalec.

Izdelavo in montažo jeklene konstrukcije je potrebno opraviti v skladu s SIST EN 1090-2, zahtevani

razred izdelave naj bo EXC2.

6.0 IZRAČUN

Izračun za nosilne konstrukcije je izveden s pomočjo računalniškega programa »Tower 8« ter lastnih

programčkov, katerega del izpisa je vsebina tega načrta konstrukcij, celoten izpis je hranjen v arhivu

izdelovalca načrta konstrukcij.

Analiza potresne obtežbe je izvedena spomočjo multimodalne analize.

Vsi konstruktivni elementi so dimenzionirani skladno z EC2, EC3, EC4 EC5, EC6, EC7 in EC8.

7.0 ZAKLJUČEK

Kot je omenjeno že v točki 4, morajo vsi vgrajeni materiali ustrezati veljavnim standardom in

predpisom, za kar je odgovoren izvajalec konstrukcije.

Ni dovoljeno naknadno prebijanje nosilnih elementov brez soglasja odgovornega projektanta

konstrukcij.




1.2.2 ZUNANJA UREDITEV IN KANALIZACIJA

1./ SPLOŠNO:

Projekt PZI zunanje ureditve in kanalizacije za območje objekta Podjetniški inkubator Kočevje

(PIK) v Kočevju obsega kompletne načrte za izvedbo del. Predvideno območje ureditve z

novim objektom bo locirano na zemljiški parceli štev. 2204/51 k.o.1577 Kočevje, centralni

cestni dovoz na kompleks PIK pa poteka preko zemljiške parcele štev. 2204/78 k.o. 1577

Kočevje, ki predstavlja koridor – cestni pas občinske ceste štev. 672321.

Centralni cestni dovoz na območje objekta PIK je predviden skrajno severozahodno z

odcepom – priključkom na obstoječo občinsko cesto štev. 672321 (parcela štev. 2204/78 k.o.

1577 Kočevje). Cestni priključek iz občinske ceste se v smeri proti vzhodu nadaljuje kot

Severna dovozna cesta vse do meje z zemljiško parcelo štev. 2204/52 k.o.1577 Kočevje.

Nadaljevanje te ceste je prevideno v II. fazi izgradnje, ko se bo trasa Severne dovozne ceste

podaljšala za cca 45 m vse do priključka na drugo vzporedno obstoječo občinsko cesto na

skrajni vzhodni strani predvidene zazidave.

Kanalizacija – odvodnjavanje na območju komunalno opremljene industrijske cone je

izvedena v ločenem sistemu kanaliziranja odpadnih vod. V vozišču obstoječe zahodne

občinske ceste štev. 672321 potekata vzporedno dva kanala, ki ločeno odvodnjavata

komunalne in padavinske odpadne vode.

Obstoječa – predhodno izvedena kanalizacija komunalnih odpadnih vod iz PVC cevi DN 250

mm se konča prav nasproti obstoječega cestnega priključka na zemljiško parcelo štev.

2204/51, kjer je iz obstoječega revizijskega jaška F1 že izveden slepi priključek kanala PVC DN

200 mm, ki bo služil kot novi kanalski priključek komunalnih odpadnih vod objekta PIK.

Obstoječa – predhodno izvedena kanalizacija padavinskih odpadnih vod (kanal A) iz PVC cevi DN

315 mm poteka vzporedno s kanalizacijo komunalnih odpadnih vod ob njeni vzhodni strani in

služi za odvodnjavanje padavinskih odpadnih vod iz območja cestnega telesa obstoječe občinske

ceste štev. 672321 ter padavinskih odpadnih vod iz območja novega objekta PIK. V obstoječem

revizijskem jašku A3 je že izveden slepi priključek s PVC cevjo PVC DN 250 mm, ki bo služil kot

novi kanalski priključek padavinskih odpadnih vod iz območja objekta PIK.

V posebnem elaboratu – Geološko geotehničnem poročilu za poslovni objekt PIK Kočevje je pri

opisu izvedbe temeljne plošče objekta zahtevano odvodnjavanje planuma glinenih temeljnih tal

v naklonu proti ponikovalnici, oziroma izvedba drenažnih cevi na nivoju glinenega planuma. Tako

bodo podzemne vode zbrane v drenažnih ceveh ob daljših stranicah objekta, odtok iz njih pa bo

voden na ponikovalno polje. Ponikovalno polje bo locirano na najnižji koti območja in sicer na

skrajnem jugovzhodnem vogalu predvidene zazidave območja PIK.




2./ PODATKI:

Posnetek obstoječega stanja terena je bil privzet iz geodetskega elaborata, izdelanega za

potrebe projektiranja, ki ga je izdelalo geodetsko podjetje GeoAtelje d.o.o. iz Kočevja pod

štev. GEO/2018-25/GN.

Ob ogledu na terenu so bili osvojeni tudi predlogi investitorja.

Pri projektiranju smo upoštevali podatke iz ostalih načrtov za objekt Podjetniški inkubator

Kočevje, ki jih je izdelalo podjetje Adesco d.o.o iz Velenja pod štev.projekta 23/2018-PZI v

decembr 2019.

Podatki za izvedbo temeljenja in zemeljskih del so privzeti iz geološko geotehničnega

poročila za objekt PIK, ki ga je v decembru 2018 izdelalo podjetje GEOBETON, Marko Košir,

s.p. iz Višnje Gore pod štev. elaborata – poročila G78/18.

Kota ± 0,00 predvidenega objekta PIK znaša 487,45 m.

3./ OBSTOJEČE STANJE:

Obstoječi teren - funkcionalno zemljišče predvidenega objekta Poslovnega inkubatorja

Kočevje je sedaj v naravi približno horizontalna zelena površina s padcem obstoječega terena

iz smeri severa proti jugu, od najvišje kote terena cca 488,20 m do najnižje kote terena cca

486,50 m. Povprečni padec terena v smeri proti jugu tako znaša cca 2,00 %.

Ob predhodni izgradnji komunalne opreme tangiranega območja je bila zgrajena občinska

cesta štev. 672321 na zemljišču s parcelno štev. 2204/78 in vsi potrebni komunalni,

energetski in TK vodi za potrebe nove industrijske cone v Kočevju. Tako je bilo na parceli

štev. 2204/51 že zgrajeno pripadajoče komunalno, energetsko in TK omrežje za predvideni

objekt PIK. Približno na sredini kompleksa bodoče izgradnje objekta PIK je bil iz občinske

ceste zgrajen tudi cestni priključek.

Prometna ureditev kompleksa na parceli štev. 2204/51 bo glede na prvotno zasnovo

spremenjena. Novi cestni priključek na območje objekta PIK bo premaknjen za cca 25 m

skrajno severozahodno tako, da bo pred pričetkom gradnje novega objekta potrebno

porušiti – odstraniti obstoječi cestni priključek, na njegovi lokaciji pa urediti ustrezno zeleno

površino, oziroma asfaltirano parkirišče zahodno ob Zahodni dovozni cesti. Podobno bo

potrebno na novo urediti tudi novi potek hodnika za pešce ob vzhodni strani obstoječe

občinske ceste štev. 672321.v dolžini cca 53 m.

4./ NOVOPREDVIDENE UTRJENE POVRŠINE:




V nadaljevanju je podrobno opisana ureditev vzhodnega roba obstoječe občinske ceste štev.

672321, novega cestnega priključka z nadaljevanjem Severne dovozne ceste, Vzhodne, Južne

in Zahodne dovozne ceste z razširitvami za manipulacijske površine in asfaltirana parkirišča

ob njih. Posebej je opisana tudi rekonstrukcija in novogradnja tangiranega novega odseka

hodnika za pešce vzhodno ob obstoječi občinski cesti štev. 672321.

4.1./ REKONSTRUKCIJA VZHODNEGA ROBA OBSTOJEČE OBČINSKE CESTE ŠTEV. 672321:

Obstoječe asfaltirano vozišče občinske ceste štev. 672321 s širino 7,00 m, ki je locirano

zahodno od novega objekta Podjetniškega inkubatorja Kočevje (PIK) ostaja nespremenjeno.

Enako ostaja nespremenjeno tudi odvodnjavanje te ceste.

Približno v liniji sredine novega objekta PIK je bil predhodno izveden cestni priključek za

potrebe dovoza – dostopa na zemljiško parcelo štev. 2204/51 k.o. 1577 Kočevje. Glede na

novo prometno zasnovo napajanja predvidenega objekta in območja PIK, s predvidenim

cestnim priključkom na skrajnem severozahodnem vogalu zemljiške parcele štev. 2204/51

k.o. 1577 Kočevje, je obstoječi cestni priključek postal nepotreben in ga bo potrebno

odstraniti – porušiti.

Tako bo za potrebe odstranitve obstoječega cestnega priključka in izgradnjo novega enakih

dimenzij cca 23 m severneje, potrebno ob vzhodnem robu obstoječe občinske ceste

odstraniti cestne robnike in obstoječi hodnik za pešce širine cca 1,60 m v skupni dolžini cca

53 m. Niveleta obstoječega vzhodnega roba občinske ceste ostaja nespremenjena, enako bo

tej niveleti prilagojen tudi rekonstruirani hodnik za pešce.

4.2./ SEVERNA DOVOZNA CESTA S SEVERNIMI PARKIRNIMI PROSTORI:

Cestni priključek na kompleks PIK bo premaknjen proti severu in zgrajen v enakih gabaritih

kot je bil obstoječi priključek, ki se bo odstranil. Od priključka – odcepa iz obstoječe občinske

ceste štev. 672321 se v smeri proti vzhodu nadaljuje Severna dovozna cesta. Širina te

dovozne ceste znaša 5,50 m, podolžni sklon od kote priključka, ki znaša 487.65 m, najprej

pada s 3,40 % proti vzhodu, nakar vse do začasnega zaključka Severne dovozne ceste sledi

horizontalna niveleta na višinski koti osi ceste 487,145 m. Skupna dolžina Severne dovozne

ceste znaša cca 51 m. Severna dovozna cesta se začasno konča na meji z zemljiško parcelo

štev. 2204/52, nadaljevanje te ceste je predvideno v II. fazi izgradnje, ko bo izveden tudi

drugi cestni priključek na obstoječo vzhodno občinsko cesto na zemljiški parceli štev.

2204/78.

Prečni sklon Severne dovozne ceste znaša 2,50 % s padcem proti severu (proti severnemu

parkirnemu platoju). Ob severnem robu Severne dovozne ceste je predvidena izvedba 0,50

m široke asfaltne mulde, ki hkrati predstavlja tudi varnostni pas med Severno dovozno cesto

in parkirnimi prostori.




Severno od asfaltne mulde je lociran 5,00 m širok asfaltirani pas Severnega parkirišča. Na

tem platoju bo omogočeno parkiranje 15 osebnih avtomobilov s pravokotnim načinom

parkiranja in širino posameznih parkirnih prostorov 2,50 m. Na skrajnem severovzhodnem

vogalu Severne dovozne ceste bo lociran ekološki otok za odpadke.

Utrditev vozišča Severne dovozne ceste bo asfaltno vozišče, utrditev severnega parkirnega

platoja bo enako izvedena z asfaltno utrditvijo.

4.3./ VZHODNA DOVOZNA CESTA Z VZHODNIM PASOM ZA MANIPULACIJO IN VZHODNIMI

PARKIRNIMI PROSTORI:

Vzhodna dovozna cesta se prične na odcepu iz glavne Severne dovozne ceste na njenem

severovzhodnem koncu. Dolžina Vzhodne dovozne ceste znaša cca 45 m. Cesta je predvidena

kot enosmerna s širino vozišča 3,50 m. Niveleta te ceste je horizontalna na višinski koti osi

ceste, ki znaša 487,26 m. Prečni sklon vozišča znaša 2,50 % s padcem proti zahodu – proti

objektu PIK. Ob zahodni strani vozišča te enosmerne dovozne ceste je lociran 3,50 m širok

manipulacijski pas, ki služi za manipulacijo vozil pred predvidenimi vhodi v posamezne

delavnice na koti pritličja objekta PIK. Niveleta manipulacijskega pasu sledi niveleti Vzhodne

dovozne ceste in je horizontalna. Prečni sklon manipulacijskega pasu znaša 2,50 % s padcem

od objekta PIK proč – proti vzhodu.

Vzhodno od enosmerne Vzhodne dovozne ceste je lociran 5,30 m širok pas asfaltiranega

parkirišča za osebne avtomobile s sistemom parkiranja pod kotom 45º. Na vzhodnem

parkirnem platoju je predvidenih 12 parkirnih mest za osebna vozila s širino posameznega

parkirnega mesta 2,50 m. Asfaltirani pas Vzhodnega parkirnega pasu bo imel prečni sklon

2,50 % s padcem proti Vzhodni dovozni cesti.

Utrditev vozišča Vzhodne dovozne ceste, manipulacijskega pasu zahodno ob njej in

parkirnega platoja vzhodno ob njej bo asfaltno vozišče.

4.4./ JUŽNA DOVOZNA CESTA Z JUŽNIMI PARKIRNIMI PROSTORI:

Južna dovozna cesta predstavlja nadaljevanje Vzhodne dovozne ceste vse do začetka –

priključka na Zahodno dovozno cesto. Dolžina Južne dovozne ceste znaša cca 35 m. Cesta je

predvidena kot enosmerna s širino vozišča 3,50 m. Niveleta te ceste je horizontalna na

višinski koti osi ceste, ki znaša 487,26 m. Prečni sklon vozišča znaša 2,50 % s padcem proti

severu – proti objektu PIK.

Južno od Južne dovozne ceste je lociran 5,30 m širok asfaltiran pas Južnega parkirišča. Na

Južnem parkirnem platoju je predvidenih 7 parkirnih mest za osebna vozila s širino

posameznega parkirnega mesta 2,50 m. Asfaltirani pas Južnega parkirnega platoja bo imel

prečni sklon 2,50 % s padcem proti Južni dovozni cesti.




Utrditev vozišča Južne dovozne ceste in Južnega parkirnega platoja bo asfaltno vozišče.

4.5./ ZAHODNA DOVOZNA CESTA Z ZAHODNIM PASOM ZA MANIPULACIJO IN ZAHODNIMI

PARKIRNIMI PROSTORI:

Zahodna dovozna cesta predstavlja nadaljevanje Južne dovozne ceste vse do priključka

Zahodne dovozne ceste na glavno Severno dovozno cesto. Dolžina Zahodne dovozne ceste

znaša cca 45 m. Cesta je predvidena kot enosmerna s širino vozišča 3,50 m. Niveleta te ceste

je horizontalna na višinski koti osi ceste, ki znaša 487,26 m. Prečni sklon vozišča znaša 2,50 %

s padcem proti vzhodu – proti objektu PIK. Ob vzhodni strani vozišča te enosmerne dovozne

ceste je lociran 3,50 m širok manipulacijski pas, ki služi natovarjanju in raztovarjanju vozil

pred predvidenimi vhodi v posamezne delavnice na koti pritličja objekta PIK. Niveleta

manipulacijskega pasu sledi niveleti Zahodne dovozne ceste in je horizontalna. Prečni sklon

manipulacijskega pasu znaša 2,50 % s padcem od objekta PIK proč – proti zahodu.

Zahodno od enosmerne Zahodne dovozne ceste je lociran 5,30 m širok pas asfaltiranega

parkirišča za osebne avtomobile s sistemom parkiranja pod kotom 45º. Na Zahodnem

parkirnem platoju je predvidenih 10 parkirnih mest za osebna vozila. Od tega bo 8 parkirnih

mest izvedenih s širino posameznega parkirnega mesta 2,50 m, 2 parkirna mesta s skupno

širino 4,00 m (2,50 m parkiranje in 1,50 m varnostni pas) pa sta rezervirana za vozila

invalidnih oseb. Asfaltirani Zahodni parkirni pas bo imel prečni sklon 2,50 % s padcem proti

Zahodni dovozni cesti.

Utrditev vozišča Zahodne dovozne ceste, manipulacijskega pasu vzhodno ob njej in

Zahodnega parkirnega platoja zahodno ob njej bo izvedena kot asfaltno vozišče

4.6./ ASFALTIRANI HODNIK ZA PEŠCE VZHODNO OB OBČINSKI CESTI:

Kot je bilo že omenjeno bo potrebno zaradi odstranitve obstoječega cestnega dovoza na

kompleks PIK rekonstruirati tudi obstoječi hodnik za pešce ob vzhodni strani obstoječe

občinske ceste štev. 672321.

Na lokaciji obstoječega cestnega dovoza bo potrebno vgraditi ločilni dvignjeni betonski cestni

robnik 15/25 cm, v nadaljevanju proti severu, na lokaciji novega cestnega priključka pa bo

potrebno obstoječi dvignjeni cestni robnik odstraniti. Vzhodni rob obstoječe občinske ceste

bo tako rekonstruiran na dolžini cca 53 m.

Rekonstruirani hodnik za pešce bo izveden v enaki širini kot obstoječi s širino cca 1,60 m,

enak bo tudi obstoječi prečni sklon hodnika.

Ob obeh priključnih polmerih cestnega priključka Severne dovozne ceste bo vse do

predvidenega prehoda za pešce ob severozahodnem vogalu objekta PIK podaljšan tudi

predvideni hodnik za pešce.

4.7./ TLAKOVANI HODNIK ZA PEŠCE NEPOSREDNO OB OBJEKTU PIK:




Ob vseh štirih fasadah predvidenega objekta PIK je predvidena izvedba hodnika za pešce z zaključnim tlakom iz betonskih tlakovcev debeline 8 cm. Ob severni in južni fasadi objekta je predvidena širina tega hodnika 1,00 m, ob vzhodni in zahodni fasadi objekta pa je ta širina hodnika povečana na 1,50 m. Prečni sklon tlakovanih hodnikov znaša 2,00 % s padci od objekta PIK proč. Obrobo teh hodnikov za pešce predstavljajo betonski cestni robniki dimenzije 15/25 cm na betonskem temelju C 25/30 XC4, XF3. Betonski cestni robniki bodo na mestih kjer je predviden vhod pešcev v objekt PIK in posamezni uvozi v prostore delavnic v pritličju objekta spuščeni na koto Dh = ± 0,00 m. 5./ ZGORNJI USTROJ:

Zgornji ustroj utrjenih površin ni posebej dimenzioniran - privzeti so podatki iz podobnih projektov. V kolikor bi se izkazalo, da je spodnji ustroj slab – nenosilen, naj se pred nadaljevanjem gradnje konzultira geomehanika in projektanta. Predvidene povozne površine asfaltiranih dovoznih cest - glavna Severna dovozna cesta od

križišča z obstoječo občinsko cesto 672321 na zahodni strani novega objekta z nadaljevanjem

proti vzhodu in notranja krožna enosmerna dovozna cesta v širini 3,50 m, imajo sledeče

dimenzije zgornjega ustroja:

- 3 cm – obrabno zaporna plast bituminizirane zmesi AC8 surf B70/100 A4

- 6 cm – nosilna plast bituminizirane zmesi AC16 base B70/100 A4

- 20 cm - tampon I. – nevezana nosilna plast – drobljenec D 0/32 mm

- min 60 cm - tampon II.- kamnita (greda) posteljica iz zmrzlinsko odpornega materiala

drobljenca D 0/100 mm

- geotekstil natezne trdnosti 13,50 kN, gostote 300 g/m2

- planum spodnjega ustroja

Skupna debelina zgornjega ustroja tako znaša min. 89 cm. Pod povoznimi površinami, kjer je

možen promet tovornjakov je potrebno doseči modul podajnosti Edin>55 MPa (Ev2=120

MPa).

