analiza judikatov s področja policijskih nalog in pooblastil - maj 2012

AnAlizA judikAtovs podrojA policijskih nAlog in pooblAstil

ljubljAnA, MAj 2012

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE

DIREKTORAT ZA POLICIJOIN DRUGE VARNOSTNE NALOGE

Sektor za analize, policijsko pravoin sistemsko normativno dejavnost

AnAlizA judikAtov s podrojA policijskih nAlogin pooblAstil

izdaja: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenijepriprava: mag. Joef Kova, Direktorat za policijo in druge varnostne nalogelektoriranje: mag. Nevenka Gajekoblikovanje teksta in naslovnice: Branka Derenintisk: Sluba za upravno poslovanje in grafikonaklada: 50 izvodov

Ljubljana, maj 2012

Analiza judikatov s podroja policijskih nalog in pooblastil

3

i uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

ii policijskE nAlogE in pooblAstilA po zAkonu o kAzEnskEM postopku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

1 povzetki judikatov iz 148 . in 148 . a lena zkp (naloge in ukrepi policije ob razlogih za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111.1 Zbiranje obvestil in zavarovanje sledi kaznivega dejanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111.2 Ugotavljanje istovetnosti oseb . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141.3 Vabljenje oseb . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151.4 Pregled prevoznega sredstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151.5 Zaslianje osumljenca in privilegij zoper samoobtobo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 171.6 Fotografiranje oseb . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

2 povzetki judikatov iz 149 . a do 156 . lena zkp (posebni preiskovalni ukrepi) . . . . . . . . . . . 212.1 Splone dolobe o izvajanju posebnih preiskovalnih ukrepov in izvajanje ve preiskovalnih ukrepov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 212.2 Tajno opazovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 222.3 Podatki o prometu v elektronskem komunikacijskem omreju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 252.4 Nadzor elektronskih komunikacij s prislukovanjem in snemanjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 252.5 Prislukovanje in opazovanje v tujem stanovanju, drugih tujih prostorih z uporabo tehninih sredstev za dokumentiranje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 272.6 Predlog in odreditev nadzora elektronskih komunikacij s prisluhom in opazovanjem v tujem stanovanju, drugih tujih prostorih z uporabo tehninih sredstev za dokumentiranje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 272.7 Navidezni odkup, sprejemanje, dajanje daril ali navidezno jemanje ali dajanje podkupnine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 282.8 Tajno delovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 282.9 Uporaba gradiva, pridobljenega s posebnimi preiskovalnimi ukrepi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

3 povzetki judikatov iz 157 . lena zkp (privedba in policijsko pridranje) . . . . . . . . . . . . . . . 313.1 Privedba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 313.2 Policijsko pridranje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

4 povzetki judikatov iz 164 . lena zkp (nujna preiskovalna dejanja) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 314.1 Ogled kraja kaznivega dejanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 314.2 Zaseg predmetov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 334.3 Izvedenstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33

5 povzetki judikatov iz 214 . do 218 . lena zkp (hina in osebna preiskava) . . . . . . . . . . . . . . . 33

KAZALO VSEBIN


4

5.1 Hina preiskava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 335.2 Vstop v stanovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 405.3 Osebna preiskava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41

6 povzetki judikatov iz 220 . lena zkp (zaseg predmetov) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 426.1 Zaseg predmetov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42

7 povzetki judikatov iz 245 . lena zkp (ogled kraja kaznivega dejanja) . . . . . . . . . . . . . . . . . 447.1 Ogled kraja kaznivega dejanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44

iii policijskE nAlogE in pooblAstilA po zAkonu o policiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45

1 povzetki judikatov iz 3 . lena zpol (policijske naloge) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 471.1 Policijske naloge . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47

2 povzetki judikatov iz 34 . lena (opozarjanje) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 482.1 Opozarjanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48

3 povzetki judikatov iz 35 . lena zpol (ugotavljanje identitete) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 483.1 Ugotavljanje identitete . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48

4 povzetki judikatov iz 35 . a lena zpol (prepoznava oseb po fotografijah) . . . . . . . . . . . . . . . 494.1 Prepoznava oseb po fotografijah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49

5 povzetki judikatov iz 38 . lena zpol (neobvezni varnostni pregled) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 505.1 Neobvezni varnostni pregled . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50

6 povzetki judikatov iz 41 . lena zpol (prijetje in obvezni varnostni pregled) . . . . . . . . . . . . . 516.1 Prijetje in obvezni varnostni pregled . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51

7 povzetki judikatov iz 47 . lena zpol (vstop v stanovanje) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 7.1 Vstop v stanovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51

8 povzetki judikatov iz 50 . do 53 . lena zpol (uporaba prisilnih sredstev) . . . . . . . . . . . . . . . 528.1 Uporaba prisilnih sredstev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52

9 povzetki judikatov iz 54 . do 64 . lena zpol (zbiranje in varstvo podatkov) . . . . . . . . . . . . . 539.1 Zbiranje, varstvo in zavarovanje podatkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53

iv policijskE nAlogE in pooblAstilA po zAkonu o nAdzoru drAvnE MEjE . . . . . 55

1 povzetek judikatov iz 29 . lena zndM-1 (kontrola potnikov, prevoznega sredstva in stvari) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57

2 povzetek judikata iz 35 . lena zndM-1(izravnalni ukrepi) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57


5

v policijskE nAlogE in pooblAstilA po zAkonu o prEkrkih . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59

1 povzetki judikatov iz 42 . lena zp-1 (zastaranje) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 611.1 Zastaranje pregona . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61

2 povzetki judikatov iz 46 . lena (pravna sredstva in poprava pomot) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 632.1 Pravna sredstva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 632.2 Poprava pomot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63

3 povzetki judikatov iz 50 . in 51 . lena zp-1 (zaetek postopka o prekrku, odloitev prekrkovnega organa) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 633.1 Zaetek postopka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 633.2 Odloitev prekrkovnega organa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64