Predvidene asfaltirane povozne manipulacijske površine vzhodno in zahodno ob novem

objektu v širini 3,50 m, imajo sledeče dimenzije zgornjega ustroja:









možen promet tovornjakov je potrebno doseči modul podajnosti Edin>55 MPa (Ev2=120

MPa).




Predvidene asfaltirane povozne površine – parkirni prostori v dolžini 5,00 oziroma 5,30 m imajo

sledeče dimenzije zgornjega ustroja:









možen promet lažjih vozil je potrebno doseči modul podajnosti Edin>45 MPa (Ev2=100 MPa).

Predvidene asfaltirane pohodne površine – rekonstruirani hodnik za pešce zahodno ob

obstoječi občinski cesti 672321 ter nadaljevanje tega hodnika severno in južno ob glavni

Severni dovozni cesti, ki vodi na območje novega objekta PIK, imajo sledeče dimenzije

zgornjega ustroja:








Skupna debelina zgornjega ustroja tako znaša min. 68 cm. Pod pohodnimi površinami je

potrebno doseči modul podajnosti Edin>45 MPa (Ev2=100 MPa).

Predvidene tlakovane pohodne površine – hodniki za pešce tik ob fasadah predvidenega

objekta PIK, ki bodo utrjeni z zaključnim slojem iz betonskih tlakovcev, imajo sledeče

dimenzije zgornjega ustroja:

- 8 cm – betonski tlakovci

- 2 cm – peščena podlaga – pesek D 0/5 za izravnavo

- 20 cm - tampon I. – nevezana nosilna plast – drobljenec D 0/32

- min 20 cm - tampon II.- kamnita posteljica iz zmrzlinsko odpornega materiala –

drobljenca D 0/100



Skupna debelina zgornjega ustroja tako znaša min. 50 cm. Pod pohodnimi površinami, kjer je

možen tudi promet lažjih vozil je potrebno doseči modul podajnosti Edin>45 MPa (Ev2=100

MPa).




Tlakovane pohodne površine z zaključnim tlakom iz betonskih tlakovcev bodo na meji s

povoznim asfaltiranim površinam enostransko orobničene s cestnimi betonskimi robniki

velikosti cca 15/25 cm v betonskem temelju C 25/30 XC4, XF3. Betonski cestni robniki bodo

na meji s hodniki za pešce, ki bodo tlakovani z betonskimi tlakovci, dvignjeni nad koto

manipulacijskih asfaltiranih površin na koto Dh = + 0,10 m. Betonski robniki bodo na mestih

kjer je predviden vhod pešcev v objekt in posamezni uvozi v prostore delavnic v pritličju

objekta spuščeni na koto Dh = ± 0,00 m.

Enako bodo na koto Dh = ± 0,00 m spuščeni tudi betonski cestni robniki na mestih predvidenih prehodov za pešce. Na vseh ostalih mestih bodo betonski cestni robniki dvignjeni na koto Dh = + 0,12 m nad koto roba asfaltiranega vozišča. 6./ ZELENE POVRŠINE:

Projekt PZI zajema humusiranje in zatravitev funkcionalnih zelenih površin severno in južno

ob novem objektu ter predvidenih zelenih površin izven utrjenih asfaltiranih parkirnih

površin vse do meja s sosednjimi parcelami. Kot podlaga za trato se zahteva min.20 cm

debela plast humusa. Posebna hortikulturna ureditev zelenic v tej fazi projektiranja ni

predvidena. Po koncu izgradnje zunanje ureditve objekta priporočamo izvedbo posebnega

elaborata zasaditve območja ureditve.

7./ KANALIZACIJA:

Na lokaciji zahodno ob predvidenem objektu PIK, v vozišču obstoječe občinske ceste 672321,

potekata obstoječa kanala, ki odvodnjavata padavinske odpadne vode iz območja utrjenih

asfaltiranih površin te ceste in padavinske odpadne vode iz območij predvidenih objektov v

industrijski coni (kanal A) ter predvidene komunalne odpadne vode iz območja predvidenih

objektov, ki bodo locirani ob obstoječi kategorizirani cesti 672321.

Obstoječi kanal padavinskih odpadnih vod A, izveden iz PVC cevi DN 315 mm, je predviden za

odvodnjavanje cestnega telesa obstoječe občinske ceste in za padavinske odpadne vode iz

območja predvidenega objekta Podjetniškega inkubatorja Kočevje. Priključitev predvidenih

padavinskih odpadnih vod iz novega objekta PIK bo možna na že predhodno izvedeno slepo

vejo – izveden kanalski priključek PVC DN 250 mm, ki je bil v dolžini cca 14 m izveden ob

izgradnji občinske ceste 672321, oziroma ob izvedbi komunalnih, energetskih in TK vodov v

cestnem telesu te ceste

Obstoječi kanal komunalnih odpadnih vod, izveden iz PVC cevi DN 250 mm, poteka v zahodni

polovici vozišča zgoraj omenjene občinske ceste 672321. Priključitev predvidenih

komunalnih odpadnih vod iz novega objekta PIK bo možna na že predhodno izvedeno slepo

vejo – izveden kanalski priključek PVC DN 200 mm, ki je bil v dolžini cca 18 m izveden ob

izgradnji občinske ceste 672321, oziroma ob izvedbi komunalnih, energetskih in TK vodov v

cestnem telesu te ceste.




Ob zgoraj opisani zasnovi odvodnjavanja odpadnih vod bo tako zagotovljeno ločeno

odvajanje teh vod.

V posebnem elaboratu – Geološko geotehničnem poročilu za poslovni objekt PIK Kočevje je pri

opisu izvedbe temeljne plošče objekta zahtevano odvodnjavanje planuma glinenih temeljnih tal

v naklonu proti ponikovalnici, oziroma izvedba drenažnih cevi na nivoju glinenega planuma.

Podzemnih (drenažnih) odpadnih vod gravitacijsko ni možno priključiti na obstoječo kanalizacijo

padavinskih odpadnih vod – kanal A, ki poteka v vozišču obstoječe občinske ceste, zato bo

potrebno odtoke drenažnih vod ločeno voditi na ponikovalno polje.

Tako bodo podzemne vode zbrane v drenažnih ceveh ob daljših stranicah objekta, odtok iz njih

pa bo voden na ponikovalno polje. Ponikovalno polje bo locirano na najnižji koti območja in sicer

na skrajnem jugovzhodnem vogalu predvidene zazidave območja PIK. Ponikanje v ponikovalnem

polju bo zagotovljeno na koti razpokanega apnenca pod glineno plastjo (cca – 3,50 m pod koto

sedanjega terena).

Padavinske odpadne vode bodo dodatno ločene na “čiste” meteorne vode iz strešin objekta

in na “onečiščene” meteorne vode iz utrjenih povoznih in pohodnih površin ob objektu.

Padavinske odpadne vode iz strešin objekta PIK bodo ločeno vodene v kanalu M1 in

priključene na končni – zbirni revizijski jašek MJ15. Padavinske odpadne vode iz utrjenih

povoznih in pohodnih površin bodo podobno ločeno vodene preko kanalov M2 in M3 in

enako priključene na revizijski jašek MJ15. Pred priključkom na jašek MJ15 bosta obe veji

“onečiščenih” padavinskih odpadnih vod združeni v revizijskem jašku MJ14 in vodene v jašek

MJ15 preko lovilnika olja LO.

Komunalne odpadne vode iz notranjosti predvidenega objekta bodo zbrane pod temeljno

ploščo objekta in vodene izven objekta v smeri proti zahodu.

V območju zahodne manipulacijske površine ob predvidenem objektu PIK poteka novi kanal

komunalnih odpadnih vod iz PVC cevi DN 160 in 200 mm, ki bo priključen na novi revizijski jašek

FJ5, ki bo lociran na koncu že predhodno položene kanalske cevi PVC DN 200 mm, ki je že

povezana v obstoječi revizijski jašek E1, lociran v vozišču občinske ceste 672321.

7.1./ KOMUNALNE (FEKALNE) ODPADNE VODE:

Komunalne odpadne vode iz notranjosti predvidenega objekta zbiramo delno nad temeljno

ploščo objekta na koti – 0,265 m pod koto pritličja objekta (velja za kanalske cevi premerov

DN 50 oziroma DN 75 mm) oziroma v glavnem pod predvideno temeljno ploščo objekta

(velja za kanalske cevi PVC DN 160 mm – vtoki v FJ1, FJ3 in FJ4, oziroma PVC DN 75 mm za

vtok v FJ2) na višinski koti – 0,665 m pod koto pritličja objekta in v nadaljevanju še pod

robnimi poglobitvami temeljne plošče na obodu objekta na koti – 0,865 m pod koto ± 0,00

objekta, ki znaša 487,45 m.




Tako so na višinskih kotah pod temeljno ploščo objekta PIK predvideni 4 posamezni kanalski

priključki s PVC kanalskimi cevmi premera 1 x DN 75 mm in 3 x DN 160 mm. ki bodo na

območju zahodne manipulacijske površine širine 3,50 m priključeni v nove revizijske jaške iz

PE materiala FJ1, FJ2, FJ3 in FJ4.

Iz skupnega revizijskega jaška FJ4 je nato izveden končni priklop na predvideni revizijski jašek

FJ5, ki je lociran na koncu predhodno izvedenega kanalskega priključka PVC cevi DN 200 mm

s priključkom na obstoječi revizijski jašek F1 v vozišču občinske ceste 672321.

Glede na projektne pogoje, ki jih je izdala Komunala Kočevje pod štev. 433-61/2018-2 v

novembru 2018, bo potrebno predhodno poiskati – locirati že izvedeno kanalsko priključno

cev PVC DN 200 mm in na osnovi locirane trase in globine kanalske cevi izvesti – prilagoditi

projektirani skupni kanalski priključek komunalnih odpadnih vod.

Kanalske cevi za kanalizacijo komunalnih odpadnih vod znotraj objekta so predvidene kot

PVC cevi tememnske trdnosti SN8, dimenzije DN 50, 75, 110 in DN 160 mm. Dimenzije

kanalskih cevi za zunanjo kanalizacijo komunalnih odpadnih vod bodo PVC DN 160 in 200

mm. Kanalske cevi se bodo polagale na peščeno podlago in obsule s peskom, pod utrjenimi -

povoznimi površinami pa jih bo potrebno polno obbetonirati.

Zunanji revizijski jaški FJ1, FJ2, FJ3, FJ4 in FJ5 so montažni iz PE materiala DN 625 oziroma DN

800 mm. Pokrovi na teh jaških bodo polni LTŽ DN 600 mm za nosilnost C250.

Na tlorisu temeljne plošče objekta je prikazan predvideni potek posameznih kanalskih vej

komunalnih odpadnih vod. Za prehode posameznih kanalizacijskih odtokov so prikazani in

skotirani preboji AB temeljne plošče. Vse 4 ločene kanalske veje s potekom pod predvideno

temeljno ploščo objekta bo potrebno ustrezno locirati in položiti pred izvedbo temeljne plošče.

Enako bo potrebno izvesti tudi vse vertikalne kanalske povezave s fazonskimi PVC kosi, loki, odcepi

in revizijskimi kosi in zakoličiti točke prebojev temeljne plošče.

Za izvedbo vertikalnih prebojev temeljne plošče bodo uporabljeni posamezni krajši kosi PVC cevi

ustrezno večjega premera DN kot so predvideni vertikalni priključki na vse 4 vzdolžno položene

zbirne kanalske cevi.

OPOMBA: Ob izvedbi temeljne kanalizacije komunalnih odpadnih vod nad in pod

predvideno AB temeljno ploščo debeline 0,40 m, naj se obvezno upošteva tudi načrte s

področja strojništva z oznako 4 (strojni del kanalizacije).

Pri prebojih temeljne plošče oziroma vodenju nad njo ali pod njo je potrebno upoštevati

tudi načrte s področja elektrotehnike z oznako 3.

7.2./ PADAVINSKE (METEORNE) VODE S STREŠIN PREDVIDENEGA OBJEKTA:




Glede na zgoraj našteto vodimo padavinske (meteorne) vode s strešin predvidenega objekta

Podjetniški inkubator Kočevje v novo kanalizacijo “čistih” padavinskih odpadnih vod

(meteorno kanalizacijo) – kanal M1.

Kompletna meteorna kanalizacija je dimenzionirana na 15 - minutni naliv intenzitete

i = 165,00 l/s/ha (podatek za Kočevje) s pogostostjo 1 krat v 2 letih (n = 0,5).

Kanalske cevi za padavinsko (meteorno) kanalizacijo zunaj objekta so PVC DN 160 in 200 mm

SN 8. Ker potekajo cevi pod utrjenimi - povoznimi površinami jih bo potrebno polno

obbetonirati.

Peskolovi za vodo s strešin objekta so montažni iz betonskih cevi DN 400 mm, globine 1,20

m z 0,60 m globokim usedalnikom. Pokrovi na peskolovih so LTŽ DN 400 mm za nosilnost

C250.

Revizijski jaški na kanalizaciji padavinskih odpadnih vod bodo izvedeni iz betonskih cevi DN 600 in

800 mm. Pokrovi na teh betonskih revizijskih jaških so perforirani LTŽ DN 600 mm za nosilnost

C250.

7.3./ PADAVINSKE (METEORNE) ODPADNE VODE IZ UTRJENIH POVRŠIN:

Padavinske (meteorne) vode iz vseh utrjenih asfaltiranih površin dovoznih cest,

manipulacijskih površin in površin s parkirnimi prostori za osebna vozila so vodene v

montažne cestne požiralnike. Ti so predvideni iz betonskih cevi, premera DN 400 mm in

globine 1,20 m, s 0,60 m globokim usedalnikom. Pokrov na teh cestnih požiralnikih je LTŽ

dežna rešetka dimenzije 400/400 mm za nosilnost 25 Mp (C250).

Padavinske odpadne vode iz utrjenih povoznih in pohodnih površin bodo ločeno vodene

preko kanalov M2 in M3 in enako priključene na končni zbirni revizijski jašek MJ15. Kanal M2

odvodnjava južno polovico utrjenih površin ob predvidenem objektu PIK, kanal M3 pa

odvodnjava severno polovico utrjenih površin ob objektu. Pred priključkom na končni zbirni

revizijski jašek MJ15 bosta obe veji “onečiščenih” padavinskih odpadnih vod združeni v

revizijskem jašku MJ14 in vodeni preko lovilnika olja LO.

Kanalske cevi za padavinsko (meteorno) kanalizacijo so PVC DN 160, 200 in 315 mm SN 8.

Cevi se bodo polagale na peščeno podlago in obsule s peskom, pod utrjenimi - povoznimi

površinami pa jih bo potrebno polno obbetonirati.




Revizijski jaški na meteorni kanalizaciji so montažni iz betonskih cevi DN 600 in 800 mm.

Pokrovi na teh jaških bodo perforirani LTŽ DN 600 mm za nosilnost C250.

7.3.1./ LOVILNIK OLJA LO:

Glede na namembnost asfaltiranih utrjenih povoznih površin dovoznih cest, manipulacijskih

površin zahodno in vzhodno ob objektu ter parkirnih površin ob predvidenih dovoznih cestah

je po združitvi kanalov M2 in M3 pred priključkom na skupno kanalizacijo padavinskih

odpadnih predvidena vgraditev lovilnika olja LO, ki odgovarja standardom SIST EN 858-1 in

858-2.

Ta standard določa izbiro najmanjše velikosti lovilnika olja, način vgraditve, obratovanje in

vzdrževanje.

Dimenzioniranje lovilnika olj LO:

Nominalna velikost separatorja: NS = (Qr + fx x Qs) x fd

Qr – maksimalni pretok deževnice (l/s)

fx – koeficient zadrževanja, odvisen od vrste odpadnih vod (samo deževnica)

Qs – maksimalni pretok tehnološke odpadne vode (l/s) Qs = 0,00 l/s (samo deževnica)

fd – koeficient gostote, odvisen od vrste izbrane tekočine – (motorna olja z gostoto med 0,85

do 0,90 g/cm3)- sledi fd = 1,50

Izračun pretoka deževnice iz funkcionalnih asfaltiranih površin vezanih na kanala padavinskih

odpadnih vod M2 in M3 (glej hidravlično dimenzioniranje kanalov – prikaz štev 15):

Qr = 29,39 l/s

NS = (29,39 + 0,00) x 1,50 = 44,025 l/s

Izbor kapacitete lovilca: NS= 50 l/s

Velikost oljnega zadrževalnika Vo = O x NS

O – korekcijski faktor

O = 10 za naprave, ki imajo na iztoku vgrajen avtomatski zaporni mehanizem

Vomin = 10 x 50 = 500 l

Velikost usedalnika:

K – korekcijski faktor

K = 100 za odpadno vodo z nizko vsebnostjo usedljivih snovi

Vt = K x NS/fd = 100 x 50/1,50 = 3.333 l

Izbran je lovilnik olja kot naprimer OLEOPATOR – C FST 50 s koalescentnim filtrom in

integriranim usedalnikom dobavitelja ACO d.o.o. Šmarje pri Jelšah s sledečimi parametri:




Material lovilnika: armirani beton

Kota pokrova: KP = 487,39

Kota vtoka: KV = 486,07

Kota iztoka: KI = 486,05

Kota dna: KD = 483,765

Premer vtočne in iztočne cevi: PVC DN 315 mm

Globina lovilca: 3,645 m

Skupni uporabni volumen: 7.926 l

Kapaciteta izločenih mineralnih olj: 1.350 l

Skupni uporabni volumen usedalnika: 5.000 l

Zunanji premer lovilca: D = 2.440 mm

7.4./ POBOČNE (TALNE) VODE:

Glede na pogoje v geološko geotehničnem poročilu za predvideni ibjekt , ki ga je izdelalo

projektivno podjetje GEOBETON, Marko Košir s.p. iz Višnje gore pod štev. G 78/18 v

decembru 2018, je za izvedbo temeljenja objekta na temeljni plošči predvidena izvedba

nasipa iz kamnitega drobljenca v debelini min. 0,50 m, položenega na PP polst 300 g/m2.

Da v izkopu pod nasipom ne bi zastajala voda in razmočila glino, je potrebno pod nasipom

drobljenca izkop planuma temeljnih tal izvesti v naklonu 4,00 % s padcem proti liniji

drenažnih cevi na koti cca – 1,50 m pod predvideno koto pritličja objekta. V enakem naklonu

4,00 % bo izveden tudi padec planuma glinenih temeljnih tal pod povoznimi, oziroma

pohodnimi površinami ob objektu.

Ob zahodni, oziroma vzhodni fasadi objekta, je tako predvidena izvedba odvodnjavanja

temeljnih tal z izvedbo horizontalne drenaže. Drenažne cevi bodo tipa Midren D DN 125 mm,

ki bodo položene na betonsko muldo, zasute z drenažnim filterskim materialom in dodatno

obdane z geotekstil (filc) folijo.

Ob obeh daljših stranicah predvidenega objekta bo izvedena drenaža, zbrani odtoki

pobočnih – talnih odpadnih vod pa bodo vodeni v oba kanala pobočnih odpadnih vod. Na

najnižjih točkah horizontalnih drenaž bosta tako izvedena 2 slepa drenažna jaška DJ1 in DJ2

iz betonskih cevi DN 500 mm, globine 0,50 m. Pokrov na teh drenažnih jaških je betonski DN

500 mm za nosilnost B125. Oba slepa drenažna jaška sta povezana v novi revizijski jašek MJA,

ki je s PVC cevjo DN 160 mm povezan v ponikovalno polje.

7.5./ PONIKOVALNO POLJE:

Vse predhodno zbrane odpadne talne - pobočne vode so vodene v ponikovalno polje iz

tipskih elementov kot naprimer ACO Stormbrixx HD.




Ponikovalno polje je sestavljeno iz modularnega sistema iz umetne mase (polipropilena).

Velikost posameznih elementov znaša 1,20 x 0,60 x 0,61 m, z brutto volumnom 0,44 m3.

Dolžina ponikovalnega polja: 2 bloka l =1,205, Sl = 2,41 m

Širina ponikovalnega polja: 3 bloki š = 0,6025 m, Sš = 1,81 m

Višina ponikovalnega polja: 2 bloka h = 0,61 m, Sh = 1,224 m

Volumen ponikovalnega polja znaša V = 5,34 m3

Zaradi zagotavljanja ponikanja naj se ponikovalno polje obda s politlak (gepotekstil) folijo,

gradbena jama ponikalnega polja pa zasuje z enozrnatim drenažnim filterskim materialom

DN 16/32 mm. Votline med posameznimi zrnci (cca 30 %) bodo služile kot dodaten

zadrževalnik zbranih padavinskih odpadnih vod.

8./ PROMETNA SIGNALIZACIJA IN PROMETNA OPREMA:

Ob predvideni ureditvi novih dovoznih cest in parkirišč ob njih bo potrebno izvesti tudi

potrebno prometno signalizacijo in prometno opremo.

8.1./ VERTIKALNA PROMETNA SIGNALIZACIJA:

Od nove vertikalne prometne signalizacije je predvidena postavitev sledečih prometnih

znakov:

Na predvidenem novem centralnem uvozu-izvozu na kompleks objekta Podjetniški inkubator

Kočevje je predvidena postavitev prometnega znaka - Ustavi – STOP (oznaka 2102). Prometni

znak bo postavljen na drogu na višini min. 2,25 m nad terenom.

Ob desni (južni) strani glavne Severne dovozne ceste, gledano iz smeri zahoda proti vzhodu,

je predvidena postavitev sledečega prometnega znaka:

- znak za križišče oziroma cestni priključek, kjer je prepovedano zaviti desno (oznaka 2226-1).

Ob desni (zahodni) strani Vzhodne enosmerne dovozne ceste je predvidena postavitev

sledečega prometnega znaka:

- znak za enosmerno cesto (oznaka 2407).

Ob priključku Zahodne dovozne ceste na glavno Severno dovozno cesto je predvidena

postavitev dveh prometnih znakov in sicer:

- na desni (vzhodni) strani priključka je predvidena postavitev prometnega znaka za

križišče/cestni priključek s prednostno cesto (oznaka 2101).




- na levi (zahodni) strani priključka je predvidena postavitev prometnega znaka za prepoved

prometa v eno smer (oznaka 2201).

Ob zahodni strani Zahodne dovozne ceste je zahodno ob asfaltiranem parkirišču za osebna

vozila predvidena postavitev dveh prometnih znakov na skupnem drogu in sicer:

- zgoraj prometni znak za parkirno mesto rezervirano za vozila invalidov (oznaka 2441),

spodaj dopolnilna tabla 2 PM – 2 parkirna mesta (oznaka 4306).

Ker je na odseku s temi prometnimi znaki dovoljen tudi pešpromet, je spodnji rob spodnjih

prometnih znakov oziroma dopolnilnih tabel potrebno postaviti na višino min. 2,25 m nad

peščevo površino in na oddaljenosti min.0,50 m od roba te površine.

8.2./ HORIZONTALNA PROMETNA SIGNALIZACIJA:

Od horizontalne prometne signalizacije bo na območju, ki ga obravnava ta projekt ureditve

predvidena izvedba sledečih talnih označb z belo barvo:

- osna ločilna prekinjena črta širine 0,10 m (oznaka 5121) - robna prekinjena črta širine 0,10 m (oznaka 5122) - neprekinjena široka črta širine 0,50 m (oznaka 5211)

- označba parkirnih mest za pravokotno parkiranje vozil (oznaka 5356-1)

- označba parkirnih mest za parkiranje pod kotom 45º (oznaka 5356-2).

- prehodi za pešce (zebre) širine 2,00 m (oznaka 5231).

Z rumeno barvo bosta označeni parkirni mesti rezervirani za vozila invalidov (oznaka 5352).

9./ OSTALI KOMUNALNI, ENERGETSKI IN TK PRIKLJUČKI:

Ostali komunalni, energetski in TK priključki (vodovod, toplovod, elektro, TK vodi, itd.) so

obdelani v posebnih načrtih PZI.

10./ OKOLJSKE ZAHTEVE IN MERILA V SKLADU Z UREDBO O ZELENEM JAVNEM

NAROČANJU:

Glede na 14. točko prvega odstavka 4. člena Uredbe o zelenem javnem naročanju (Uradni list

RS št. 51/17) so bile pri projektiranju za potrebe izgradnje dovoznih cest upoštevane sledeče

okoljske zahteve in merila:

Projektna dokumentacija za novogradnjo utrjenih površin v fazi PZI predvideva vrsto in

količino materialov, ki bodo nastali pri obnovi in so primerni za recikliranje ali ponovno

uporabo.




Tako bo pri novogradnji novega priključka Severne dovozne na območje objekta PIK porušen

– odstranjen obstoječi asfaltni sloj obstoječega predhodno zgrajenega cestnega priključka iz

obstoječe občinske ceste 672321 v debelini cca 10 cm in obstoječega hodnika za pešce

debeline cca 8 cm. Obstoječi asfaltni sloj bo drobljen na licu mesta in bo kot recikliran

asfaltni granulat uporabljen ob vgadnji spodnje nosilne tamponske plasti in sicer v celotni

količini, ki bo pridobljena z drobljenjem. Količina te vrste materiala znaša 21,70 m3.

Enako bo ponovno uporabljen tudi izkopani kvalitetni tamponski material v debelini cca 50

cm, ki bo pridobljen ob izkopu pod obstoječim asfaltnim voziščem predhodno izvedenega

cestnega priključka. Količina te vrste materiala znaša 108,50 m3.

1.3 ELEKTRO INSTALACIJE IN ELEKTRO OPREMA

4.1.1 Tehnični opis

Načrt je izdelana z upoštevanjem Pravilnika o zahtevah za nizkonapetostne električne

inštalacije v stavbah (Uradni list RS, št. 41/09, 2/12 in 61/17 – GZ) in pripadajoče tehnične

smernice TSG-N-002/2013 – Nizkonapetostne električne inštalacije ter Pravilnika o zaščiti

stavb pred delovanjem strele (Uradni list RS, št. 28/09, 2/12 in 61/17 – GZ) in pripadajoče

tehnične smernice TSG-N-003/2013 – Zaščita pred delovanjem strele.

Splošno

Lokacija nameravane gradnje se nahaja na severnem delu mesta Kočevje, v poslovni coni LIK

II, na par. Št. 2204/51, 2204/52, 2204/35 in 2205/6, vse k.o. 1577 – Kočevje. Parcela je

pravokotne oblike in sicer velikosti 88,61 m x 71,36 m. Teren blago pada od SZ proti JV.

Nameravana gradnja je sestavljena iz treh etaž, pritličja z vmesno medetažo osrednjega

jedra, nadstropja in mansarde. Objekt je zasnovan iz treh delov. Osrednji del predstavlja

jedro objekta. Njegova funkcija je namenjena vertikalnemu povezovanju samih etaž (v njem

se nahaja stopnišče in dvigalo), horizontalnemu povezovanju levega in desnega dela stavbe,

kot tudi povezovanju ljudi. Kot osrednji del namreč predstavlja stičiščno točko v vseh etažah

in s tem omogoča različne prostore za druženje in komunikacijo – v pritličju skupni vhodni

prostor, v nadstropju skupni prostor s kuhinjo ter v mansardi mirnejši kotiček z izhodom na

teraso. Okrog osrednjega dela stavbe ali znotraj njega so umeščeni tudi servisni prostori, kot

so sanitarije in garderobe.




PRITLIČJE (14,10 x 41,20 m): Iz skupnega vhodnega prostora se levo in desno odcepi hodnik,

ki vodi v proizvodne prostore. V sam osrednji del so umeščene sanitarije z garderobami. Po

stopnišču se vzpneš v medetažo, v katero je umeščena mirnejša učilnica, namenjena

izobraževanju.

NADSTROPJE (14,10 x 41,20 m): Po stopnišču iz učilnice prispeš v nadstropje, kjer se ti odpre

pogled na prostor za druženje s skupno kuhinjo. Za kuhinjo se nahaja sejna soba v katero

lahko dostopaš ali iz predavalnice ali iz coworking prostora. Levi del nadstropja je namenjen

pisarnam, desni pa maker spac-u.

MANSARDA: Po vertikalnih komunikacijah se povzpneš v najvišje nadstropje, kjer sta

večnamenski dvorani in bivanjski enoti. Iz te etaže je omogočen dostop na zunanjo teraso.




Podatki za priključitev na NN omrežje

Priključek objekta na NNO je obdelan v ločenem projektu. Novogradnja objekt Podjetniški

inkubator Kočevje bo z električno energijo na nivoju 0,4kV napajan iz obstoječe

prostostoječe priključne omarice SOR 2 pri kabelskem jašku KJ7. Obstoječa prostostoječa

priključna omara SOR 2 je napajana iz TP Poslovna cona LIK 2. NNO v naselju na Kopališki

cesti. Novo merilno mesto se bo uredilo v novi omari PMO, ki se postavi hrbtni strani

obstoječe prostostoječe priključne omare SOR 2. Novi razdelilniki v objektu bodo napajani iz

novega PMO, kjer bodo locirana tudi nova merilna mesta.

Za celotni objekt predvidevamo el. Konično moč 110kW (IB=155,58A) na nivoju

3x230V/400V. Napajanje bo izvedeno skladno s projektnimi pogoji 1150276 – priključna

mesta na NNO so obdelana v ločenem projektu.

Razvod električne energije po objektu

Novi razdelilniki v novogradnji bodo napajani iz NNO v PMO. Novi razdelilniki so v objektu

postavljeno lokalno skupaj za celotno skupno porabo ter ločeno za posamezno celico

inkubirancev v pritličju, ki so napajani z ločenih priključno merilnih mest v PMO. Meritve

električnih parametrov ter porabe električne energije se bo spremljalo še z ločenim

sistemom, ki bo povezan na centralni CNS, kjer se bodo spremljali vsi parametri porabe

energije objekta.

Celotno električno instalacijo je potrebno zasnovati kot varno, zato se morajo upoštevati vsi

veljavni tehnični predpisi in pripadajoče tehnične smernice s področja nizkonapetostnih

električnih instalacij v stavbah. Prav tako se primerno in skrbno implementira standarde in

priporočila proizvajalcev vgrajene električne opreme, ki mora zagotavljati skladnost z

Zakonom o splošni varnosti proizvodov, po katerem smejo proizvajalci predati v uporabo le

varne proizvode.

Meje projekta so naslednje:

- električne instalacije razsvetljave - električne inštalacije moči - inštalacija telekomunikacije - ozemljitve in izenačitve potenciala - strelovodna inštalacija

Pri izvajanju je izvajalec dolžan upoštevati naslednje pogoji, ki so sestavni del tehnične

dokumentacije:

- Pri izvajanju elektroinštalacijskih del je potrebno upoštevati vse veljavne predpise, zakone iz varstva in zdravja pri delu, kot tudi vse ostale zahteve in pogoje, ki so navedeni v tem projektu.




- Za vse spremembe v projektu, oz. odstopanja od projektne dokumentacije mora izvajalec dobiti pismeno soglasje projektanta, ki je ta projekt izdelal oz. nadzornega organa investitorja.

- Pred pričetkom del je izvajalec dolžan detajlno pregledati projekt oz. predmetni načrt in vse morebitne pripombe pravočasno posredovati projektantu oz. nadzornem organu preko gradbenega dnevnika.

- Vse spremembe in odstopanja od projektne dokumentacije, ki bi nastala v času izvajanja del je izvajalec dolžan vnesti v projekt in hkrati spremembo vnesti v gradbeni dnevnik.

- Vgrajen material mora biti kakovosten in še ne uporabljen, imeti mora predpisane ateste in certifikate o ustreznosti pooblaščene institucije.

- Po končanih delih je izvajalec dolžan predati investitorju morebitne popravke vnesene v projektno dokumentacijo na podlagi katere investitor naroči projekt izvedenih del (PID).

- Med izvajanjem del mora izvajalec voditi gradbeni dnevnik z vsemi z zakonom predpisanimi podatki.

- Vse zahteve in obrazložitve, tako s strani izvajalca kot s strani nadzornega organa se morajo voditi oz. dokumentirati preko gradbenega dnevnika.

- Pri izvajanju je potrebno paziti, da se ne poškodujejo drugi že izvedeni komunalni vodi. V kolikor bi do teh poškodb prišlo, je za njih odgovoren izvajalec in jih prav tako tudi odpravi na lastne stroške.

- Po končanih vseh elektroinštalacijskih delih je izvajalec dolžan izvesti preizkus delovanja zaščite pred nevarno napetostjo dotika, oz. kontrolo pregoretja varovalk, meritve izolacijske upornosti instalacije ter meritve upornosti ozemljila. Prva tako je dolžan izvesti svetlobno tehnične meritve.

- O vseh meritvah je potrebno izdelati merilne liste/merilna poročila s predpisanimi podatki (merilec, merilni instrument, merilne metode, pogoji v katerih so bile meritve opravljene, izmerjeni podatki,…)

4.1.1.1 NN razvod električne energije

4.1.1.1.1 Priključno mesto na NNO

Priklop lastnih NN izvodov za predmetni objekt je v novi PMO omari. Lokacija omare je

razvidna iz načrta situacije.

4.1.1.1.2 Razdelitev električne energije

Električna energija se porazdeli za potrebe porabnikov ter razsvetljave. Razdelitev se izvede s

pomočjo NN razdelilnikov, kateri se napajajo iz PMO.

Razdelilnik RG1

Razdelilnik RG1 je predviden za napajanje porabnikov skupne rabe, ki se nahajajo v skupnih

prostorih, kuhinjah, predavalnicah, hodnikih, sanitarnih prostorih, pisarnah, ipd.. Razdelilnik

se napaja iz zunanje merilne omarice PMO. Za RG1 se uporabi nadometni delilnik dimenzij

(ŠxVxG) 822x1072x250 mm kpl. z nad. Okvirjem, vrati, hrbtno steno, prekrivnimi ploščami,




kot npr. IL952321--, Schrack ali enakovredno, v katerega se vgradi oprema razvidna iz sheme

razdelilnika RG1. Montaža razdelilnika je predvidena v shrambi 1. nadstropja na višino 1,5 m

(spodnji rob) od gotovih tal.

Oznaka

razdelilnika:

Mesto

priklopa:

Tip dovodnega kabla: Opomba:

RG1 PMO NYY 4x70 mm2 Napajanje porabnikov v

prostorih skupne rabe

Podrazdelilnik RM1

Razdelilnik RM1 je namenjen napajanju porabnikov v prostoru makerspace 1 v 1. nadstropju

objekta. Razdelilnik se napaja iz razdelilnika skupne rabe RG1. Za delilnik se uporabi

podometna razdelilna omarica dimenzij (ŠxVxG) 588x620x136 mm, kpl. z zidno kadjo, vrati,

prekrivno ploščo, kot npr. ILC2U324--, Schrack ali enakovredno, v katero se vgradi oprema

razvidna iz sheme razdelilnika RM1. Montaža delilnika je predvidena v prostoru makerspace

1 na višino 1,5 m (spodnji rob) od gotovih tal.

Oznaka

razdelilnika:

Mesto

priklopa:


RM1 RG1 NYM-J 4x6 mm2 Napajanje porabnikov v

prostoru makerspace 1

Podrazdelilnik RM2

Razdelilnik RM2 je namenjen napajanju porabnikov v prostoru makerspace 2 v 1. nadstropju

objekta. Razdelilnik se napaja iz razdelilnika skupne rabe RG1. Za delilnik se uporabi

podometna razdelilna omarica dimenzij (ŠxVxG) 588x620x136 mm, kpl. z zidno kadjo, vrati,

prekrivno ploščo, kot npr. ILC2U324--, Schrack ali enakovredno, v katero se vgradi oprema

razvidna iz sheme razdelilnika RM2. Montaža delilnika je predvidena v prostoru makerspace

2 na višino 1,5 m (spodnji rob) od gotovih tal.

Oznaka

razdelilnika:

Mesto

priklopa:


RM2 RG1 NYM-J 4x6 mm2 Napajanje porabnikov v

prostoru makerspace 2




Razdelilnik RC1

Razdelilnik RC1 je predviden za napajanje porabnikov v prostoru celica 1 (pivovarna) in celica

3 (degustacijski prostor). Razdelilnik je napajan iz PMO preko lastnega dovoda in merilne

garniture. Za delilnik se uporabi nadometna omarica dimenzij (ŠxVxG) 822x934x250 mm, kpl.

z nadometnim okvirjem, vrati, hrbtno steno, montažno in prekrivno ploščo. Kot npr.

IL952318--, Schrack ali enakovredno, v katero se vgradi oprema razvidna iz sheme

razdelilnika RC1. Montaža delilnika se izvede v celici 1 (točna lokacija razvidna iz načrta

električnih inštalacij) na višino 1,5 m (spodnji rob) od gotovih tal.

Oznaka

razdelilnika:

Mesto

priklopa:


RC1 PMO NAYY 4x16 mm2 Napajanje porabnikov v

celici 1 in 3

Razdelilnik RC2

Razdelilnik RC2 je predviden za napajanje porabnikov v prostoru celica 2 (predelava živil).