4 povzetki judikatov iz 52 . lena zp-1 (hitri postopek, stvarna pristojnost) . . . . . . . . . . . . . . . 654.1 Stvarna pristojnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65

5 povzetki judikatov iz 53 . lena zp-1 (opozorilo) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 665.1 Opozorilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66

6 povzetki judikatov iz 55 . lena zp-1 (postopek pred prekrkovnim organom) . . . . . . . . . . . 676.1 Postopek pred prekrkovnim organom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67

7 povzetki judikatov iz 56 . lena zp-1 (pisna odloba) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 687.1 Izdaja pisne odlobe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68

8 povzetki judikatov iz 57 . lena zp-1 (plailni nalog) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 698.1 Izdaja plailnega naloga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69

9 povzetki judikatov iz 57 . a lena zp-1 (posebni plailni nalog) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 739.1 Posebni plailni nalog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73

10 povzetki judikatov iz 57 . b lena zp-1 (ugovor zoper plailni nalog) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7310.1 Ugovor zoper plailni nalog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73

11 povzetki judikatov iz 58 . lena zp-1 (smiselna uporaba zakona) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7311.1 Smiselna uporaba zakona . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73

12 povzetki judikatov iz 59 . lena zp-1 (zahteva za sodno varstvo) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7612.1 Pravica do zahteve za sodno varstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76

13 povzetki judikatov iz 60 . lena zp-1 (rok za vloitev zahteve za sodno varstvo) . . . . . . . . . . 7613.1 Vloitev zahteve za sodno varstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76

14 povzetki judikatov iz 61 . lena zp-1 (vsebina zahteve za sodno varstvo) . . . . . . . . . . . . . . . . 7714.1 Vsebin zahteve za sodno varstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 15 povzetki judikatov iz 62 . lena zp-1 (razlogi za zahtevo za sodno varstvo) . . . . . . . . . . . . . . 7715.1 Razlogi za vloitev zahteve za sodno varstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77


6

16 povzetki judikatov iz 62 . a lena zp-1 (meje preizkusa) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7816.1 Preizkus odlobe prekrkovnega organa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78

17 povzetki judikatov iz 63 . lena zp-1 (odloanje prekrkovnega organa) . . . . . . . . . . . . . . . 7917.1 Odloanje prekrkovnega organa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 18 povzetki judikatov iz 64 . lena zp-1 (preizkus pravoasnosti in dovoljenosti zahteve pri sodiu) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8018.1 Preizkus pravoasnosti in dovoljenosti zahteve pri sodiu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80

19 povzetki judikatov iz 110 . lena zp-1 (privedba osebe, ki je storila prekrek) . . . . . . . . . . . 8119.1 Privedba osebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81

20 povzetki judikatov iz 112 . lena zp-1 (vtevanje asa pridranja) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8120.1 Vtevanje pridranja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81

21 povzetki judikatov iz 123 lena zp-1 (zaseg predmetov) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8121.1 Zaseg predmetov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81

vi judikAti zArAdi odkodninskE odgovornosti drAvE zArAdi nEzAkonitE uporAbE policijskih pooblAstil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83

1 odkodninska odgovornost drave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85


7

Pri opravljanju nalog policije imajo policisti pooblastila, doloena z razlinimi zakoni (v nadalj-njem besedilu: policijska pooblastila). Policijska pooblastila so z zakonom doloeni ukrepi, ki policistom omogoajo, da lahko uinkovito in uspeno opravljajo svoje naloge. Analiza je pri-pravljena na podlagi sistematinega spremljanja judikatov s podroja policijskih pooblastil, obja-vljenih na spletnih straneh vrhovnega sodia, odlob ustavnega sodia in nekaterih judikatov, kjer je bila MNZ toena stranka, ki jih je zagotovila pravna sluba ministrstva za notranje zadeve. Judikati so dostopni na spletnih straneh http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa in http://www.ius-software.si. Pri veini judikatov je hiperpovezava na spletno stran www.sodisce.si/zna-nje/sodna_praksa, kjer je ogled mogo brez gesla. Nekatere hiperpovezave do judikatov so le na spletni strani http://www.ius-software.si. Za ogled teh je potrebno geslo. V nekaj primerih ni hiperpovezave. velja opozoriti, da sodia vseh judikatov ne obdelajo elektronsko, zato niso vsi zajeti v zbirko . o tem sodia odloajo po svoji presoji. judikati so obdelani in vneseni v sistem sodne prakse v povpreju tri mesece po njihovi odpravi, pogosto e pozneje.

Temeljna cilja analize sta dva:

1 . uporabnost judikatov za opravljanje nalog uslubencev v direktoratu za policijo in druge varnostne naloge ministrstva za notranje zadeve ter policiji.

Iz povzetkov judikatov je mogoe razbrati najpogosteje napake v policijskih postopkih in na-in pravilnega izvajanja postopkov.

2. pedagoki cilj je seznanjanje policistov s primeri in njihova uporabnost pri izvajanju policij-skih nalog in pri izobraevanju, usposabljanju in praktinem postopku.

namen analize je sistemsko spremljanje podroje t. i. policijskega prava zaradi pravoasnega in sorazmernega odziva na zaznane nepravilnosti v preteklih postopkih, ugotavljanje sistemskih pravnih problemov in ustrezno zagotavljanje izvajanja judikatov.

Opozoriti velja, da je za podrobnejo prouitev posameznega judikata treba izhajati iz veljavno-sti predpisa v asu dogodka, in celotne vsebine sodne odlobe. Opozoriti je treba tudi, da je pri nekaterih povzetkih sodb ve vsebinskih sklopov, in sicer iz ve lenov istega predpisa, ali pa so judikati navedeni pri ve predpisih glede na teo in pomembnost vsebine.V analizi so najprej navedeni aktualni judikati iz zakona o kazenskem postopku, nato judikati zakona o policiji, zakona o nadzoru dravne meje, zakona o prekrkih in judikati zaradi odko-dninske odgovornosti drave zaradi nezakonite uporabe policijskih pooblastil.

na podlagi programa dela direktorata za policijo in druge varnostne naloge je analizo pripra-vil in judikate zbral mag . joef kova, sekretar .