Razdelilnik je napajan iz PMO preko lastnega dovoda in merilne garniture. Za delilnik se

uporabi nadometna omarica dimenzij (ŠxVxG) 822x934x250 mm, kpl. z nadometnim

okvirjem, vrati, hrbtno steno, montažno in prekrivno ploščo. Kot npr. IL952318--, Schrack ali

enakovredno, v katero se vgradi oprema razvidna iz sheme razdelilnika RC2. Montaža

delilnika se izvede v celici 2 (točna lokacija razvidna iz načrta električnih inštalacij) na višino

1,5 m (spodnji rob) od gotovih tal.

Oznaka

razdelilnika:

Mesto

priklopa:



celici 2




Razdelilnik RC4

Razdelilnik RC4 je predviden za napajanje porabnikov v prostoru celica 4. Razdelilnik je

napajan iz PMO preko lastnega dovoda in merilne garniture. Za delilnik se uporabi

nadometna omarica dimenzij (ŠxVxG) 822x934x250 mm, kpl. z nadometnim okvirjem, vrati,

hrbtno steno, montažno in prekrivno ploščo. Kot npr. IL952318--, Schrack ali enakovredno, v

katero se vgradi oprema razvidna iz sheme razdelilnika RC4. Montaža delilnika se izvede v

celici 4 (točna lokacija razvidna iz načrta električnih inštalacij) na višino 1,5 m (spodnji rob)

od gotovih tal.

Oznaka

razdelilnika:

Mesto

priklopa:



celici 4

Razdelilnik RC5


napajan iz PMO preko lastnega dovoda in merilne garniture. Za delilnik se uporabi

nadometna omarica dimenzij (ŠxVxG) 822x934x250 mm, kpl. z nadometnim okvirjem, vrati,

hrbtno steno, montažno in prekrivno ploščo. Kot npr. IL952318--, Schrack ali enakovredno, v

katero se vgradi oprema razvidna iz sheme razdelilnika RC5. Montaža delilnika se izvede v

celici 5 (točna lokacija razvidna iz načrta električnih inštalacij) na višino 1,5 m (spodnji rob)

od gotovih tal.

Oznaka

razdelilnika:

Mesto

priklopa:



celici 5

Razdelilnik RC6


napajan iz podrazdelilnika RC4. Za delilnik se uporabi nadometna omarica dimenzij (ŠxVxG)

822x934x250 mm, kpl. z nadometnim okvirjem, vrati, hrbtno steno, montažno in prekrivno

ploščo. Kot npr. IL952318--, Schrack ali enakovredno, v katero se vgradi oprema razvidna iz

sheme razdelilnika RC6. Montaža delilnika se izvede v celici 6 (točna lokacija razvidna iz

načrta električnih inštalacij) na višino 1,5 m (spodnji rob) od gotovih tal.




Oznaka

razdelilnika:

Mesto

priklopa:


RC6 RC4 NAYY 4x16 mm2 Napajanje porabnikov v

celici 6

Razdelilnik RK

Razdelilnik RK, namenjen napajanju porabnikov in krmiljenju opreme v toplotni podpostaji.

Razdelilnik je napajan iz RG1. Za delilnik se uporabi nadometna omarica dimenzij (ŠxVxG)

602x658x250 mm, kpl. z nadometnim okvirjem, vrati, hrbtno steno, montažno in prekrivno

ploščo. Kot npr. IL952212-- Schrack ali enakovredno, v katero se vgradi oprema razvidna iz

sheme razdelilnika RK. Montaža delilnika se izvede v toplotni podpostaji v pritličju objekta

(točna lokacija razvidna iz načrta električnih inštalacij). Montaža na višino 1,5 m (spodnji rob)

od gotovih tal.

Oznaka

razdelilnika:

Mesto

priklopa:


RK RG1 NYM-J 4x16 mm2 Napajanje opreme v

toplotni podpostaji

4.1.1.2 Moč, servisne vtičnice in tehnologija

4.1.1.2.1 Servisne vtičnice

V posameznih prostorih objekta bodo za napajanje raznih električnih porabnikov nameščene

t.i. servisne enofazne 16A ter trifazne vtičnice (moči – odvisno od el. porabnikov). Vtičnice

bodo smiselno razporejene po celotnem objektu. Tokokrogi vtičnic so ločeni od tokokrogov

za razsvetljavo.

Vtičnice v objektu bodo podometne in nadometne izvedbe nameščene na višino 0,6 m in 1,2

m, izjema so vtičnice v parapetnih kanalih katerih višina montaže se uskladi z dobaviteljem

pohištva. V celicah 1,2,4,5 in 6 v pritličju objekta, se vtičnice montirajo v nadometno dozo

(kot npr. NO CUBO IP 55, TEM Čatež ali enakovredno) na določeno višino navedeno v

načrtih, izvede se nadometna inštalacija s pomočjo PVC PN cevi in kabelskih polic. Izjema je

celica 3 (degustacijski prostor), kjer se izvede podometna inštalacija. V celicah se 1f vtičnice

ožičijo s prerezom 2,5 mm2 in 3f vtičnice z 2,5 mm2 v celici 1 in 2, ter s 6 mm2 v celicah 4, 5

in 6.

Vtičnice nameščene v ostalih prostorih objekta (pisarne, hodniki, skupni prostori,

predavalnice, …) se namestijo v podometne doze, parapetne kanale in talne doze. Na mestih

kjer je dve ali več vtičnic skupaj se te vgradijo v skupno dozo (kot npr. doza 3M, 4M, 7M,




proizvajalca TEM Čatež). Ožičenje se izvede s kablom prereza 2,5 mm2, ki se ga uvleče v

podometne RBC cevi ali položi na kabelske police, kjer je to mogoče.

Vtičnice se montira tudi v omarice talnega ogrevanja. Namesti se jih v nadometno dozo (kot

npr. NO CUBO). Napajanje je izvedeno iz razdelilnika RK preko lastnega varovalnega

elementa.

4.1.1.2.2 Parapetni kanali

Parapetni kanali se namestijo v prostorih medetaže, 1. nadstropja, mansarde ter kleti.

Lokacija je podana v priloženih načrtih električnih inštalacij. Višina vgradnje parapetnega

kanala na višino med 70cm in 82cm – določi investitor ali dobavitelj pohištva. Izjema je višina

vgradnje parapetnega kanala v celici 2, kjer se ta montira na višino 0,5 m nad delovni pult. V

kanale se namestijo potrebni priključki oz. vtičnice za potrebe posameznega delovnega

mesta razvidno iz načrta.

V parapetne kanale je potrebno namestiti pregrade za možnost ločenega polaganja

močnostnih in kablov strukturiranega omrežja. Višina montaže in dolžina posameznega

kanala se uskladi s predvideno opremo.

4.1.1.2.3 Kabelske police

V spuščenem stropu 1. nadstropja se za namen razvoda do posameznih porabnikov izdela

kabelska trasa s pocinkanimi kabelskimi policami dimenzij 300x60 mm (za električno

inštalacijo moči) in 100x60 mm (ze električno inštalacijo univerzalnega ožičenja in varnostnih

sistemov). Vertikalna kabelska trasa se izdela v dvižnem jašku, kjer se kabelske police

montirajo na steno. Kabelska trasa poteka od pritlične etaže do mansarde. Izdela se 2x

vertikalna vzporedna trasa s policami 200x60 mm (EI moči) in 1x trasa s policami 100x60 mm

(EI univerzalnega ožičenja in varnostnih sistemov) za namen razvodov po objektu. Kabelska

trasa univerzalnega ožičenja oddaljena min. 20 cm od trase jakotočne inštalacije. V celicah se

namestijo police na nosilne stenske konzole in montirajo na višini 25 cm pod stropom. V

toplotni podpostaji objekta se izdela kabelska trasa s kabelskimi policami 50x60 mm pod 1.

podestom prezračevalne naprave (višina 193 cm). Potek tras razviden iz načrtov električne

inštalacije.

4.1.1.2.3.1 Stalni priklopi opreme

Stalni priklopi opreme se izvedejo na napravah:

- Filtrirna naprava (celica 4) - Osebno dvigalo - Motorni roloji - Motorno odpiranje oken zgornjih elementov zastekljene fasade - Kuhinjska pečica in kuhalne plošče - Kuhinjske nape




- Pametne table - Ogrevalni kabli žlot - Klimatska in prezračevalna oprema - …

Stalni priklopi se izvedejo s kabli primernega preseka in števila vodnikov glede na potrebe

električnih porabnikov - podatki podani v shemi razdelilnikov.

OPOMBA:

Stalni priklopi vse električne opreme se prilagodijo potrebam in zahtevam, podanih s strani

proizvajalca (Navodila za priklop in vzdrževanje).

4.1.1.2.3.2 Ogrevanje žlot

Strešne žlote in požiralnika na terasi mansarde se opremijo z varovanjem proti zamrzovanju

vode z ogrevalnimi kabli ter kontrolo temperature in ledu. Kontrola in napajanje za

ogrevanje se vgradi v razdelilnik RG1. Mesta priklopov ogrevalnih kablov so razvidna iz

načrta ogrevanja žlot.

4.1.1.3 Razsvetljava

Električne instalacije za razsvetljavo bodo izvedene s kablom NYM-J preseka 1,5 mm2

ustreznega števila žil. Kabelske povezave do lokacij svetilk se uvlečejo v podometne RBC in

nadometne PN cevi, ter položijo na kabelske police, kjer je to mogoče. Vklop razsvetljave bo

izveden s tipkali, stikali in senzorji. Tipkala in stikala bodo nameščena ob vhodih v prostore

na višini 1,2 m od gotovih tal.

Vse svetilke za splošno razsvetljavo so z vgrajeno LED tehnologijo.

4.1.1.3.1 Splošna razsvetljava

Pri projektiranju razsvetljave je upoštevan Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.

list RS št. 52/2010) vsi veljavni predpisi ter standard SIT EN 12464.

Glede na namembnost prostorov je potrebno pri izboru nivoja osvetljenosti upoštevati

zahteve iz standarda standard SIT EN 12464. Ob upoštevanju varčevanja z električno energijo

bo splošna razsvetljava v objektu generalno izvedena s svetilkami z LED tehnologijo ter

elektronskim napajalnikom v skladu z zahtevami investitorja oz. rešitvami arhitekta. Svetilke

splošne razsvetljave bodo montirane na strope, stropne konstrukcije ali stranske zide. Končni

tip svetilk bo določil in potrdil naročnik po dogovoru s projektantom ponudnika svetilk.

Srednji nivo osvetljenosti v pisarniških prostorih je cca. 500lx s poudarkom na dobro

osvetljenost na delovnih mestih. V hodnikih, stopnišču in sanitarijah cca. 200lx. Barvna

temperatura svetlobnih virov bo 4000K.




V splošnem bodo po objektu nameščene vgradne led svetilke, katere se vklapljajo preko

senzorjev gibanja (hodniki, sanitarni prostori, skupni prosotori) in tipkal s pripadajočimi DALI

senzorji. Inštalacija bo izvedena podometno s pomočjo RBC cevi in v obliki stropne inštalacije

(kabelske police v spuščenem stropu 1. nadstropja). Izjema je inštalacija v celicah pritlične

etaže objekta, kjer bodo nameščene nadgradne stropne svetilke. Vse kabelske povezave se v

celicah 1, 2, 4, 5 in 6 izvedejo v obliki nadometne inštalacije z uporabo PVC PN cevi in

kabelskih polic. V celici 3 se izvede podometna inštalacija z RBC cevmi, namestijo pa se

viseče stropne svetilke.

4.1.1.3.2 Varnostna razsvetljava

Svetilke varnostne razsvetljave so tipa »normalno ugasnjena«, kar pomeni, da so varnostne

svetilke v normalnem stanju ugasnjene. Avtonomija varnostnih svetilk je 1 ura, kar omogoča

varno evakuacijo iz prostorov.

Osvetljenost evakuacijskih poti mora biti najmanj 1 lx, merjeno na tleh, osvetljenost gasilne

opreme mora biti najmanj 5 lx.

4.1.1.3.3 Javna razsvetljava

Za namen zunanje razsvetljave se v okolici objekta ob cestišču namestijo svetilke (5 kom.).

Ena iz med svetilk se prestavi iz obstoječe lokacije na lokacijo pri dovozu. Svetilke se napajajo

zemeljsko po kabelski kanalizaciji in so vezane na javno razsvetljavo občine. Napajanje se

izvede s kablom NAYY 4x16+2,5 mm2, ki se ga uvleče v cevi kabelske kanalizacije. Od

priključnih sponk kandelabra do svetilke se uporabi kabel NYM-J 3x1,5 mm2. Svetilke se

montira na pocinkan kovinski drog višine 6 m. Usadni drog se ga montira na predpripravljen

betonski temelj z betonsko cevjo 0,4x1 m v katerem je vgrajena PVC cev fi 110 mm. Uporabi

se svetilke z maks. močjo 18 W (kot npr. LSL, Grah led lighting).

4.1.1.4 Strukturirano omrežje

Strukturirano omrežje se izvede v vseh etažah objekta. Prostori se opremijo s

komunikacijskimi vtičnicami RJ45, ki se namestijo v podometne, nadometne, talne doze in

parapetne kanale. Vse komunikacijske vtičnice se poveže z mrežno omaro PP1 (dimenzije:

1970x800x1000) v 1. nadstropju objekta (točno mesto omare je razvidno iz načrta

električnih inštalacij). V omaro se vgradi vsa potrebna oprema (vtičnična letev, spajalne

plošče, switch, …) za izvedbo ožičenja. Vse povezave vtičnic z omarico se izvedejo z UTP

kablom. Kabelske povezave se deloma polaga na kabelske police, v parapetne kanale in

uvleče v zaščitne cevi. Glavni optični kabel se priključi v glavno omarico TK1 v 1. nadstropju

objekta. Mrežna omara PP1 se na omrežje priključi preko omarice TK1 (dimenzije:

500x500x210), v kateri je vgrajen optični delilnik. Izbere se ustrezna oprema glede na tip




dovodnega optičnega kabla. Glavna omarica TK1 se montira na dostopno mesto, kjer je

pooblaščenim osebam zagotovljen neoviran dostop.

Dodatno se pripravi še povezave do lokacij brezžičnih dostopnih točk »Wireless access

point« (WAP) (kot npr. Aironet 3800, Cisco), ki se bodo namestile po objektu (lokacije

označene v načrtu električnih inštalacij). Do lokacij se položi komunikacijski UTP kabel ter

napajalni kabel za opremo NYM-J 3x1,5mm2. Predpriprava za brezžične dostopne točke se

izvede na dvanajstih lokacijah po objektu (pritličje 4x, medetaža 1x, nadstropje 4x ter

mansarda 3x).

4.1.1.5 Centralni nadzorni sistem

Za izvajanje nadzora nad rabo energije ter posledično optimizacijo toplotnega ter

električnega sistema je potrebo nadgraditi merjenje rabe energije s sistemom za samodejni

zajem podatkov. Potrebno je vzpostaviti sistem za monitoring, kot npr. Sistem za spremljanje

rabe energije in upravljanje energije s programsko opremo s podanimi zahtevami v

nadaljevanju.

V primeru uporabe drugačne opreme od predlagane spodaj in v nadaljevanju je potrebno

primerno prilagoditi opremo, komunikacijo ter spletno aplikacijo zahtevanim

funkcionalnostim.

Vzpostavitev omrežja ter povezava na splet oz. sistem za monitoring:

- Montaža krmilne enote CNS KE1 (kot npr. CP1L, SYSMAC, proizvajalca OMRON) za nadzor nad rabo energije in povezava na splet (s spletnim vmesnikom ter aplikacijo kot npr. e2 manager – monitoring & targeting) – krmilna enota je vgrajena v razdelilniku RG1.

- Izvedba merjenja toplotne energije: o 1x merilnik TE na dovodu (kalorimeter CF Echo II – vgradi se komunikacijska

kartica kot npr. CF-51), o 1x merilnik TE TSV (kalorimeter CF Echo II – vgradi se komunikacijska kartica

kot npr. CF-51), o 1x merilnik TE ostali odjem (kalorimeter CF Echo II – vgradi se komunikacijska

kartica kot npr. CF-51),

OPOMBA: Pred montažo komunikacijskih vmesnikov se vgradnja le teh uskladi

z izbrano opremo CNS, prav tako pa se po potrebi spremeni tudi ožičenje).

- Izvedba merjenja električne energije z merilnikom električne energije: o Glavni razdelilnik RG1.: 4 kpl

oprema: vgraditi merilnike, potrebne priključne sponke za priklop napajanja in komunikacije (RS485) ter inštalacijski odklopnik B6A/1 in B6A/3 na obstoječo letev (DIN, 35mm);

priklop merilnika: napetostne veje priključiti na merilnik ter na nov inštalacijski odklopnik; tokovne veje priključiti na merilnik ter na




objemne tokovne transformatorje, kateri se namestijo na glavni NN dovod v RG, ter na odvod razdelilnika RM1, RM2 in RK;

funkcionalnosti merilnika: meritve celotne porabe EE – z univerzalnim direktnim ali indirektnim merilnikom 3f električne energije (P, V, I, E...); merilnikom kot npr. KM50-E, proizvajalca OMRON.

o Glavni razdelilnik RC4.: 1 kpl oprema: vgraditi merilnik, potrebne priključne sponke za priklop

napajanja in komunikacije (RS485) ter inštalacijski odklopnik B6A/3 na obstoječo letev (DIN, 35mm);

priklop merilnika: napetostne veje priključiti na merilnik ter na nov inštalacijski odklopnik; tokovne veje priključiti na merilnik ter na objemne tokovne transformatorje, kateri se namestijo na glavni NN dovod v RC4.


o Glavni razdelilnik RC6.: 1 kpl oprema: vgraditi merilnik, potrebne priključne sponke za priklop

napajanja in komunikacije (RS485) ter inštalacijski odklopnik B6A/3 na obstoječo letev (DIN, 35mm);

priklop merilnika: napetostne veje priključiti na merilnik ter na nov inštalacijski odklopnik; tokovne veje priključiti na merilnik ter na objemne tokovne transformatorje, kateri se namestijo na glavni NN dovod v RC6.


OPOMBA: Glede na podan primer opreme se uporabi komunikacija RS485– v

primeru uporabe druge opreme se komunikacija z merilnikom uskladi z

zahtevami ponujene opreme.

Software mora omogočati:

- Beleženje trenutne rabe energije. - Analiziranja rabe energije s pomočjo različnih kazalnikov. - Analiziranje rabe energije v različnih časovnih obdobjih. - Alarmiranje. - Sledenje začrtani ciljni rabi energije.




4.1.1.6 Kotlovnica

Predvideno je daljinsko ogrevanje objekta preko lastne toplotne podpostaje, ki bo v

tehničnem prostoru v pritlični etaži objekta. Kotlovnica bo opremljena s 5 ogrevalnimi krogi.

Prvi bo namenjen za pripravo tople sanitarne vode, drugi bo namenjen za radiatorsko

ogrevanje, tretji za talno ogrevanje, četrti za klimate, ter peti krog za konvektorje. Oprema

nameščena na dovodu TE, ter na ogrevalnem krogu priprave TSV se krmili z digitalnim

regulatorjem Samson tip 5578. Vgradi se tudi toplotna črpalka zrak-voda, ki bo locirana zunaj

objekta in sanitarna toplotna črpalka, ki bo locirana v prostoru poleg kotlovnice. Ostale

ogrevalne kroge in toplotno črpalko (zrak-voda) se krmili s stensko krmilno enoto TT3000 in

dodatnim razširitvenim modulom TT3003. Krmilne enote in opremo toplotne podpostaje se

napaja iz razdelilnika RK, preko ustreznih varovalnih elementov.

V kotlovnici bo nameščena tudi naprava za hišno črpališče (MCRAIN), ki bo nameščena na

mestu označenem v načrtu EI moči. Naprava se napaja iz razdelilnika RK preko lastnega

varovalnega elementa. Napravi se prigradi dodatna pomožna črpalka, ki bo nameščena v

rezervoarju.

4.1.1.7 Prezračevanje in hlajenje

Prezračevanje objekta bo izvedeno s tremi prezračevalnimi napravami. Prezračevalo se bo

pritlično etažo (1 prezračevalna naprava), 1. nadstropje in mansardo (2. prezračevalna

naprava) in medetažo (3. prezračevalna naprava). Napajanje prezračevalnih naprav se izvede

iz razdelilnika RG1. Mesta priklopov naprav in tip napajalnih kablov so razvidna iz načrta EI

moči in sheme razdelilnika RG1. Prezračevanje je krmiljeno preko tablojev (točna mesta

označena v načrtu strojnih inštalacij). Predvidena je tudi vgradnja konvektorjev, ki se

namestijo na strop v predavalnici in sejni sobi 1. nadstropja, ter v obe večnamenski dvorani v

mansardi (stenski konvektorji). Mesta priklopov konvektorjev so razvidna iz načrtov,

napajajo se iz razdelilnika RG1 s presekom 2,5 mm2.

Dodatno hlajenje s split klimatsko napravo bo izvedeno v shrambi 1. nadstropja in mansarde.

Uporabljena bo klimatska naprava 1x zunanja in 2x notranja enota. Zunanja enota bo

nameščena na terasi mansarde, točno mesto priklopa je razvidno iz načrta EI moči.




4.1.1.8 Strelovodna instalacija in ozemljitev

Na podlagi izdelanih arhitekturnih projektov se izdela načrt strelovodne inštalacije in

ozemljitve skladno z veljavnimi predpisi ter pripadajočo tehnično smernico. Na novo

grajenem objektu se izdela strelovodno instalacijo, ki bo sestavljena iz lovilne mreže,

temeljnega ozemljila in odvodov. Strelovod se izdela tudi na nadstrešku parkirišča, na

katerem je predvidena fotovoltaična elektrarna. V objektu se vgradijo zbiralke glavne in

dodatne izenačitve potenciala na katere se povežejo vsi izpostavljeni prevodni deli. Zbiralke

so povezane s temeljnim ozemljilom objekta.

Strelovodna inštalacija z vsemi dopolnitvami bo izvedena tako, da vsi elementi skupaj tvorijo

zaprto kletko okoli objekta.

Sistem strelovodne inštalacije objekta je sestavljen iz naslednjih delov:

- lovilni sistem, - odvodni sistem:

o vezni stiki in zemljovodi, - ozemljitveni sistem, - glavna in dodatna izenačitev potenciala.

4.1.1.8.1 Vrednotenje rizikov

V nadaljevanju je izvedeno kontrolno vrednotenje rizika.

4.1.1.8.1.1 Riziko

Riziko je vrednost povprečnih in verjetnih letnih izgub. Za vsake vrste škode je za objekt in

oskrbovane vode značilna vrednost.

Riziki, ki se ovrednotijo za objekt so:

R1: riziko izgube človeškega življenja

R2: riziko izgube javne oskrbe

R3: riziko izgube kulturne dediščine

R4: riziko gospodarskih vrednosti

Riziki, ki se ovrednotijo za oskrbovalne vode:

R1: riziko izgube javne oskrbe (voda, elektrika)

R2: riziko izgube gospodarske vrednosti (prekinitev delovanja)

4.1.1.8.1.2 Rizične komponente

Vsak riziko je vsota posameznih rizičnih komponent. Ob izračunu rizika se posamične

komponente seštevajo glede na vzroke in vrste škod ter vrste izgub:

- upoštevajoč udare neposredno v objekt,




- upoštevajoč udare v bližini objekta, - upoštevajoč udar v oskrbovalne vode objekta, - upoštevajoč udar v bližino oskrbovalnih vodov objekta, - upoštevajoč udar v oskrbovalne vode, - upoštevajoč udar v bližino oskrbovalnih vodov, - upoštevajoč udar v objekte s katerimi so oskrbovalni vodi povezani.

4.1.1.8.1.3 Vrednotenje rizičnih komponent

V obravnavo rizičnih komponent sodijo:

- sam objekt, - napeljave v objektu, - vsebina v objektu, - osebe v objektu in tiste osebe, ki so oddaljene 3m od zunanjosti objekta, - okolica objekta, ki je lahko ogrožena, - povezovalni telekomunikacijski vodi s sosednjimi objekti, - visokonapetostne transformatorske postaje v objektih, - električni razdelilniki in energetske povezave, - električne in elektronske naprave (stikala, pretokovne zaščitne naprave, števci

električne energije, nadzorni sistemi, varnostni sistemi…).

4.1.1.8.1.4 Tolerančni riziko RT

Tolerančni riziko določa največjo vrednost sprejemljivega rizika ščitečega objekta. Tolerančni

riziko za nekatere vrste izgub splošno ovrednoten in prikazan v tabeli »Tabela: Tolerančni še

sprejemljiv riziko – Rt«.

Tabela 1: Tolerančni še sprejemljiv riziko – Rt

Vrsta izgube Rt/leto

Izguba človeškega življenja ali trajne poškodbe 10-5

Izguba oskrbovalnih sistemov namenjenim ljudem 10-3

Izguba kulturnih dobrin 10-3




4.1.1.8.1.5 Vrednotenje rizikov za obravnavani objekt

Specifičen postopek vrednotenja rizikov poteka skladno s standardom SIST EN 62305-1 in

SIST EN 62305-2. V ta namen se je uporabilo programsko opremo za vrednotenje rizikov , ki

je izvedena v skladu z navedenim standardoma. Izračun rizikov je izdelan s programsko

opremo »IEC risk assessment calculator« ter simulacija ščitečega območja s programom

HERMI SHIELD. Pri izdelavi zgoraj navedenih simulacij se je upoštevalo osnovne podatke

podane v tabeli v nadaljevanju »Tabela: Osnovni podatki za vrednotenje rizikov«.

Tabela 2: Osnovni podatki za vrednotenje rizikov

Dimenzije objekta: A Vpliv okolice:

dolžina objekta 40,8 m lokacijski faktor objekt je

samostojen

širina objekta 14 m faktor okolice

Primestje

(industrijsko

območje –

samostojna

gradnja)

višina strehe 11,3 m število nevihtnih dni

na leto 34 dni na leto

izstopna višina 16,5 m gostota udarov

strele1 3,4 strel/km2/leto

površina2 7.896,99 m2

Lastnosti objekta Ukrepi zaščite

riziko fizične poškodbe

objekta navadno zaščitni razred LPS III

zaščita objekta povprečno protipožarna zaščita DA

notranje ožičenje brez opleta prenapetostna zaščita DA – I.stop.

Napajanje z električno energijo Drugi nadzemni vodi

tip napajanja objekta zemeljski kabel Število nadzemnih kablov 0

tip zunanjega kabla brez opleta Tip zunanjih kablov /

SN/NN transformator ni Drugi podzemni vodi

Število drugih podzemnih

vodov 0

tip zunanjih kablov /

1 Vir: Karta maksimalnih vrednosti gostote strel, SCALAR – Elektroinštitut Milan Vidmar, 2007.

2 Površina - ekvivalentna zbirna površina »Ae« - je določena kot območje na površini ozemlja, ki ima letno

enako letno pogostost udarov strel.




Tabela 3:Vrsta izgube

Tip 1 – izguba človeškega življenja:

posebno tveganje za življenje nizka stopnja panike

izguba življenja zaradi požara Pogosto koriščen objekt

izguba življenja zaradi prenapetosti ni relevantno

Tip 2 – izguba oskrbovalnih sistemov namenjenim ljudem:

izguba oskrbe zaradi požara ni relevantno

izguba oskrbe zaradi prenapetosti ni relevantno

Tip 3 – izguba kulturnih dobrin:

izguba kulturnih dobrin zaradi požara / (nima vpliva)

Tip 4 – ekonomske izgube:

posebne ekonomske izgube ni tveganja

ekonomske izgube zaradi požara skupna vrednost poslovnega objekta

ekonomske izgube zaradi prenapetosti skupna vrednost poslovnega objekta

izguba zaradi napetosti koraka in dotika

(živali)

ni tveganja

tolerančni riziko ekonomskih izgub 1 in 1.000

Tabela 4: Izračun rizika

IZRAČUNAN RIZIKO (R)

Izguba človeškega življenja 9,81E-06

Izguba oskrbovalnih sistemov 0,00E+00

Izguba kulturnih dobrin 0,00E+00

Ekonomske izgube 6,12E-05

Iz predhodnih izračunov ugotovimo, da pri obstoječi izvedbi strelovodne zaščite LPS v

zaščitnem razredu III dosegamo, da so izračunani riziki R po vseh štirih vrstah izgube manjši

od tolerančnih rizikov Rt – izračun rizika je podan v tabeli zgoraj »Tabela: Izračun rizika«.

4.1.1.8.2 Izvedba strelovodne napeljave

4.1.1.8.2.1 Lovilni in odvodni sistem

Na strehi se izdela lovilna mreža z okroglim ALU vodnikom premera 8mm (kot npr. Al-legura,

Franzi strel.), ki se pritrdi na strešne nosilce (kot npr. nosilec strešni/zidni les L=200 mm, Rf,

Franzi strel.). Pritrdilna oprema se namešča na medsebojni razdalji 0,8m. Z lovilno mrežo se

povežejo vsi izpostavljeni prevodni deli in žlebovi. Žleb je na lovilno mrežo povezan preko

žlebne sponke (kot npr. sponka žlebna 55x70mm Rf, Franzi strel.). Odvodi iz strehe se




izvedejo z ALU vodnikom fi 8 mm obdanim z izolacijo (kot npr. ALU vodnikom fi 8 mm

obdanim z izolacijo, Franzi strel.). Iz strehe do merilne sponke se odvodi speljejo pod

fasadnim slojem in pritrdijo s PVC PN skobami na medsebojni razdalji 0,8 m. Mesta odvodov

so razvidna iz priloženega načrta strelovodne inštalacije. Z merilno sponko (kot npr. sponka

merilna 60x60/III, Franzi strel.) se izvede spoj ALU vodnika z valjancem. Merilni spoj se izvede

v vgradni merilni omarici, ki se namesti na višino 1 m (spodnji rob) od tal (kot npr. omarica

merilna p.o., Rf, 200x150x100, Franzi strel.). Barva merilne omarice je enaka barvi fasadne

obloge (bela).

Izvedba strelovodne instalacije je predvidena tudi na nadstrešku parkirišča, kjer bo

nadstrešek izkoriščen za montažo sončne elektrarne. Ob nadstrešku se položi valjanec,

vzdolž parkirišča se na nadstrešek s pomočjo strešnih nosilcev (kot npr. nosilec strešni CLIP

NOVI H 20, Franzi strel.) pritrdi lovilna veja iz ALU vodnika fi 8mm, ki se poveže z odvodi.

Nosilci se nameščajo na medsebojni razdalji 0,8 m. Odvodi so povezani z ozemljitvenim

valjancem preko merilne sponke, merilna sponka se namesti na višino 1,6 m od tal. Na

mestih odvoda se na lovilno vejo namestijo vertikalno usmerjeni lovilci dolžine cca. 1 m. Vsi

kovinski deli nadstreška (žleb,…) se ustrezno povežejo z ozemljitvijo. Odvodi iz merilne

sponke do ozemljitvene mreže se zaščitijo z mehansko zaščito (kot npr. zaščita mehanska

L=1,5 m, š=50 mm, Rf, Franzi strel.)

Strelovodni odvodi odvajajo tok strele od točke udara do zemlje in omogočajo:

- več paralelnih poti, - minimalno dolžino paralelnih poti, - izenačitev potenciala s prevodnimi deli objekta.

Razdalje med navpičnimi odvodi in posameznimi horizontalnimi krožnimi povezavami so pri

upoštevanju zaščitnega nivoja III - 15m.

4.1.1.8.2.2 Ozemljitveni sistem

Pri razpršitvi toka strele v zemljo se zmanjšujejo prenapetosti s primernim razporejanjem

ozemljil. V splošnem je nizka ozemljilna upornost manjša od 10Ω (5Ω), najprimernejša.

Ozemljitev se izvede z valjancem iz nerjavečega jekla dimenzij 30x3.5 mm (kot npr. Trak

nerjavni – Rf 30x3,5 mm, Franzi strel.), ki se ga položi v temelj in poveže z armaturo. Za

povezavo se uporabi armaturna sponka (kot npr. sponka kontaktna za armaturo, Franzi

strel.). Izvedejo se povezave iz zaključene zanke temeljnega ozemljila do merilne sponke z

nerjavnim valjancem. Povezave se spojijo s temeljnim ozemljilom s pomočjo križne sponke

(kot npr. sponka križna 60x60/III, M8, Rf, za spajanje valjanca 30x3,5 mm, Franzi strel.).

Vsi kovinski deli električnih naprav, ki v normalnem obratovanju niso pod napetostjo, naj se

povežejo z ozemljilom. Povezave se izvedejo z okroglim vodnikom iz aluminija dimenzije Ø 8




mm (kot npr. Žica Ø8mm Al-legura, Franzi strel.) ali bakrenim vodnikom H07V-K 1x16mm2.

Spojna mesta se zvarijo ali vijačijo z vijaki najmanj M10. Spoji se s primernim premazom

ponovno zavarujejo pred korozijo. Zaradi nevarne napetosti dotika naj bodo vsi kovinski deli

v objektu, ki v normalnem obratovalnem stanju niso pod napetostjo, medsebojno povezani

in ozemljeni. Sem sodijo vsi kovinski nosilci, vrata, okna, podesti, kovinske konstrukcije,

jeklene police ter drugi kovinski deli in so povezani z dozo za izenačitev potenciala G.I.P..

Zbiralko glavne izenačitve potenciala (G.I.P.) se vgradi v tehničnem prostoru v pritlični etaži

objekta. Zbiralko se poveže s temeljnim ozemljilom s pomočjo valjanca in križnih sponk. V

vseh ostalih etažah objekta se namestijo doze dodatne izenačitve potenciala (D.I.P.), ki se

povežejo z zbiralko G.I.P.. Povezave med zbiralkam se izvedejo z vodnikom H07V-K

1x16mm2. Z zbiralkami izenačitve potencialov se povežejo vsi kovinski deli v objektu. Z

zbiralko G.I.P. se povežejo tudi ozemljitvene zbiralke posameznih razdelilnikov objekta.

Točna mesta zbiralk izenačitve potenciala so razvidna iz načrta.

Vsi vodniki za izenačitev potenciala morajo biti mehansko zaščiteni! Po končani montaži je

potrebno izvesti meritve.

4.1.1.8.2.3 Preprečevanje iskrenja in prebojev

Pri prevajanju toka strele od lovilne mreže, prek odvodov v ozemljitveni sistem, lahko pride

do nevarnega iskrenja in prebojev med:

- kovinskimi konstrukcijami, - notranjimi povezavami raznih napeljav, - zunanjimi prevodnimi deli in povezavami objekta z okolico.

Nevarno iskrenje preprečimo z:

- izenačitvijo potencialov kovinskih mas, - električno izolacijo.

V tem načrtu je nevarno iskrenje preprečeno z galvansko povezavo vseh kovinskih mas in s

povezavo na ozemljilni sistem.

4.1.1.8.2.4 Ločilna razdalja med kovinskimi deli in LPS

Električna izolacija med lovilno mrežo, odvodi in kovinskimi deli se lahko v danih primerih

doseže z vzpostavitvijo ločilne razdalje med kovinskimi deli v objektu in sistemom LPS.

Ločilna razdalja mora biti večja kot varnostna razdalja »s« in sicer:

𝑺 = 𝒌𝒊 ∙𝒌𝒄

𝒌𝒎∙ 𝒍 = 𝟎, 𝟕𝒎




kjer so:

ki koeficient odvisen od izbrane vrste LPS (za III in IV je 0,04)

kc koeficient odvisen od toka strele, ki teče po odvodu (od 1 do 1/številom odvodov)

km koeficient odvisen od električnega izolacijskega materiala (zrak=1; beton,

opeka=0,5)

l koeficient dolžine vodnika LPS na katerem je potrebno ločilno razdaljo vzpostaviti

do najbližje točke izenačitve potenciala

V primerih kjer ne dosegamo ločilnih razdalj moramo izvesti izenačitev potencialov. Kabel za

izenačitev potencialov mora biti najmanj Cu H07V-K 1x16mm2.

4.1.1.8.2.5 Zaščita pred napetostjo dotika

Pri odvajanju toka strele v zemljo, lahko zunaj objekta nastanejo previsoke napetosti dotika.

Te nevarnosti zmanjšujejo na sprejemljivo raven če je:

- verjetnost gibanja oseb ali njihovo zadrževanje v bližini odvodov zelo majhna, - naravni sistem kovinskih mas sestavljen iz številnih povezav paralelnih poti in povezan

z armaturo in konstrukcijo objekta z zagotovljeno električno prevodnostjo, - specifična upornost zemlje v oddaljenosti 3m od odvoda najmanj 5kΩm.

Če ni izpolnjena nobena izmed zahtev iz prejšnjega odstavka te točke, je treba zaradi zaščite

oseb pred previsoko napetostjo dotika:

- izolirati odvode LPS, - namestiti fizične ovire in opozorila za zmanjšanje možnosti dotika LPS odvodov.

V našem primeru je zaščita pred napetostjo dotika dosežena na način, da so kovinske mase z

več paralelnimi potmi povezani z armaturo in konstrukcijo objekta in povezani z ozemljitveno

mrežo v zemlji.

4.1.1.8.2.6 Zaščita pred napetostjo koraka

Previsoka napetost koraka se zmanjšuje na sprejemljivo raven, če je:

- verjetnost gibanja ali zadrževanja oseb ob strelovodnih vodih v razdalji manj kakor 3m zelo majhna,

- specifična upornost zemlje v obroču 3m od odvoda LPS vsaj 5kΩm.