I UVOD

http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksahttp://www.ius-software.sihttp://www.ius-software.sihttp://www.ius-software.si


9

1 povzetki judikatov iz 148 . in 148 . a lena zkp (naloge in ukrepi policije ob razlo-

gih za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje)

2 povzetki judikatov iz 149 . a do 156 . lena zkp (posebni preiskovalni ukrepi)

3 povzetki judikatov iz 157 . lena zkp (privedba in policijsko pridranje)

4 povzetki judikatov iz 164 . lena zkp (nujna preiskovalna dejanja)

5 povzetki judikatov iz 214 . do 218 . lena zkp (hina in osebna preiskava)

6 povzetki judikatov iz 220 . lena zkp (zaseg predmetov)

7 povzetki judikatov iz 245 . lena zkp (ogled kraja kaznivega dejanja)

II POLICIJSKE NALOGE IN POOBLASTILA PO ZAKONU O KAZENSKEM POSTOPKU


11

1 povzetki judikatov iz 148 ., 148 . a in 149 . lena zkp; naloge in ukrepi policije ob razlo-gih za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje (vpoglEdi v zbirkE do 6 . 4 . 2011)

1 .1 zbiranje obvestil in zavarovanje sledov kaznivega dejanja

ZKP v prvem odstavku 148. lena doloa aktivnosti policije v zvezi z odkrivanjem KD in njihovih storilcev po tem, ko se izkae verjetnost doloene stopnje, da je storjeno kaznivo dejanje. V tej fazi policija zbira podatke in informacije, ki bi zadoali, da se kazenski postopek sploh lahko zane. Spoznanja in podatki, pridobljeni s tako neformalno dejavnostjo policije, so podlaga za kazensko ovadbo in je od nje nemalokrat odvisen uspeh postopka. Ovadbo sestavijo, kadar rezultati zbranih obvestil utemeljujejo sum, da je neka oseba storila kaznivo dejanje. Podatki in informacije, ki jih v skladu s prvim odstavkom 148. lena ZKP zbere policija, praviloma torej niso dokaz v kazenskem postopku, kakor tudi ta operativno-tehnina dejanja policije niso procesnopravna dejanja in zagota-vljajo le podlago za zaetek kazenskega postopka (VS I Ips 356/2002, 27. 5. 2004).

Podlaga za policijsko ukrepanje v smislu 148. lena ZKP je dokazni standard razlogi za sum, da je bilo storjeno ali da se izvaja KD, za katero se storilec preganja po uradni dolnosti. e se torej pri delu carine v okviru njihovih pooblastil ugotovijo konkretne okoliine, ki ustrezajo dokazne-mu standardu razlogi za sum, da je bilo storjeno KD, smejo cariniki po etrtem odstavku 27. lena ZCS-1 brez odredbe sodia opraviti preiskavo vozila. S potrditvijo razlogov za sum storitve KD nastane obveznost carinikov, da o tem obvestijo policijo in naznanijo uradno pregonljivo KD, ki so ga zaznali pri opravljanju svoje slube (145. len ZKP), kar so tudi storili. Za nadaljnjo krimi-nalistino preiskavo pa je pristojna policija skladno z dolobami 148. lena ZKP (VS I Ips 2/2007, 17. 1. 2008).

Za dostop policistov do evidenc DNK zadoa e, da preiskujejo sum storitve KD, za katero se storilec preganja po uradni dolnosti (VS I Ips 375/2008, 8. 1. 2009).

Strokovno mnenje centra za kriminalistino tehnine preiskave je bilo izdelano skladno s poo-blastili policije iz prvega in drugega odstavka 148. lena ZKP, zato ne gre za dokaz, na katerega sodie ne bi smelo opreti sodne odlobe (VS I Ips 79/2006 14. 12. 2006).

Dokazno gradivo, ki ga zbere in slovenskim dravnim organom polje tuja policija, ima v predka-zenskem postopku enako dokazno vrednost kakor tisto, ki ga slovenska policija pridobi v skladu z dolobami prvega in drugega odstavka 148. lena ZKP. Dokazno gradivo se zakonito pridobi v skladu z dolobami ZKP (tretji odstavek 515. lena) in evropsko konvencijo o mednarodni pravni pomoi v kazenskih zadevah z dodatnim protokolom (VS I Ips 290/2006, 31. 8. 2006).

II POLICIJSKE NALOGE IN POOBLASTILA IZ ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU

http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/25115http://www.ius-software.si/Judikati/BesediloSOVS.aspx?SOPI=01500 2008011700|10|I|Ips|2|2007|0|http://www.ius-software.si/Judikati/BesediloSOVS.aspx?SOPI=01500 2008011700|10|I|Ips|2|2007|0|http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/22731http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/26280http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/26125


12

Ker sme policija v skladu z dolobama prvega in drugega odstavka 148. lena ZKP uporabiti kriminalistino-tehnine metode, s katerimi ne posega v ustavne pravice domnevnega storilca kaznivega dejanja in za katere v drugih dolobah ZKP in drugih predpisih (ZPol) niso predpisani posebni pogoji in naini njihove uporabe in izvajanja, je ukrep nastavitve pasti za domae tatove, z izvajanjem katerega ni bilo poseeno v obsojenevo pravico do zasebnosti, dovoljen (VS I Ips 125/2003, 18. 9. 2003).

Uporaba poligrafa s pisno privolitvijo osumljenca je dopustna v predkazenskem postopku (tretji odstavek 54. lena ZPol), vendar pa dobljenih rezultatov ni mogoe uporabiti kot dokaz v kazen-skem postopku, saj niso pridobljeni v skladu z dolobami ZKP. Z njihovo uporabo bi bila krena tudi izloitvena pravila iz 83. lena ZKP (VS Kp 5/2005, 2. 11. 2005).

Iskanje doloenega predmeta, ki ga je treba pridobiti za dokaz v kazenskem postopku in za ka-terega policija na podlagi obvestil domneva, da obstaja in da je na irem odprtem obmoju, je znailno kriminalistino-tehnino opravilo v okviru prvega in drugega odstavka 148. lena ZKP ter 2. toke prvega odstavka 3. lena zakona o policiji. Takno opravilo je v pristojnosti policije in ga opravlja samostojno, zato ni treba opraviti ogleda kot posebnega preiskovalnega dejanja po 245. lenu ZKP. V tem primeru mora policija odkriti in zavarovati predmete, ki utegnejo biti dokaz, na nain in s sredstvi, ki so zakonita, brez udelebe preiskovalnega sodnika, dravnega toilca, obdol-enca ali zagovornika, ne glede na to, ali dokaze odkriva v predkazenskem postopku ali pozneje, razen e ne gre za pridobivanje takih dokazov ali za take metode in sredstva, za katere je posebej predpisano, da je njihova udeleba obvezna ali jim jo je treba omogoiti. S predpisi ni doloeno, kdaj gre za ogled kot preiskovalno dejanje po 245. lenu ZKP, za razliko od ogleda v okviru poo-blastil policije po drugem odstavku 148. lena ZKP in zakona o policiji. V praksi se policija odloi, da prepusti takno presojo preiskovalnemu sodniku, e ne gre za ogled kraja KD, zlasti zato, da se z navzonostjo preiskovalnega sodnika kot garanta zagotovi objektivnosti veja oblinost in zakonitost dejanja, s tem pa zmanja monost, da bi stranke v postopku izpodbijale dopustnost preiskovalnega dejanja in z njim pridobljenih dokazov (VS I Ips 447/2006, 7. 9.2007).

Izjave, ki jih dajo policiji obani, ko ta zbira obvestila v skladu s pooblastili iz tretjega odstavka 148. lena ZKP, ne predstavljajo procesno veljavnega dokaza, vendar pa tudi niso nedovoljeni dokaz, saj so pridobljene zakonito in jih zato iz spisa ni treba izloiti. Podobno velja tudi glede dokazne vrednosti prepoznave po fotografijah na policiji. Izjava, ki jo v zvezi s takno prepoznavo da oseba, ki opravlja prepoznavo (po svoji naravi predstavlja obvestilo policiji po drugem odstav-ku 148. lena ZKP) ter zapisnik o prepoznavi na podlagi fotografij, ki ga sestavi policija, so dokazi v spoznavnem, ne pa tudi v procesno formalnem smislu. Tudi na taknih dokazih sodba sodia ali odloba o glavni stvari ne sme temeljiti, niso pa to dokazi, za katere bi veljalo ekskluzijsko pravilo in ki bi jih moralo sodie iz spisov izloiti, saj so tudi ti dokazi pridobljeni zakonito (VS I Ips 424/2008,15. 1. 2009).

Zaslianje policista o tem, kaj je na kraju dogodka zaznal, je dovoljeni dokaz. Zatrjevane kritve 83. in 148. lena ZKP zaradi zaslianja policista G. B. ni. Sodie se je na izpovedbo policista B. oprlo glede tega, kaj je na kraju dogodka neposredno zaznal (to je predvsem glede tega, kakno pokodbo je utrpel okodovanec in, ali je bila na kraju dogodka najdena kri). Poleg tega je njegovo izpovedbo primerjalo z drugimi in tako preverjalo verodostojnost okodovaneve izpovedbe (VS I Ips 26/2009, 19. 3. 2009).

http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/24945http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/24945http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/25787http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/26601http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/22632http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/22632http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/22725http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/22725


13

Policija oseb ne more zaslievati kot prie, zato osebe, od katerih policija zbira obvestila, tudi ne morejo imeti statusa privilegirane prie in jih policiji ni treba pouevati o privilegiju odpovedi prievanju (VS XI Ips 16/2009, 17. 3. 2009).

Uradni zaznamek o obvestilih, ki jih je policija zbrala od prie, nima dokazne vrednosti v smislu ugotavljanja dejanskega stanja in obdoleneve krivde in je uporaben le ob presojanju verodostoj-nosti izpovedbe doloene prie (VS I Ips 440/2006, 5. 4. 2007).

Sodba ne sme temeljiti na izjavi, ki jo dajo obani policistom, ko ti zbirajo obvestila v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 148. lena ZKP. Sodbe ni mogoe opreti niti na izpovedbo kriminalistov o vsebini izjave, zapisane v uradnem zaznamku. Po doloilu tretjega odstavka 148. lena ZKP organi za notranje zadeve oseb ne smejo zaslievati kot obdolencev, pri ali izveden-cev. Zato izjave, ki jih dajo obani policistom, niso izpovedbe pri (VS I Ips 65/2005, 18. 1. 2007).

Obsojenevih izjav policistu v okoliinah, ko je obsojenec po storitvi KD kriminalista vekrat kli-cal po telefonu domov, pri emer se vsebina njunih pogovorov ni nanaala na okoliine storitve KD, pa pa sta govorila o okoliinah v zvezi z obsojenevo vrnitvijo iz tujine, o razgovorih pa niso bile sestavljene nobene uradne listine, pa pa je o tem izpovedoval kriminalist, zaslian kot pria, ni mogoe teti kot uradno dejanje policije ali kot izjavo, dano policiji v fazi zbiranja obvestil na podlagi 148. lena ZKP (VS I Ips 337/2003, 24. 6. 2004).