V našem primeru je okoli objekta položeno ozemljilo.

4.1.1.8.2.7 Pregled, preizkus in meritve LPS




Pregled, preizkus in meritve LPS je potrebno izvesti po njegovi končani izvedbi. Redni

periodični pregledi sistema zaščite pred strelo je potrebno izvajati vsaka 4 let pri zaščitnih

nivojih III in IV.

4.1.2 Zaščitni ukrepi

4.1.2.1 Zaščita pred električnim udarom

SIST HD 60364-4-41, oktober 2007 (IEC 60364-4-41:2005, spremenjen), določa bistvene

zahteve za zaščito ljudi in živali pred električnim udarom, vključno z osnovno zaščito (zaščito

pred neposrednim dotikom) in zaščito ob okvari (zaščito pri posrednem dotiku).

4.1.2.2 Osnovna zaščita – zaščita pred neposrednim dotikom

Izvedena je z izoliranjem prevodnih delov in s pregradami ali okrovi, ki preprečujejo dotik z

deli pod napetostjo, odstraniti pa jih je možno le z orodjem SIST HD 60364-4-41.2, oktober

2007 (Dodatek A in dodatek B).

4.1.2.3 Zaščita ob okvari – zaščita pred posrednim dotikom

Predviden je sistem TN-C-S s samodejnim odklopom z napravo na prevelik tok

SIST IEC 60364-4-43, junij 2009 (Zaščitni ukrepi – Zaščita pred nadtoki).

Izpostavljeni prevodni deli instalacij morajo biti povezani z ozemljeno točko sistema z

zaščitnim vodnikom.

Karakteristike zaščitne naprave in impedanca tokokroga mora biti izbrana tako, da je

izpolnjen pogoj SIST HD 60364-4-41, oktober 2007 (IEC 60364-4-41:2005, spremenjen):

𝐙𝐒 ∙ 𝐈𝐚 < 𝐔𝟎

kjer so:

ZS impedanca zanke okvare (sestavljena je iz impedance vira, linijskega vodnika do

mesta okvare in zaščitnega vodnika med mestom okvare in virom[Ω]

Ia tok, ki povzroči samodejni izklop odklopne naprave v času, ki je podan v točkah

411.3.2.2 ali 411.3.2.3. Če se uporablja zaščitna naprava na diferenčni tok (RCD),

je ta tok diferenčni tok, ki povzroči odklop v času, podanem v točkah 411.3.2.2 ali

411.3.2.3. [A]

U0 nazivna napetost, izmenična ali enosmerna, med linijskim vodnikom in zemljo [V]

4.1.2.4 Zaščitna ozemljitev in zaščitna izenačitev potencialov

4.1.2.4.1 Obratovalna ozemljitev




Temeljsko ozemljilo - valjanec iz nerjavečega jekla RF 30x3,5 mm se položi v temelj. Pri

ocenitvi specifične upornosti tal 150 Ωm in položenem valjancu v temelju stavbe širine 14 m

in dolžine 40,8 m bo ponikalna upornost znašala:

𝐃 = √𝟒 ∙ 𝒍 ∙ 𝒃

𝝅= √

𝟒 ∙ 𝟒𝟎, 𝟖 ∙ 𝟏𝟒

𝝅= 𝟐𝟕 𝒎

𝐑 =𝟐 ∙ 𝛒

𝛑 ∙ 𝐃=

𝟐 ∙ 𝟏𝟓𝟎

𝛑 ∙ 𝟐𝟕= 𝟑, 𝟓 𝛀

Po položitvi ozemljitev je potrebno izmeriti skupno ozemljitveno upornost celotnega sistema

in izdelati ustrezno poročilo.

kjer so:

l

b

dolžina temeljskega ozemljila[m]

širina temeljskega ozemljila [m]

ρ specifična upornost tal (ocenjena na 150 Ωm)

D premer nadomestnega ozemljila v krožni obliki [m]

Pred priklopom projektiranega kablovoda, je potrebno izmeriti dejansko vrednost ponikalne

upornosti ozemljila.

4.1.2.4.2 Zaščitna ozemljitev

Izpostavljeni prevodni deli morajo biti povezani z zaščitnim vodnikom pod podanimi pogoji

za vsako vrsto ozemljitve sistema napajanja, kot je to določeno v 411.4 do 411.6. Hkrati

dotakljivi izpostavljeni prevodni deli morajo biti povezani na isti ozemljitveni sistem

posamično, v skupinah ali skupno.

Vodniki za zaščitno ozemljitev morajo ustrezati zahtevam za zaščitni vodnik po

HD 60364-5-54. V vsakem tokokrogu mora biti na voljo zaščitni vodnik, ki je ozemljen preko

povezave z ozemljitveno sponko ali zbiralko, predvideno za ta tokokrog.

4.1.2.4.3 Zaščitna izenačitev potencialov

V vsaki stavbi morajo biti ozemljitveni vodnik, glavna ozemljitvena zbiralka in naslednji

prevodni deli, povezani v zaščitno izenačitev potencialov:

- kovinske cevi napajalnih sistemov, ki so od zunaj napeljane v notranjost stavbe,




- npr. plinske, vodovodne; - tuji prevodni deli konstrukcije stavbe, če so dotakljivi ob normalni uporabi, kovinski - deli centralnega ogrevanja in klimatskih naprav; - kovinske armature železobetonskih konstrukcij, če so dotakljive in zanesljivo

medsebojno povezane.

Če ti prevodni deli prihajajo od zunaj, jih je potrebno povezati skupaj čim bližje mestu

njihovega vstopa v stavbo. Vodnik za zaščitno izenačitev potencialov morajo ustrezati

HD 60364-5-54. V glavno izenačitev potencialov morajo biti zajeti vsi kovinski plašči

telekomunikacijskih kablov, ob upoštevanju zahtev lastnika upravljavca teh kablov.

4.1.2.5 Zaščitni ukrep – zaščita pred nadtoki

SIST HD 60364-4-43, junij 2009 opisuje kako so vodniki pod napetostjo zaščiteni z eno ali več

napravami za samodejni odklop napajanja v primeru preobremenitve (točka 433) in kratkega

stika (točka 434(, razen v primerih, kjer je nadtok omejen skladno s točko 436 ali kjer so

izpolnjeni pogoji opisani v točkah 433.3 (opustitev naprav za zaščito pri preobremenitvi) ali

434.3 (opustitev naprav za kratkostično zaščito). V standardu je opisana tudi kombinacija

preobremenitvene in kratkostične zaščite (točka 435).

Predvidena je zaščita vseh tokokrogov pred kratkim stikom in preobremenitvijo. Izvedena je

z inštalacijskimi odklopniki, kot je razvidno iz enopolnega načrta. Zaščitne naprave, ki

zagotavljajo preobremenitveno in kratkostično zaščito morajo biti sposobne izklopiti in pri

odklopnikih vklopiti vsak nadtok do vključno pričakovanega kratkostičnega toka na točki, kjer

je naprava nameščena. Take naprave so lahko:

- odklopniki s preobremenitvenim in kratkostičnim proženjem, - odklopniki, kombinirani z varovalkami, - varovalke s karakteristikami gG.

Izpolnjen mora biti pogoj:

√𝐭 = 𝐤 ∙𝐒

𝐈 IEC 60364-4-43 (točka 434.5.2)

kjer so:

t trajanje kratkega stika [s]

S presek [mm2]

l efektivni kratkostični tok [A]

k faktor, ki je odvisen od specifične upornosti, temperaturnega koeficienta in

toplotne kapacitete materiala vodnik ter ustrezne začetne in končne

temperature. Za skupno izolacijo vodnikov je vrednost k za linijske vodnike

prikazana v preglednici 43A (točka 434.5.2)




4.1.3 Tehnični izračuni in dimenzioniranje

4.1.3.1 Dimenzioniranje NN kablov

4.1.3.1.1 Splošno

- SIST IEC 60364-5-52, september 2006 (Izbira in namestitev električne opreme – Inštalacijski sistemi).

- Trajno dovoljeni tok izberemo glede na del trase z najslabšimi pogoji. - Najvišja dovoljena temperatura na vodniku SIST IEC 60364-5-52, september 2006

(točka 523, preglednica 52-4 (52-A)) ϑ = 70°C, izolacija- PVC masa; naravna guma. - Način namestitve definiran v preglednici 52-3 (52H)u.

4.1.3.2 Zaščita pred preobremenitvenem toku

4.1.3.2.1 Koordinacija med vodniki in preobremenitvenimi zaščitnimi napravami

Izvedena je z varovalkami, ki so sposobne odklopiti vsak preobremenitveni tok, ki teče v

vodnikih, preden ta povzroči segretek, škodljiv za izolacijo, spoje, ipd. delovna karakteristika

varovalke (zaščitne naprave) mora izpolniti sledeča dva pogoja SIST IEC 60364-4-43

(točka 433.1):

1. pogoj:

𝐈𝐛 < 𝐈𝐧 < 𝐈𝐳

2. pogoj:

𝐈𝟐 < 𝟏, 𝟒𝟓 ∙ 𝐈𝐳

kjer so:

Ib obratovalni tok za katerega je tokokrog predviden [A]

Iz trajni dopustni tok kabla (točka 523)[A]

In nazivni (naznačeni) tok zaščitne naprave (za nastavljive zaščitne naprave je

naznačeni tok nastavljen po izbiri) [A]

I2 tok ki zagotavlja učinkovito delovanje zaščitne naprave v določenem času [A]




4.1.3.3 Kontrola zaščite pred kratkostičnim tokom

4.1.3.3.1 Splošno

Za kratke stike, ki trajajo do 5 sekund, se v času t, v katerem navedeni kratkostični tok dvigne

temperaturo izolacije vodnikov od najvišje dovoljene temperature obratovanja do mejne

temperature, lahko približno izračuna iz formule:

√𝐭 = 𝐤 ∙𝐒

𝐈 IEC 60364-4-43 (točka 434.5.2)

Za izklopne čase zaščitnih naprav krajše od 0,1 sekund, kjer je pomembna asimetrija tokov,

mora biti za tokovno-omejilne narave izpolnjen pogoj:

𝐤𝟐 ∙ 𝐒𝟐 > 𝐈𝟐 ∙ 𝐭

kjer so:

t trajanje kratkega stika [s]

S prerez vodnika[mm2]

I efektivni kratkostični tok [A]

k faktor, ki je odvisen od specifične upornosti, temperaturnega koeficienta in

toplotne kapacitete materiala vodnik ter ustrezne začetne in ončne temperature.

Za skupno izolacijo vodnikov je vrednost k za linijske vodnike prikazana v

preglednici 43A (točka 434.5.2)

I2t vrednost prepuščene energije, ki jo navede proizvajalec zaščite zaščitne naprave

[A2s]

4.1.3.4 Kontrola padcev napetosti

4.1.3.4.1 Splošno

Porabniki se napajajo preko lastne transformatorske postaje, zato je skupni dopustni padec

napetosti od transformatorja do:

- električnih instalacij – ostali porabniki - 8%, - električne instalacije – razsvetljave - 5%.

Dovoljeni padec napetosti od glavnega razdelilnika dalje znaša za napajanje:

- električnih instalacij – ostali porabniki - 5%, - električne instalacije – razsvetljave - 3%.

Kontrola je narejena po enačbi:

Za trifazne porabnike: Za enofazne porabnike:




𝐮 =𝟏𝟎𝟎 ∙ ∑ 𝐏 ∙ 𝐥

𝛄 ∙ 𝐒 ∙ 𝐔𝟐 𝐮 =

𝟐𝟎𝟎 ∙ ∑ 𝐏 ∙ 𝐥

𝛄 ∙ 𝐒 ∙ 𝐔𝐟𝟐

4.1.3.5 Kontrola učinkovitosti zaščite ob okvari (pri posrednem dotiku)

4.1.3.5.1 Splošno

V skladu z zahtevami določil standarda SIST HD 60364-41 oktober 2007 so karakteristike

zaščitnih naprav za nadtokovno zaščito in preseki vodnikov (impedanca celotnega tokokroga)

tako izbrane, da se v primeru okvare med faznim in zaščitnim vodnikom ali izpostavljenimi

prevodnimi deli naprav, samodejno odklopi napajanje tistega dela instalacije, ki je v okvari.

Ta zahteva je izpolnjena s pogojem:

𝐙𝐬 ∙ 𝐈𝐚 < 𝐔𝟎

kjer so:

Zs impedanca zanke okvare – sestoji iz impedanc: vira, linijskega vodnika do mesta

okvare in zaščitnega vodnika med mestom okvare in virom [Ω]

U0 nazivna napetost, izmenična ali enosmerna, med linijskim vodnikom in zemljo [V]

Ia tok, ki povzroči samodejni izklop odklopne naprave v času, ki je podan v točkah

411.3.2.2 ali 411.3.2.3. Če se uporablja zaščitna naprava na diferenčni tok (RCD),

je ta tok diferenčni tok, ki povzroči odklop v času, podanem v točkah 411.3.2.2 ali

411.3.2.3 [A]

Tizk največji odklopni časi, podani v preglednici 41.1 [s]

Tabela največjih odklopnih časov (Tizk) v TN omrežjih za končne tokokroge z nazivnimi toki

do 32A, ki napajajo vtičnice ali prenosne ročne aparate I. razreda, ki se med uporabo

premikajo:

Sistem

napajanja:

Največji dovoljeni

odklopni časi [s]:

Najvišja pričakovana napetost dotika U0 [V]

(efektivna napetost izmenične napetosti)

TN

0,8 od 50 do 120

0,4 od 120 do 230

0,2 od 230 do 400

0,1 nad 400, Ex

V sistemih TN je za razdelilne tokokroge ter tokokroge, ki niso zgoraj zajeti dovoljen odklopni

čas do 5s.




4.1.3.6 Izračun razsvetljave

Glede na namembnost prostorov je potrebno pri izboru nivoja osvetljenosti upoštevati

priporočila in zahteve standarda SIT EN 12464. Svetlobnotehnični izračun notranje

razsvetljave je izdelan po navedenih priporočilih in s pomočjo tehničnih podatkov

proizvajalca uporabljenih svetilk. Izračun je narejen s pomočjo računalniškega programa

Relux. Za izbrane svetilke in obravnavani prostor so vzeti pomožni podatki iz omenjenega

priročnika in aneksa, s pomočjo teh pa so izračunane vse potrebne veličine.

Izračun se izvede po formuli:

𝛟 =𝐄 ∙ 𝐚 ∙ 𝐛

𝛈 ∙ 𝐟

kjer so:

ɸ potrebni svetlobni tok [lm]

E zahtevana minimalna osvetljenost [lx]

a, b dimenzije prostora

η izkoristek osvetljenosti

f faktor zaprašenosti in staranja =F1*F2 – pri tem znaša f=0,8 in koristnost = 0,45

4.1.3.6.1 Simulacije – svetlobnotehnični izračuni

V nadaljevanju so priloženi svetlobno tehnični izračuni po posameznem tipičnem prostoru.

4.1.4 KONČNE DOLOČBE

- Po končani montaži mora biti izmerjena izolacijska upornost. - Preizkušena mora biti pravilnost delovanja zaščite pred električnim udarom. - Instalacija mora biti izvedena skladno s citiranimi predpisi. - Vse meritve morajo biti potrjene z atesti. - Pri izvedbi upoštevati vse veljavne predpise in uredbe na področju varstva okolja in ravnanja z

odpadki. - Varno delo


ADESCO družba za energetske in IT rešitve, d.o.o.


1.4 STROJNE INSTALACIJE IN STROJNA OPREMA

SPLOŠNO Za obravnavan objekt »Poslovni inkubator Kočevje« je izdelan načrt strojnih inštalacij za izvedbo. Obseg načrta:

- priključevanje objekta na vodovod, - priključevanje objekta na toplovod, - sistem ogrevanja in hlajenje s toplotno črpalko, - interne inštalacije:

vodovod, deževnica, kanalizacija, priprava tople sanitarne vode, radiatorsko ogrevanje, talno ogrevanje, lokalno hlajenje, prisilno prezračevanje.

Osnova za projektiranje so gradbene osnove, projektni pogoji soglasjedajalcev, veljavni Pravilniki in predpisi s pripadajočimi standardi, literatura domačih in tujih avtorjev ter zahteve investitorja. Vsa dela se izvajajo na stroške investitorja. 4.3.1 VODOVODNI PRIKLJUČEK Obravnavano območje, kjer je načrtovana gradnja poslovnega inkubatorja je komunalno urejeno. Zgrajeno je primarno vodovodno omrežje, na parceli investitorja pa je že zgrajen priključni vodovod, ki se zaključi v podzemnem vodomernem jašku. Priključni razvod je dimenzije NL DN100, priključen na javno vodovodno omrežje preko zapornega ventila. Razvod se zaključi z ventilom in slepo prirobnico v armirano betonskem jašku svetle dimenzije 270x120x170 cm. Za obravnavan objekt je izdelan izračun vršne porabe vode po DIN1988 z upoštevanjem vseh sanitarnih porabnikov in znaša 1,68 l/s. Skladno z zasnovo požarne varnosti objekta se upošteva tudi vgradnja notranjih euro hidrantov v vsaki etaži, kjer se za določanje vodovodnih kapacitet upošteva istočasno delovanje dveh hidrantov s posamezno kapaciteto 1,16 l/s oz. skupaj 2,32 l/s. Ker je potreba po vodi z uporabo hidrantnega omrežja večja, se na tej osnovi tudi dimenzionira priključna cev in vodomer. Za zagotavljanje količin vode v projektirani stavbi ustreza priključna cev PEd63 NP16, katera se od vodomernega jaška do stavbe vodi v zaščitni cevi fi125, v tehnični prostor, kjer se zaključi z zapornim ventilom DN50. Za merjenje porabe hladne vode ustreza vodomer dimenzije DN40, Qn=10 m3/h, Qmax=20 m3/h, Q2h=40m3/h meroslovni razred C. Vodomer se vgradi v obstoječ vodomerni jašek, s priklopom na obstoječo priključno cev, preko navojne prirobnice, za prirobnico pa se vgradi vsa armatura vključno z vodomerom kot


http://www.adesco.si/



v prikazanem načrtu armature vodomernega jaška. Za armaturo pa se priključi nova vodovodna cev PE d63 NP16 in vodi v zaščitni cevi v projektiran objekt. ZAKLJUČEK Za vso instalacijo, opremo in armaturo je potrebno uporabiti material, ki po kvaliteti in dimenziji ustreza v skladu s standardi SIST oz. Evropskimi (EN, CEN..) ali mednarodni (ISO). Instalacijo je potrebno izvesti v skladu s splošno veljavnimi navodili in po navodilih proizvajalcev. TEHNIČNI IZRAČUN Dimenzioniranje novega vodomera: Vršna poraba sanitarne vode (sanitarni porabniki): q = 1,68 l/s = 6,05 m3/h (vršni pretok po DIN 1988)

Naziv odjemnega mesta DN Kom

Kuhinjski splakovalnik 15 8

Tuš 15 4

WC kotlič 15 12

Umivalnik 15 21

Trokadero 15 1

Pisoar 15 6 Potrebe po požarni vodi: (Načrt požarne varnosti SiEKO d.o.o.): qn(požarna) = 2x 1,16= 2,32 l/s = 8,35 m3/h (istočasno dva delujoča hidranta) Vodomer se dimenzionira glede na vršno porabo hidrantov. Ustreza vodomer DN40; qn=10,0 m3/h, metrološki razred C.