Vsebina neformalne osumljeneve izjave po drugem odstavku 148. lena ZKP se mora izloiti iz spi-sa po tretjem odstavku 83. lena ZKP. Sodba sodia se ne sme opirati na dokaz, pridobljen z zaslia-njem policista kot prie, o vsebini neformalne osumljeneve izjave (VS I Ips 354/2002, 11. 12. 2003).

Neformalni pogovor med obsojencem in njegovim bratrancem, eprav je ta po poklicu policist, ni bil del policijskega preiskovanja KD in ga ni mogoe teti kot uradno dejanje policije. eprav je bil pozneje sestavljen uradni zaznamek o tem pogovoru, to ne spremeni njegove narave (VS I Ips 193 2007, 17. 1. 2008).

Na podlagi 59. lena ZPol sme policija pridobiti tudi podatke iz zbirke osebnih podatkov, ki jih zbira, obdeluje, shranjuje, poilja in uporablja zaradi opravljanja svojih nalog. V 63. lenu ZPol je predpisano, koliko asa se hranijo posamezni podatki, v 64. lenu istega zakona pa, da je po preteku rokov iz prejnjega lena dostop do teh podatkov policistom in pristojnim osebam drugih dravnih organov dovoljen le v primeru preiskovanja suma storitve KD, za katero se storilec pre-ganja po uradni dolnosti, ali v drugih primerih, doloenih z zakonom. Po prvem odstavku 148. ZKP lena mora policija, e so podani razlogi za sum storitve KD, za katero se storilec preganja po uradni dolnosti, ukreniti vse potrebno za izsleditev storilca KD in zavarovanje sledov KD ter predmetov, ki utegnejo biti dokaz. Na podlagi drugega odstavka 148. lena ZKP sme policija v zvezi s prvim odstavkom 55. lena ZPol zahtevati primerjavo sledov DNK s profilom DNK, ki se e nahaja v arhivu centra za forenzine preiskave (VS I Ips 224/2006, 1. 3. 2007).



14

1 .2 ugotavljanje istovetnosti oseb

Zapisnik o prepoznavi oseb je izjava, ki jo da policiji oseba, ki opravlja t. i. policijsko prepoznavo, ki jo ureja ZPol. Takna izjava predstavlja obvestilo policiji na podlagi drugega odstavka 148. lena ZKP. Te izjave niso nedovoljeni dokaz, saj so pridobljene zakonito, skladno z zakonskimi poobla-stili policije in jih zato ni treba izloiti iz spisa (VS I Ips 256/2009, 20. 9. 2010).

e pria na glavni obravnavi med zaslianjem potrdi po fotografijah opravljeno prepoznavo na policiji, se sodie posredno seznani z njenim potekom in rezultati in tako postane del izpovedbe pri. Dokaz torej predstavlja izpovedba prie in ne zapisnik o prepoznavi na podlagi fotografij in izjava, ki jo v zvezi s takno prepoznavo da oseba, ki opravlja prepoznavo. Takna izjava predsta-vlja obvestilo policiji po 148. lenu ZKP (VS I Ips 88/2009, 4. 6. 2009).

Prepoznave po fotografijah na podlagi 35. a lena ZPol niso dokaz v procesno formalnem smislu po 242. lenu ZKP, ampak obvestila, ki jih dobi policija po drugem odstavku 148. lena ZKP zara-di ugotavljanja identitete neznanega storilca KD. Na te prepoznave sodie ne more neposredno opreti dejanskih ugotovitev, toda z zaslianjem prie, ki je opravila prepoznavo po fotografijah, se sodie seznani s potekom in rezultatom prepoznave in s tem postane zapisnik ali uradni zazna-mek o prepoznavi sestavni del izpovedbe, na katero se sodba lahko opira (VS I Ips 426/2006, 19. 4. 2007).

Postopek prepoznave po fotografijah je bil opravljen skladno z dolobo 35. a lena ZPol v predka-zenskem postopku. Tako ne gre za prepoznavo po 242. lenu ZKP, temve za prepoznavo zaradi odkrivanja storilca KD, ki pa je po svoji naravi le obvestilo osebe policiji po drugem odstavku 148. lena ZKP, kar ni nedovoljeni dokaz (VS I Ips 254/2006, 24. 8. 2006).

e sodie v kazenskem postopku zaslii prio o poteku prepoznave osumljenca po fotografijah na policiji, je dokaz izpovedba prie, ne pa listina, ki jo je sestavila policija (VS I Ips 201/2006, 31. 8. 2006).

Policija lahko pridobi podatke o tevilkah telefonov IMEI (serijski tevilki telefonskega aparata) od operaterja. V tej zadevi ne gre niti za prislukovanje niti za pridobitev vsebine komunikacije. Pridobivanje podatkov o tevilkah telefonov IMEI s strani policije je zbiranje obvestil v smislu 148. lena ZKP. Podatek o tevilki IMEI ne posega v sicer varovano komunikacijsko zasebnost posameznika. Ne gre namre za izvajanje nadzora komunikacij na nain, ki je predviden v za-konu, temve le za pridobitev podatkov o serijski tevilki telefonskega aparata. Pri tem je treba upotevati dejstva, ki jih je ugotovilo sodie, in sicer da je lo za pridobitev tevilk IMEI za e znane in zakonito pridobljene telefonske tevilke in da so bili vsi predhodno pridobljeni podatki ele podlaga za odreditev in izvajanje ukrepov ali enega od ukrepov po 150. lenu ZKP (VS I Ips 300/2005, 30.6.2006).

Dopis, s katerim je policija odgovorila na zahtevo dravnega toilca za zbiranje obvestil, podano po konani preiskavi, naj se preveri, na katerem naslovu prebiva obsojeni in kdo se oglaa na do-loeni telefonski tevilki, samo zaradi takega naina opravljanja poizvedb kot dokaz ni nezakonit. Je pa njegova dokazna vrednost, kolikor se nanaa na identifikacijo osebe, ki se je na klic oglasila, nizka. e bi obsojenec v postopku izpodbijal vsebino tega dokaza, bi sodie omenjeno dejstvo moralo ugotavljati z monejimi dokazi (z zaslianjem policista, preverjanjem, ali se je obsojenec



15

na naslovu, kjer se nahaja navedena telefonska tevilka, v asu pogovora sploh nahajal, e bi bil ohranjen tonski posnetek, tudi s postavitvijo izvedenca za identifikacijo glasu). Policistom ni bilo treba pridobiti odredbe sodia, saj je lo le za preverjanje, ali obsojenec dejansko prebiva na na-vedenem naslovu in ali pri komunikaciji uporablja navedeno telefonsko tevilko. Tak preizkus se naeloma v niemer ne razlikuje od preverjanja, ki bi ga policija opravila tako, da bi policist odel na naslov stanovanja in tam opravil poizvedbe, ali obsojenec dejansko tudi stanuje na navedenem naslovu (VS I Ips 267/2003, 3. 3. 2005).

1 .3 vabljenje oseb

Policija pri zbiranju obvestil lahko vabi osebo, od katere eli dobiti izjavo, v svoje uradne prostore, lahko pa zbira obvestila od obanov tudi na kraju KD, v njihovem stanovanju, na mestu zaposli-tve in podobno. ZKP ne zahteva nikakrne oblinosti pri informativnem razgovoru policistov z osebo, ki ni osumljenec. Policija zato teh oseb ne pouuje, da jim ni treba dati izjave, niti jih ne opozarja, da morajo, e dajo izjavo, govoriti resnico. Tudi e policija ustno povabi okodovance na razgovor, ne kri oblinosti, prav tako je ne kri, ker jih ne opozarja po dolobah ZKP (VS I Ips 72/2007, 12. 4. 2007).

1 .4 pregled prevoznega sredstva

Da lahko dokazni standard razlogov za sum izpolni svojo jamstveno nalogo, mora biti sodiu razvidno, kako je policija prila do informacij, na podlagi katerih je sklepala, da je dokazni stan-dard podan. V skladu s prvim odstavkom 148. lena ZKP so policisti, e so podani razlogi za sum storitve KD, ki se preganja po uradni dolnosti, pooblaeni ukreniti vse, da se izsledi storilec in zavarujejo sledovi KD. Dokazni standard razlogov za sum ima tako dve vlogi. Oznauje zaetek predkazenskega postopka, ki se zane s prvim dejanjem, ki ga policisti smejo ob tem dokaznem standardu opraviti za dosego ciljev iz prvega odstavka 148. lena ZKP, njegova druga vloga pa je jamstvena. Dokazni standard razlogov za sum, etudi oznauje zelo nizko stopnjo verjetnosti storitve KD, prepreuje policiji preiskovanje, ne da bi pred tem imela na voljo le malo informacij o KD. eprav gre na tej stopnji za nizko stopnjo nekonkretizirane verjetnosti storitve KD, mora biti e naj opravlja jamstveno vlogo, razvidno, kako je policija prila do informacij, na podlagi katerih je sklepala, da je podan ta dokazni standard. Navedeni dokazni standard dopua le sorazmerno neinvazivne ukrepe poseganja v posameznikovo celovitost, kakor sta tudi zbiranje obvestil in (vi-zualni) pregled prevoznega sredstva in prtljage (VS I Ips 394/2007, 17. 1. 2008).

e policisti ugotovijo, da so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno KD, za katerega se storilec preganja po uradni dolnosti, lahko opravijo potreben pregled prevoznih sredstev, potnikov in pr-tljage po 148. lenu ZKP. Pregled plastine vreke, ki se je bila v vozilu in je imela zavezane roaje, ne pomeni taknega posega v zasebno sfero, da bi za odpiranje te vreke potrebovali policisti pi-sno odredbo sodnika za preiskavo skritih prostorov prevoznih sredstev in uporabiti doloila ZKP o hini in osebni preiskavi (VSL I Kp 805/2006, 29. 11. 2006).

Pregled vozila obsega vizualno kontrolo pregledanega objekta in izkljuuje odpiranje in preisko-vanje notranjih delov vozila in prtljage, odstranjevanje razlinih avtomobilskih delov, prelaganje stvari in podobno. V konkretni zadevi je policija preiskovalno dejanje v predkazenskem postopku

http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/25477http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/26533http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/26533http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/26878http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/39807


16

opravila kot ogled po drugem odstavku 164. lena ZKP. V bistvu pa je lo, ne glede na poimenova-nje procesnega dejanja, za pregled prevoznega sredstva po drugem odstavku 148. lena ZKP. Pred pregledom vozila je bila policija e seznanjena s podatkom, dokumentiranim na posnetkih varno-stnih kamer na kraju storitve kaznivega dejanja, da sta se takrat e neznana storilca pripeljala na kraj s tovornim vozilom, naloila vanj ukradene stvari in se nato z njim s kraja odpeljala. Najdeno montirno elezo je bilo vidno takoj za sedeem. Obsojenec je pred pregledom izposojeno vozilo vrnil najemodajalcu in poravnal stroke njegovega najema, tako da o posegu v obsojenevo zaseb-nost tudi s tega vidika ni mogoe govoriti (VS I Ips 339/2009, 3. 6. 2010).

Navedeni potek postopka kae, da policist ni izvedel preiskave, temve le pregled osebnega avto-mobila. Glede na ugotovljeno ravnanje policista ni mogoe sklepati, da je intenzivnost tega prera-sla v preiskovanje avtomobila, temve je ostala na ravni obstojeega stanja stvari. lo je namre za pregled, pri katerem se je policist omejil na prosto dostopne zunanje in notranje dele vozila, ne da bi pri tem posegel v celost pregledovanega avtomobila. ele na podlagi opravljenega pregleda je policist ocenil, da je treba opraviti preiskavo osebnega avtomobila, ki jo je pisno odredil preisko-valni sodnik. Po drugem odstavku 148. lena ZKP sme policija zaradi izvedbe nalog, predpisanih v prvem odstavku tega lena, med drugim opraviti potrebni pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage (VS I Ips 252/2006, 4. 10. 2006).