Tlačne razmere Meritve tlaka v vodovodnem omrežju izvaja PGD Kočevje. Pridobili smo podatek, da je na obravnavanem območju tlak v vodovodnem omrežju: statičen tlak 3,7 bar dinamičen tlak 3,2 bar Na osnovi pridobljenih podatkov, se izračuna razpoložljivi tlak za vodomerom: padec tlaka zaradi višinske razlike priključne cevi za vodomerom - 15 m = 0,15 bar tlačni padec v ceveh PE100 d63 in alumplast ceveh do najbolj oddaljenega hidranta z upoštevanimi koleni, dolžina priključne cevi od jaška do hidranta znaša 42 m oz. skupni tlačni padec v priključni cevi 0,186 bar (tabela1), padec tlaka na priključnem mestu 0,05 bar, tlačni padec v vodomeru 0,18 bar. Torej skupni tlačni padec v priključnem vodu znaša 0,57 bar. Razpoložljiv tlak 2,63 bar zadostuje za premagovanje uporov v notranjem vodovodnem oz. hidrantnem razvodu. Tabela 1.: Tlačni padec v ceveh

Hitrost v priključni cevi Hitrost v priključni cevi je odvisna od pretoka ter notranjega preseka cevi. Pretok označen s Q (m3/s) znaša 0,00168 m3/s za vršno porabo sanitarnih porabnikov in 0,00232 m3/s za vršno porabo hidrantnega omrežje – istočasnost delovanja dveh hidrantov, notranji presek d (m2) za projektirano priključno cev PE d63 pa znaša 0,0514 m2. Izračun za vršno porabo sanitarnih porabnikov:

𝒗 =𝟒 ∗ 𝐐

𝝅 ∗ 𝒅𝟐=

𝟒 ∗ 𝟎, 𝟎𝟎𝟏𝟔𝟖

𝝅 ∗ 𝟎, 𝟎𝟓𝟏𝟒𝟐= 𝟎, 𝟖𝟏 𝒎/𝒔

Izračun za vršno porabo istočasnosti delovanja dveh hidrantov:

𝒗 =𝟒 ∗ 𝐐

𝝅 ∗ 𝒅𝟐=

𝟒 ∗ 𝟎, 𝟎𝟎𝟐𝟑𝟐

𝝅 ∗ 𝟎, 𝟎𝟓𝟏𝟒𝟐= 𝟏, 𝟏𝟐 𝒎/𝒔





4.3.2 VROČEVODNI PRIKLJUČEK Obravnavano območje, kjer je načrtovana gradnja poslovnega inkubatorja je komunalno

urejeno. Zgrajeno je primarno vročevodno omrežje, na parceli investitorja pa je že zgrajen

priključni vročevod, ki se zaključi v podzemnem jašku, z zapornima jeklenima pred

izoliranima ventiloma.

Za obravnavano stavbo, locirano v občini Kočevje je izdelan transmisijski izračun po SIST EN

12831 z upoštevanjem lokalnih razmer in priporočil iz literature domačih in tujih avtorjev.

Zunanja računska temperatura je -16°C in je izbrana po veljavni klima karti Slovenije. Notranje

temperature so glede na zahteve projektne naloge in veljavne predpise določene na 20 °C.

Objekt leži v normalni pokrajini in ima prosto lego. Prehodnostni koeficienti so podani s strani

gradbenega projektanta oz. arhitekta. V izračunih je upoštevana tudi potrebna izmenjava

zraka v vseh prostorih zaradi naravnega oz. prisilnega prezračevanja.

Iz spodnje tabele je razviden skupni sestav toplote vseh vgrajenih sistemov, ki znaša 75 kW. V

izračunih so upoštevane tudi izgube sistemov.

Ogrevalni sistem Toplotna moč (W)

Priprava tople sanitarne vode 10.000

Radiatorsko ogrevanje 10.250

Talno ogrevanje 26.570

Prezračevanje 28.000

Skupne toplotne potrebe 74.820

Za pokrivanje vseh toplotnih potreb stavbe je projektirana kompaktna toplotna postaja kot.

npr.: Giaflex L s toplotno močjo 75 kW, grajeno po pogojih distributerja toplote. Prikaz opreme

razviden iz načrta vezalne sheme.

Toplotna postaja bo nameščena v tehničnem prostoru v pritlični etaži objekta, katera bo

priključena na vročevodno omrežje s temperaturnim režimom na primarni strani 100/60 °C.

Delovni tlak na primarni strani je 8 bar. Primarni del toplotne postaje bo grajen iz toplotnega

prenosnika, zapornih armatur ter na povratnem vodu še regulacijski ventil z elektro motornim

pogonom ter kalorimetrom. Na sekundarni strani se za toplotnim prenosnikom namesti

razdelilec na katerem bodo nameščeni štirje ogrevalni mešalni krogi, ter pred razdelilcem bo

izveden še eden odcep za potrebe priprave tople sanitarne vode. Odcep za pripravo tople

sanitarne vode bo deloval s temperaturnim režimom 70/50°C. Prvi odcep iz razdelilca bo

namenjen ogrevanju pritlične etaže – delavnice z radiatorji s temperaturnim režimom

55/45°C. Drugi ogrevalni krog je namenjen hlajenju s konvektorji, ki se bo energetsko napajal

iz toplotne črpalke z režimom 8/13°C, potencialno se lahko preko konvektorji posamezni

prostori tudi ogrevajo/dogrevajo, a ti s projektom ni predvideno. Tretji ogrevalni krog je





namenjen ogrevanju s talnim ogrevanjem z režimom 35/30°C, četrti pa dogrevanju zraka za

prezračevanje in obratuje s temperaturnim režimom 50/40°C. Ogrevalni krog za prezračevanje

je namenjen tudi pohlajevanju zraka in bo obratoval s temperaturnim režimom 8/13°C.

V poletnem obdobju se prostori stavbe tudi pohlajujejo oz. se posamezni prostori, ki bodo

lahko bolj obljudeni tudi hladijo. S tem namenom je k sistemu dograjena toplotna črpalka

sistema zrak/voda. Toplotna črpalka omogoča poleg hlajenja tudi ogrevanje. Predvidena je

namestitev toplotne črpalke s hladilno močjo 54,2 kW (A35/W7) in grelno močjo 70 kW

(A7/W35). Pri projektni temperaturi -16°C, še toplotna črpalka zagotavlja toplotno moč 40 kW

in temperaturo ogrevne vode 55°C (COP=2). Toplotna črpalka se postavi na rob parcele

investitorja ob parkirišče na betonski podstavek, od tam pa se preko betonskega jaška za

možnost izpusta ogrevne/hladilne vode vodi predizolirana cev v strojnico.

S projektom je predvideno delovanje ogrevalnega sistema kombinirano, kjer primarno deluje

toplotna črpalka in ogreva stavbo, v konicah ko toplotna črpalka ne bo zmogla pokrivati vseh

toplotnih potreb, pa se k sistemu ogrevanja vključuje še sistem daljinskega ogrevanja.

Kompaktna toplotna postaja se preko krmilnika in regulatorja pretoka nastavi na priključno

moč 35 kW pri režimo 55/45°C oz. je omogočen dvig režima na 70/50°C, kadar se zahteva

priprava tople sanitarne vode.

Priprava tople sanitarne vode se vrši preko sanitarne toplotne črpalke volumna 500 l, katera

ima prigrajen izmenjevalec toplote za priključevanje ogrevanja vode preko daljinskega

ogrevanja. Ogrevanje preko daljinskega ogrevanja se vrši v času ogrevalne sezone, ko pa se le

ta zaključi in sistem preide na hlajenje, se vključi priprava tople sanitarne vode preko

samostojnega vira (sanitarna toplotna črpalka z vodenim zrakom). Zrak se jemlje iz celice, ki je

velikega volumna, posledično pa se prostor tudi ohlaja. Ustreza toplotna črpalka kot npr.:

Kronoterm WP4 LF 502.

Vročevodno omrežje Vročevodno omrežje distributerja je izvedeno kot dvocevni sistem z dovodnim in povratnim

cevovodom. Priključni razvod se vodi s priključevanjem na pripravljen odcep DN125 z

zapornimi predizoliranim ventilom v obstoječem jašku na jugovzhodnem robu parcele v

profilu DN32 s pred izoliranimi gibljivimi cevmi kot npr. Casaflex UNO. Nanj se priključi cevovod

voden do toplotne postaje v objektu, katerega trasa cevovoda je prikazana v načrtu situacije.

Vgrajeni materiali morajo ustrezati naslednjim standardom:

- predizolirane cevi: SIST EN 253

- predizolirani fazonski kosi in armature: SIST EN 448

- spoji za predizolirane cevi: SIST EN 489





Načrtovano vročevodno omrežje se izdela iz gibljive predizolirane cevi CASAFLEX-UNO s

sistemom indikacijo vlage v izolaciji BRANDES. Sestavljena je iz valovite cevi za prenos medija

(krom-nikelj jeklo), gibljive izolacijske plasti iz PIR pena, zaščitne jeklene mreže, večslojne folije

in zunanjega zaščitnega plašča iz polietilena. Cev vsebuje tudi signalno žico za indikacijo vdora

vlage. Predvidena cev je samo kompenzirajoča in ni potrebno izvajati dodatnih kompenzacij.

Montažo je potrebno izvesti po navodilih proizvajalca in za spajanje uporabiti originalne

fazonske komade.

Polaganje predizoliranih cevi Cevovodi iz predizoliranih jeklenih cevi se polagajo neposredno v zemljo. Debelina izolacije

predizoliranih cevovodov je serije 1. Cevi morajo imeti vgrajene senzorske žice za kontrolo

prisotnosti vlage. Pri izvedbi je potrebno žice pravilno povezati, preveriti sklenjenost

tokokroga in izmeriti začetno vrednost upornosti, ki je referenčni podatek za kasnejše kontrole

vlažnosti. O meritvi je treba izdelati zapisnik, ki ga potrdi nadzorna služba dobavitelja in se

arhivira pri dobavitelju. Sestavni del zapisnika mora biti posnetek ožičenja obravnavanega

odseka vročevoda, izdelan na osnovi geodetskega posnetka izvedenega vročevoda. Spoje cevi

in fazonskih kosov predizoliranega vročevoda je potrebno izvesti s termosteznimi spojkami,

prirejenimi za zalivanje s poliuretansko izolacijsko peno. Spojka mora biti opremljena z

najmanj dvema termosteznima manšetama na koncih. V primeru vodenja vročevoda po

vlažnem terenu je obvezna namestitev tretje spojke preko čepa odprtine za vlivanje izolacijske

mase. Cevi se polagajo z največjo globino do 2,6 m. Za večje globine se je potrebno posvetovati

s proizvajalcem cevi in vgraditi po njihovih pogojih. Zahteve za uporabo in montažo so

navedene v navodilih proizvajalca predizoliranih cevovodov in jih je potrebno dosledno

upoštevati. Posebno pozornost mora izvajalec posvečati kvalitetni izdelavi spojev

predizoliranih cevi, kar je osnovni predpogoj za doseganje pričakovane življenjske dobe

vročevoda.





Zahtevani odmiki

Geodetski posnetek vročevodnega omrežja Po izvedenih montažnih delih in pred zasutjem jarka je potrebno izvesti geodetski posnetek

vročevodnega omrežja. Poleg lege v prostoru (lokacijsko, višinsko) mora geodetski posnetek

vsebovati tudi podatke o dimenziji in izvedbi vročevoda ter vgrajenih elementih (fiksnih

točkah, kompenzatorjih, spojkah). Pozicijo in tip vgrajenih elementov v vročevodno omrežje

je potrebno označiti s pozicijskimi tablicami v skladu z DIN 4065 ali DIN 4069.

Tlačni preizkus Po zaključku grobih inštalacijskih del je potrebno izvesti tlačni preizkus s tlakom 1,5 x

obratovalni tlak, da se ugotovijo in odpravijo morebitne netesnosti. O opravljenem tlačnem

preizkusu, ki mora potekati ob prisotnosti nadzornika, se napiše zapisnik, ki ga je potrebno

predložiti pri prevzemu objekta.

Gradbena dela Gradbena dela je treba izvajati po predpisih za tovrstna dela in navodilih proizvajalca cevi.

Dimenzije izkopnega profila so odvisne od premera načrtovanih vročevodnih cevi . Na

primerno utrjeno podlago izkopa se vgradi najprej peščena posteljica (zrnavost 0-4 mm, brez

ostrorobih delcev), zatem se položijo cevi, ki se jih z vseh strani zavaruje (obsipa) s peskom

enake zrnavosti. Zaščitna globina med temenom cevi in terenom mora biti vsaj 50 cm,

optimalna globina znaša 70 cm. Če te zaščitne globine ni mogoče doseči in je teren nad

temenom cevi obremenjen še s koristno (prometno) obtežbo, je treba cevi dodatno zavarovati

(npr. z armiranobetonsko ploščo). Odstranjeni asfalt in ostali gradbeni material je potrebno

deponirati skladno s Pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih ( Ur.

list RS 34/2008).





4.3.3 INTERNE INŠTALACIJE Predvidena stavba se gradi na komunalno urejenem poslovno-industrijskem območju, kjer so

že zgrajeni primarni deli priključkov. Priključki so zadostnih kapacitet na katere se je možno

priključevati. Na parceli investitorja je zgrajen betonski vodomerni jašek s priključno cevjo NL

DN100 zaključeno z zapornim ventilom. Na vzhodni delu parcele je zgrajen priključek

vročevoda, kjer je zaključena cev v jašku s predizoliranim zapornim ventilom DN125.

4.3.3.1 VODOVOD

Stavba se priključuje na vodovodno omrežje preko že izvedenega priključenega voda v že

zgrajenem betonskem jašku. V jašku se vgradi vse potrebna armatura z vodomerom DN40;

Qn=10m3/h. Od vodomernega jaška je vodena priključna cev PEd63 v zaščitni cevi v prostor

strojnice, kjer se zaključi z zapornim ventilom.

Od zapornega ventila v strojnici, je voden razvod hladne vode vertikalno v inštalacijskem

jašku do vsake etaže, od tam pa v tleh ter stenskih utorih do vseh sanitarnih porabnikov in

do notranjih euro hidrantov.

Priprava tople sanitarne vode se vrši preko sanitarne toplotne črpalke z vodenim zrakom

kombinirano, v ogrevalnem delu preko toplotne postaje in dograjenega izmenjevalca

toplote, v poletnem času pa samostojno. Energija zraka se črpa iz prostora celica 6, ki zrak v

poletnem času tudi pohlajuje. Zaradi dolgih razdalj je predvidena izgradnja cirkulacijskega

kroga, ki se priključuje na končne porabnike v posameznih etažah. Ob končnih sanitarnih

elementih se v steni vgradi podometna omarica, kjer se na posamezni povratni cirkulacijski

veji vgradi termostatski ventil za cirkulacijsko zanko kot npr.: IMI TA-Therm.

Celotna inštalacija hladne in tople vode ter cirkulacije se izvede iz alumplast cevi. Vsa

nadometno vodena inštalacija se izvede iz palic. Vse cevi od preseka fi32 mm se izolirajo s

toplotno izolacijo iz sintetičnega kavčuka z visoko upornostjo proti difuziji vodne pare.

Ustreza kot npr. Kaiflex ST.

V pritlični etaži sta predvideni za oddajanje celica 1+3 in celica 2. Za določanje in

obračunavanje dejanske porabe hladne in tople vode se v celicah vgradita ločeni kovinski

omari v katero se vgradita odštevalna števca hladne in tople vode. Na razvod tople vode

pred števcem se priključi še cirkulacija preko termostatskega ventila za cirkulacijske zanke.

Za prihranek stroškov skozi obratovanje je predvidena tudi vgradnja sistema za izkoriščanje

deževnice. Predvideno je zbiranje deževnice v podzemnem rezervoarju volumna 20 m3.

Vgradnja rezervoarja s pripadajočo opremo je obdelana v ločenem projektu zunanje

ureditve. V prostoru strojnice je predvidena namestitev hišnega črpališča s črpanjem

deževnice iz rezervoarja. Zaradi dolge razdalje, je v rezervoarju predvidena dodatna črpalka

za premagovanje daljših razdalj. Od hišnega črpališča je preko predizoliranega alumplast





razvoda vodena deževnica do vseh porabnikov kot so WC in pisoarji. Predvidena kapaciteta

rezervoarja pokriva do 90 % vseh potreb po izplakovanju stranišč in pisoarjev, za primere ko

pa vremenske razmere na bodo padavinsko ugodne, pa hišno črpališče samostojno –

avtomatsko preklopi na dovajanje pitne vode do porabnikov za izplakovanje. Na dovodu

deževnice v omrežje se namesti vodomer, prav tako na dovodu pitne vode v hišno črpališče,

kjer bo možno obračunavati odplake. Za izkoriščanje deževnice je projektiran sistem kot npr.:

REWATEC s hišnim črpališčem McRain.

4.3.3.2 KANALIZACIJA

Za odvod fekalnih vod je projektirana celotna vertikalna kanalizacija, ki se priključuje na

pripravljene odtoke v temeljni plošči. Vsi odtoki in temeljna kanalizacija s priključevanjem na

javno kanalizacijo je obdelana v ločenem projektu zunanje ureditve. Ves razvod fekalne

kanalizacije je speljan v tlaku in zidnih utorih. Vertikalni razvodi so vodeni v armirano betonskih

stenah, zato je potrebna posebna pozornost pri spremljanju gradnje in sprotno vgrajevanje

cevi z odcepnimi kosi. Vsi kanalizacijski razvodi so izvedeni iz PVC cevi. Vsi vertikalni vodi so

speljani do pod strehe, kjer se vodijo do slemena in pod slemenom na fasado, kjer se zaključijo

s fasadnimi inox odzračniki z mrežico proti mrčes. Na vse vertikale kanalizacije bo nameščen

čistilni kos. Vse sanitarne elemente je potrebno na kanalizacijo priključiti preko sifonov.

Prav tako je za potrebe odvajanja kondenza izvedena PVC kanalizacija, ki se vodi od

konvektorjev do razvodov fekalne kanalizacije. Odvod kondenza se na razvod kanalizacije

priključuje preko sifonov s protismradno kroglico. Vsi sifoni morajo biti dostopni preko

revizijskih vrat za servis.