Pregled prevoznega sredstva obsega vizualno kontrolo in izkljuuje odpiranje, preiskovanje no-tranjih delov vozila in prtljage, odstranjevanje razlinih avtomobilskih delov, prelaganje stvari in podobno (VS I Ips 83/2007, 6. 12. 2007).

Kadar policija izvaja splona pooblastila po drugem odstavku 148. lena ZKP, e so podani ra-zlogi za sum, da je bilo storjeno KD, lahko opravi pregled prevoznih sredstev. Pregled prevoznih sredstev ali njegova vizualna kontrola je neformalno dejanje, saj zakon e ne zahteva doloenega procesnega ravnanja. Pregled tako obsega vizualno kontrolo pregledanega objekta in izkljuuje odpiranje in preiskovanje notranjih delov vozila in prtljage, odstranjevanje razlinih avtomobilskih delov, prelaganje stvari in podobno. Najdba doloenega predmeta v vozilu na vidnem mestu v od-prtem predalu ne presega vizualne kontrole prevoznega sredstva (VS I Ips 337 2009, 11. 3. 2010).

Policisti so s pregledom ugotavljali in preverjali tevilko asije in motorja avtomobila in druge znake za identifikacijo vozila. V tem primeru je lo za pregled zaseenega predmeta v skladu z doloili prvega in drugega odstavka 148. lena ZKP in ne za preiskavo vozila v smislu 214. lena ZKP. S pregledom vozila so ugotavljali in preverjali le tiste podatke, ki so sestavni del vsakega teh-ninega pregleda vozila, to je identifikacijske dokumente in znake vozila, za taken pregled pa ni potrebna odredba sodia (VS I Ips 12/1997, 21. 5. 1998).

v okviru pooblastil iz prvega in drugega odstavka 148. lena ZKP zaradi izsleditve storilca in zava-rovanja sledov KD se lahko zaseejo predmeti in opravi pregled osebnega avtomobila z namenom jemanja sledov KD, v smislu pooblastila oprave potrebnega pregleda prevoznega sredstva (VS I Ips 130/2000, 14. 3. 2002).

Prostor v kabini za voznikovim sedeem ni skriti prostor. e je tam najden predmet, gre za zako-nit pregled vozila na podlagi prvega in drugega odstavka 148. lena in zaseg predmeta na podlagi drugega odst. 220. lena in prvega odst. 164. lena ZKP (VS I Ips 169/1997, 13. 9. 2000).

http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/2010040815249744http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/26255http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/26847http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/2010040815244111http://www.ius-software.si/Judikati/BesediloSOVS.aspx?SOPI=01500 1998052100|10|I|Ips|12|1997|0|http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/24102http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/24102http://www.ius-software.si/Judikati/BesediloSovs.aspx?SOPI=01500 2000091300|10|I|Ips|169|1997|0|


17

Po drugem odstavku 148. lena ZKP sme policija tudi brez takne odredbe opraviti pregled pre-voznih sredstev, potnikov in prtljage. Med taknim policijskim pregledom vozila in njegovo pre-iskavo po dolobah ZKP, ki veljajo za hino in osebno preiskavo, je razlika predvsem v stopnji in intenziteti pregleda ali preiskave vozila. Taken pregled, ki ga sme opraviti policija v okviru svojih pooblastil, obsega pregled ( z vidom, sluhom, vonjem in otipom) vseh prostorov prevoznega sred-stva in stvari v njem, razen tistih, ki so zaprti, torej skriti ali takni, da je za njihovo pregledovanje treba uporabiti posebna tehnina sredstva ali metode (npr. razstavljanje, rezanje, lomljenje itd.). V teh primerih ne gre ve za pregled, temve za procesno dejanje preiskave vozila. Tako procesno dejanje pa pomeni globlji poseg v zasebnost posameznika in se zato sme opraviti le pod pogoji, ki jih doloa zakon. Prtljanik vozila predstavlja skriti prostor prevoznega sredstva osebnega avtomobila. Zasebnost posameznika je lahko ogroena tudi s preiskavo posameznikovega vozila. Prostovoljni pristanek osebe, ki upravlja vozilo, da policist odpre prtljanik in sam pregleda nje-govo notranjost, ali e to sama prostovoljno stori in mu s tem omogoi taken pregled, odloilno spreminja pravno naravo taknega dejanja, ki v taknih pogojih, etudi gre za pregled zaprtega prostora, pomeni zgolj pregled vozila v smislu drugega odstavka 148. lena ZKP, ne pa preiskave zaprtih prostorov vozila po estem odstavku 215. lena ZKP, za katero je potrebna odredba sodia (VS I Ips 289/2006, 7. 12. 2006).

Pregled prevoznih sredstev kot preiskovalno opravilo je nekaj drugega kakor preiskovalno dejanje preiskave stanovanja in drugih prostorov (hina preiskava). Razlika med tema dvema dejanjema je v stopnji pregledovanja in preiskovanja. Pregled obsega vizualno kontrolo pregledanega objek-ta. Izkljuuje odpiranje in preiskovanje notranjih delov vozila in prtljage, odstranjevanje razlinih avtomobilskih delov, prelaganje stvari in podobno (VS I Ips 210/1998, 11. 12. 2002).