4.3.3.3 SANITARNA OPREMA

WC školjke so s stenskim odtokom, opremljene s podometnimi kotlički, dvokoličinsko stensko

tipko in držalom za toaletni papir in ščetko. Umivalniki so opremljeni s stoječo armaturo in

sifonom, ogledalom in etažero. Pomivalno korito se opremi s pršno armaturo in sifonom. Za

tuš kadi so predvidene kanalete. Pisoarji se dobavijo s podometno konstrukcijo in senzorjem

za izplakovanje. Predvidena je sanitarna oprema bele barve.

4.3.3.4 OGREVANJE

Stavba se priključuje na pripravljen vročevodni priključek. Od priključnega jaška se vodi

predizolirana cev DN32 v strojnico, kjer se razvod zaključi z zapornimi ventili, na katere se

priključi toplotna postaja.

K sistemu je prigrajena tudi toplotna črpalka (TČ) sistema zrak/voda s katero se prostori tudi

pohlajujejo. Ker ima TČ tudi funkcijo ogrevanja, se energija le te tudi izkorišča. Predvidena je

postavitev TČ na rob parcele investitorja na betonski podstavek. Podstavek obdelan v načrtu

zunanje ureditve. Ob betonskem podstavku se vgradi betonski jašek z betonskim pokrovom z

izrezom za predizolirane cevi. Od TČ se vodi razvod vertikalno v jašek, kjer se namesti izpustne





pipe, od tam pa horizontalno v zemlji v strojnico, kjer se razvod zaključi z zapornimi ventili.

Predviden je vgradnja predizoliranih, fleksibilnih, samo-kompenzacijskih plastičnih cevi.

Ustreza kot npr. Uponor Ecoflex Thermo Single dimenzije fi75x6,8/200.

Transmisijski izračun stavbe je izdelan po SIST EN 12831 z upoštevanjem lokalnih razmer in

priporočil iz literature domačih in tujih avtorjev. Zunanja računska temperatura je -16°C in je

izbrana po veljavni klima karti Slovenije. Notranje temperature so glede na zahteve projektne

naloge in veljavne predpise določene na 20 °C.

Objekt leži v normalni pokrajini in ima prosto lego. Prehodnostni koeficienti so podani s strani

gradbenega projektanta oz. arhitekta. V transmisijskem izračunu je upoštevana tudi potrebna

izmenjava zraka v vseh prostorih zaradi naravnega oz. prisilnega prezračevanja.

Iz spodnje tabele je razviden skupni sestav potrebne toplote vseh vgrajenih sistemov, ki znaša

75 kW. V izračunih so upoštevane tudi izgube sistemov.

Ogrevalni sistem Toplotna moč (W)

Priprava tople sanitarne vode 10.000

Radiatorsko ogrevanje 10.250

Talno ogrevanje 26.570

Prezračevanje 28.000

Skupne toplotne potrebe 74.820

Za pokrivanje vseh toplotnih potreb stavbe je projektirana kompaktna toplotna postaja kot.

npr.: Giaflex L s toplotno močjo 75 kW, grajeno po pogojih distributerja toplote. Prikaz opreme

razviden iz načrta vezalne sheme.

Toplotna postaja bo nameščena v tehničnem prostoru v pritlični etaži objekta, katera bo

priključena na vročevodno omrežje s temperaturnim režimom na primarni strani 100/60 °C.

Delovni tlak na primarni strani je 8 bar. Primarni del toplotne postaje bo grajen iz toplotnega

prenosnika, zapornih armatur ter na povratnem vodu še regulacijski ventil z elektro motornim

pogonom ter kalorimetrom. Na sekundarni strani se za toplotnim prenosnikom namesti

razdelilec na katerem bodo nameščeni štirje ogrevalni mešalni krogi, ter pred razdelilcem bo

izveden še eden odcep za potrebe priprave tople sanitarne vode. Odcep za pripravo tople

sanitarne vode bo deloval s temperaturnim režimom 70/50°C. Prvi odcep iz razdelilca bo

namenjen ogrevanju pritlične etaže – delavnice z radiatorji s temperaturnim režimom

55/45°C. Drugi ogrevalni krog je namenjen hlajenju s konvektorji, ki se bo energetsko napajal

iz toplotne črpalke z režimom 8/13°C, potencialno se lahko preko konvektorji posamezni

prostori tudi ogrevajo/dogrevajo, a ti s projektom ni predvideno. Tretji ogrevalni krog je

namenjen ogrevanju s talnim ogrevanjem z režimom 35/30°C, četrti pa dogrevanju zraka za

prezračevanje in obratuje s temperaturnim režimom 50/40°C. Ogrevalni krog za prezračevanje

je namenjen tudi pohlajevanju zraka in bo obratoval s temperaturnim režimom 8/13°C.





V poletnem obdobju se prostori stavbe tudi pohlajujejo oz. se posamezni prostori, ki bodo

lahko bolj obljudeni tudi hladijo. S tem namenom je k sistemu dograjena toplotna črpalka

sistema zrak/voda. Toplotna črpalka omogoča poleg hlajenja tudi ogrevanje. Predvidena je

namestitev toplotne črpalke s hladilno močjo 54,2 kW (A35/W7) in grelno močjo 70 kW

(A7/W35). Pri projektni temperaturi -16°C, še toplotna črpalka zagotavlja toplotno moč 40 kW

in temperaturo ogrevne vode 55°C (COP=2). Toplotna črpalka se postavi na rob parcele

investitorja ob parkirišče na betonski podstavek, od tam pa se preko betonskega jaška za

možnost izpusta ogrevne/hladilne vode vodi predizolirana cev v strojnico.

S projektom je predvideno delovanje ogrevalnega sistema kombinirano, kjer primarno deluje

toplotna črpalka in ogreva stavbo, v konicah ko toplotna črpalka ne bo zmogla pokrivati vseh

toplotnih potreb, pa se k sistemu ogrevanja vključuje še sistem daljinskega ogrevanja.

Kompaktna toplotna postaja se preko krmilnika in regulatorja pretoka nastavi na priključno

moč 35 kW pri režimo 55/45°C oz. je omogočen dvig režima na 70/50°C, kadar se zahteva

priprava tople sanitarne vode.

Zaradi kombiniranega načina priprave ogrevne vode je investitorju omogočeno spreminjanje

meje delovanje enega ali drugega sistema, kjer je potrebno preverjati spreminjanje cen

energije in priključne moči ter vsako letno prilagajati meje delovanja enega in drugega sistema

tako, da bo strošek za pripravo ogrevne vode naj ugodnejši.

Pritlični prostori poimenovani Celice se ogrevajo preko radiatorskega sistema. V toplotni

postaji je izveden samostojni ogrevalni krog »radiatorsko ogrevanje«, od koder je voden

razvod nadometno iz jeklenih cevi. Vsi razvodi, ki potekajo skozi prostor, katerega ne ogrevajo

morajo biti toplotno izolirani. Debelina izolacije določena skladno s PURES ½ notranjega

preseka cevi! Za ogrevanje Celic so projektirani radiatorji proizvajalca Vogel & Noot.

Radiatorski sistem ogrevanja je dvocevni s temperaturnim režimom 55/45C. Radiatorji so

nameščeni na hitro montažnih konzolah ob zunanjih stenah, kjer pa to ni možno pa na

notranjih. Vsi radiatorji so opremljeni z ventili s stranskimi priključki, s termostatskim ventilom

z izpustnim čepom in odzračno pipico. Radiatorji so tovarniško prebarvani z zaključno belo

barvo. Odzračevanje sistema radiatorskega ogrevanja je izvedeno na radiatorjih samih in na

najvišjih mestih razvoda pod stropom z avtomatskimi odzračnimi lončki. Po končani montaži

je potrebno vse cevovode dobro izprati in izvesti hladno tlačno preizkušnjo. Po končani

montaži, toda pred izolacijo, je potrebno izvršiti tlačno preizkušnjo celotnega sistema s 4,5 bar

nadtlaka. Merimo na najnižjem delu instalacije. Pred uporabo je potrebno celotno omrežje

izprati in napolniti s svežo vodo. Ob poskusnem zagonu, ki traja vsaj 24 ur, je potrebno celoten

sistem zregulirati tako, da se doseže najfunkcionalnejše ogrevanje.

Preostali del stavbe se ogreva s talnim ogrevanje. Notranja temperatura prostora je vzeta

standardno in je označena v transmisijskem izračunu. Projektirano je talno ogrevanje sistema

Uponor. Maksimalni temperaturni režim obratovanja je 35/30°C. Vse cevi, ki so položene v





estrihu, so proizvod proizvajalca Uponor, dimenzij 16x2,0 mm in imajo razmik med cevmi

110, 165 ali 220 mm. Cevni razvod iz alumplast cevi vodimo od kotlovnice do omaric talnega

ogrevanja, ki so predvidene v saki etaži za posamezen sklop prostorov. Vsa oprema bo

nameščena v omarici. Oprema zajema tudi odrzračne lončke, termomanometer in izpustne

pipice, omarica pa je podometne izvedbe. Na posamezne veje se vgradijo tudi elektrotermični

pogoni in so povezani s sobnimi korektorji v prostorih s talnim ogrevanjem. Sobni korektorji

so brezžični, zato se lokacija določi ob izvedbi sami v dogovoru z nadzorom, arhitektom in

investitorjem. Prostor korektorja se primarno določi na osnovi čim manjšega temperaturnega

vpliva na korektor drugih izvorov toplote (sonce, posamezni aparati, zaprt prostor…). Sama

sestava estriha se bo uskladila z investitorjem in arhitektom. Cevi so vodene v sistemskih

ploščah. Posebno je potrebno paziti pri montaži, da se ne poškoduje cevi (zožanje preseka).

Po končani montaži, izoliranjem in pred polaganjem estriha, je potrebno izvesti tlačni preizkus

cevne mreže za talno ogrevanje s hladnim vodnim tlakom 4,5 bar v trajanju najmanj 24 ur in

o uspešnosti preizkusa sestaviti zapisnik. Pri polaganju estriha mora biti voda v sistemu pod

pritiskom. Po končani montaži je potrebno vse cevovode dobro izprati in izvesti hladno tlačno

preizkušnjo.

4.3.3.5 PREZRAČEVANJE

Izračun prezračevanja je bil izdelan po pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb z

upoštevanjem lokalnih razmer in priporočil iz literature domačih in tujih avtorjev.

Vsi prostori stavbe se prezračujejo prisilno preko prezračevalnih naprav z vračanjem toplote.

Vgrajene so tri prezračevalne naprave katere prezračujejo posamezen sklop in sicer je

vgrajena samostojna prezračevalna naprava za prezračevanje prostorov pritličja, samostojna

prezračevalna naprava za prezračevanje prostorov medetaže ter prezračevalna naprava za

prezračevanje 1. nadstropja in mansarde.

Prezračevalne količine zraka so bile določene različno od prostora do prostora. Prezračevanje

celic je bilo določeno na 0,5 kratno izmenjavo zraka, kar glede na višino stropa pravilnik

dopušča tudi manjšo izmenjavo. V posebnih primerih je možno dodatno prezračevanje celic

tudi preko dvižnih vrat. Ostale količine so določene pretežno na 35 m3/h na osebo. Količine za

predavalnico in sejna soba so določene glede na izmenjavo zraka, namreč ob upoštevanju 35

m3/h izmenjava zraka naraste na preko 11 krat, kar je ne smiselno, zato so te količine določene

na izmenjavo 4,5 – 5 krat. Odvod zraka v sanitarijah se vrši z odvodom 65 m3/h na prostor oz.

smiselno glede na volumen in izmenjavo.

Pritličje, 1. nadstropje in mansarda se prezračuje s prezračevalno napravo z rotacijskim

izmenjevalcem toplote. Obe prezračevalni napravi sta postavljeni v prostor strojnica, ki je več

etažni. V prvi etaži se nahaja toplotna postaja, v drugi etaži se nahaja prezračevalna naprava

za pritličje, v tretji pa prezračevalna naprava za 1. nadstropje in mansardo. Prostori za

postavitev opreme so zelo omejeni, zato je potrebna posebna pozornost pri dobavi opreme.





Prezračevalna naprava za prezračevanje medetaže je nameščena pod stropom celice 5 in je s

ploščnim izmenjevalcem toplote. Osnovni podatki prezračevalnih naprav:

PN1 Pritličje

V=1.875 m3/h

Dp ext=320 Pa

Pgr=6,9 kW (50/40°C)

Phl=9,0 kW (8/13°C)

Panelni filter F7/M5

Ustreza kot npr.: KOMFOVENT Verso R 2000 U H CW C5.1

PN2 Medetaža

V=670 m3/h

Dp ext=210 Pa

Pgr=0,6 kW (50/40°C)

Phl=3,2 kW (8/13°C)


Ustreza kot npr.: KOMFOVENT Verso CF 1000 F W/DH C5.1

PN3 1N in mansarda

V=6.320 m3/h

Dp ext=370 Pa

Pgr=20,5 kW (50/40°C)

Phl=32,0 kW (8/13°C)


Ustreza kot npr.: VERSO-R-40-XL-H-PM/IE5/4.4/4.4-F7-M5-X-HCW/4R/2.6-R1-C5.1-X

Opomba: ostale tehnične karakteristike in vhodni podatki za določanje prezračevalnih naprav

so v prilogah načrta.

Dovod in odvod zraka za PN1 in PN3 se vrši na zahodni fasadi, kjer se nahaja strojnica. Zajem

zraka se vrši v spodnjem delu, odvod odpadnega zraka pa v zgornjem delu fasade. Za vsako

prezračevalno napravo je izvedena samostojna prezračevalna cev, zaščitna fasadna rešetka pa

je skupna in se vodi skozi oba kanala 1x dovod in 1x odvod. Dobavita se prezračevalni rešetki

z mrežico proti mrčes po naročilu dimenzije 1730x740 ustreza kot npr.: Lindab WLA-22-V-

1728-738. Pro dobavi zagotavljati primerljiv efektivni presek.

Prezračevalna naprava PN2 se namesti pod strop celice 5. Zajem in izpih zraka se vrši na fasadi

pod stropom celice. V fasado se vgradita okrogli fasadni rešetki dimenzije fi400 z mrežico proti

mrčes.





Distribucija zraka se vrši preko prezračevalnih kanalov tako pravokotnih kot spiro. Vsi dovodni

kanali se toplotno izolirajo z AC toplotno izolacijo debeline 13 mm. Vidno vodeni dovodni

kanali pod stropom obeh večnamenskih dvoran se po namestitvi toplotne izolacije dodatno

oblečejo v zaščitni aluminij za lepši izgled, zato še posebej zahtevana estetska izdelava. Dovod

in odvod zraka v prostore se izvaja preko različnih prezračevalnih elementov, glede na

prezračevalni volumen. Uporabljajo se prezračevalni ventili, rešetke in za celice na dovodih

okrogli difuzorji. Vsi distribucijski elementi imajo možnost fine nastavitve količine pretoka

zraka. Za grobo nastavitev pretoka zraka so na posameznih odcepih vgrajene še dušilne lopute.

Krmiljenje prezračevalnih naprav je preko samostojnih tablojev, ki se lahko namestijo do 150

m od projektiranih prezračevalnih naprav. Namestitev je predvidena po posameznih etažah v

centralnih prostorih, lahko pa si investitor na željo ob izvedbi določi drugo lokacijo.

Načrt požarne varnosti prostore stavbe razdeljuje tudi na različne požarne sektorje, zato je

potrebno na mejah le teh vgraditi tudi požarne lopute. Zahtevane so požarne lopute za aktivni

sistem požarnega javljana z motornim pogonom in minimalno požarno odpornostjo 30 min.

Zahtevan tip požarnih loput je EI 30-S. Lokacije požarnih loput so razvidne iz načrta, sestavni

del načrta strojnih inštalacij je tudi načrt požarne varnosti.

4.3.3.6 HLAJENJE

Vir energije za pripravo hladilne vode se zagotavlja s toplotno črpalko sistema zrak/voda. TČ

pripravlja hladilno vodo z režimom 8/13°C, katera se preko toplotne postaje oz. pripadajočih

ogrevalnih krogov transportira do hladilnikov zraka prezračevalnih naprav in konvektorjev v

posameznih prostorih.

Hlajenje vseh prostorov stavbe je predvideno kot pohlajevanje preko prezračevalnega

sistema. Namen je znižati temperaturo prostorov v odvisnosti od zunanje temperature in

omogočiti boljše razmere v poletnem obdobju. Stavba je dobro izolirana, vdor toplote skozi

okna se preprečuje s senčili.

Za hlajenje predavalnice, sejne sobe in obeh večnamenskih dvoran je izdelan dodaten izračun

toplotnih dobitkov po VDI2078, kjer so skupne potrebe po hlajenju 16,47 kW. Te toplotne

dobitke pokrivamo s stropnimi konvektorji za predavalnico in sejno sobo ter stenskimi

konvektorji za obe večnamenski dvorani. Projektiran je dvocevni sistem hlajenja, razvod pa se

izdela z alumplast cevmi

4.3.3.7 ZAKLJUČEK Za vso instalacijo, opremo in armaturo je potrebno uporabiti material, ki po kvaliteti in

dimenziji ustreza v skladu s standardi SIST oz. Evropskimi (EN, CEN..) ali mednarodni (ISO).

Instalacijo je potrebno izvesti v skladu s splošno veljavnimi navodili in po navodilih

proizvajalcev.





2 DOPUSTNA ODSTOPANJA OD DGD

V predmetnem objektu so se v fazi priprave PZI dokumentacije izdelale manjše spremembe, ki so posledica prilagoditve in uskladitve strojnih in elektro instalacij ter dodatnih zahtev investitorja. Spremembe so nastale znotraj objekta in niso vplivale na horizontalni gabarit objekta. Zaradi prilagoditve višine prostorov strojnim instalacijam se je vertikalni gabarit nekoliko spremenil. Nova višinska kota slemena objekta znaša +16,75 m (DGD +16,50 m). Zaradi izvedbe predvidene zunanje ureditve in zagotovitve ustreznih povoznih in parkirnih površin z ustreznimi zavojnimi radiji ter uskladitve višine terena z okoliškimi zemljišči je bilo potrebno delno spremeniti lokacijo objekta, ki se je premaknil za približno 1,00 m proti zahodu. Zaradi umestitve rezervoarja meteorne kanalizacije in racionalizacije projekta se predvidena nadstrešnica za avtomobile na južnem delu parcele ne bo izvajala. Sprememba lokacije objekta in neizvajanje nadstrešnice ne vpliva na veljavno gradbeno dovoljenje, saj odmik predvidene novogradnje od zemljišč, ki niso v lasti investitorja, ostaja tudi po spremembi lokacije večji od dovoljenega. Spremembe so prikazane v grafični prilogi vodilnega načrta (list GF – 03).



aslovna stran s ključnimi podatki o načrtu zirno ......1.1 arhitektura 1. sploŠno lokacija...

Documents