Policista sta neupravieno preiskala zaprti prostor kombiniranega vozila tako, da sta ob kontroli prometa prestavljala zavitke toaletnega papirja, ki je bil zloen v prtljanem delu vozila. Ustavlja-nje vozil zaradi nadzora prometa ter pregled vozil, voznikov in drugih udeleencev v cestnem prometu pomeni poseg v splono svobodo ravnanja, ki predstavlja enega od delov pravice do zasebnosti in osebnostnih pravic (35. len Ustave RS). Zato je taken poseg lahko usmerjen le v zagotavljanje varnosti prometa in mora biti opravljen s im manjim poseganjem v pravice priza-detega. Le e je podan razlog za sum, da je bilo storjeno KD, ki se preganja po uradni dolnosti, se lahko izvajajo pooblastila iz drugega odstavka 148. lena ZKP. Ker razloga za sum, da je bilo storjeno takno KD, ni bilo, policista nista imela pooblastil po 148. lenu ZKP in se tako pridoblje-ni dokaz in dokazi, pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza, ne smejo uporabiti (VS I KP 1167/2003, 13. 7. 2004).

1 .5 zaslianje osumljenca in privilegij zoper samoobtobo

Procesni zakon predpisuje, v katerih primerih mora policija, ki v predkazenskem postopku razi-skuje kaznivo dejanje, pouiti osumljenca o njegovih pravicah. To velja pri odvzemu prostosti (4. len ZKP), zbiranju obvestil od osumljenca (etrti odstavek 148. lena ZKP) in pri njegovem za-slianju (drugi odstavek 148. a lena ZKP). Ker je obsojenemu dobil ustrezni pravni pouk pred iz-vedbo ogleda (odloba o odvzemu prostosti in pridranju ter uradni zaznamek o izjavi osumljen-ca), zahteva neutemeljeno uveljavlja e navedene kritve. Po dolobi 14. lena ZKP obdolenca ali drugega udeleenca v postopku, ki bi iz nevednosti lahko opustil kakno dejanje v postopku ali zaradi tega ne bi izkoristil svojih pravic, poui sodie o pravicah, ki jih ima po tem zakonu, in o

http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/26356http://www.ius-software.si/Judikati/BesediloSOVS.aspx?SOPI=01500 2002121100|10|I|Ips|210|1998|0|http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/35082http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/35082


18

posledicah, e bi dejanje opustil. Gre za splono dolobo, ki zavezuje sodie, da poui obdolen-ca in druge procesne udeleence v zvezi z uresnievanjem procesnih pravic po ZKP, in ne v zvezi s pravnimi jamstvi, glede katerih je postopanje policije in sodia posebej predpisano za posame-zno fazo predkazenskega in kazenskega postopka. Policija je opravila ogled v skladu z dolobo drugega odstavka 164. lena ZKP kot nujno preiskovalno dejanje. Glede na njeno postopanje, ki je razvidno iz podatkov kazenskega spisa, ni podlage za sklepanje, da gre za preiskovalno dejanje v nasprotju z zakonom ter da sodie ne bi smelo nanj in na dokaze, pridobljene z njim, opreti sodbe (VS I Ips 116/ 2010, 2. 9. 2010).

Sodie ne more opreti svoje odloitve na nedovoljeni dokaz. Obdolenka pred podajo izjave po-licistu ni bila ustrezno pouena o svoji ustavni pravici do molka in privilegija zoper samoobtobo (to bi lahko izhajalo iz ustreznega zaznamka o tem pouku ob dani izjavi), da bi se lahko prosto-voljno odloila za sodelovanje v postopku s policistom in mu tako tudi prostovoljno dala izjavo, ali je vozila motorno vozilo ali ne (VSL PRp 571/2009, 24. 3. 2009).

Sodie prve stopnje je namre sodbo oprlo na nedovoljeni dokaz, in sicer izpoved kot prie zasli-anega policista. Zapisnik o zaslianju prie vsebuje izjavo obdolenca (takrat osumljenega pre-krka) o okoliinah prekrka prii -- policistu brez ustreznega pravnega pouka, ki bi ga ta moral prejeti po etrtem odstavku 148. lena ZKP in ki se smiselno uporablja v skladu z dolobo prvega odstavka 67. lena ZP-1 tudi v postopku o prekrku (VSK PRp 305/2009, 14. 1. 2010).

Obvestila, ki jih v predkazenskem postopku policija zbere od osumljenca, res niso dokazi, na ka-terih bi lahko temeljila sodba, saj je takne dokaze, ki jih poda osumljenec, treba iz spisa izloiti (83. len ZKP). Izjava, ki jo poda osumljenec policiji po tem, ko je pouen o svojih pravicah na podlagi etrtega odstavka 148. lena ZKP, in ko izjavi, da ne bo pridobil zagovornika, po ZKP niso nedovoljeni dokaz, ki ga je treba iz spisa izloiti, temve je takna izjava osumljenca lahko podla-ga za nadaljnje pridobivanje veljavnih dokazov, kakor je bilo tudi v konkretnem primeru, ko se je zbiranje obvestil osumljenca prekinilo za as, ko je osumljenec policistu pokazal, kam je odvrgel okodovankin nahrbtnik (VSL I Kp 113/2008, 13. 5. 2008).

Treba je razlikovati dve situaciji. Ko osumljenec po danih obvestilih pred zaslianjem izjavi, da si bo vzel zagovornika, in ko izjavi, da tega ne bo storil. V prvem primeru se lahko po drugem odstavku 148. a lena ZKP zapisnik o osumljenevem zaslianju uporabi kot dokaz v kazenskem postopku, v drugem primeru pa ne, s tem da ta ni predmet izloitve po prvem odstavku 83. le-na ZKP. Od tod v stroki skovanka o poldokazu, ki razlino od obiajnega obvestila, ko torej osumljenec ni bil pouen po etrtem odstavku 148. lena ZKP, ostane v sodnem spisu. Ker je bil obdoleni po uradnem zaznamku o izjavi osumljenca z dne 27. 9. 2004 pouen po navede-nem zakonskem doloilu, za izloitev njegove izjave ni bilo nobene zakonske podlage (VSM I Kp 508/2007, 18. 9. 2008).

Obvestila, ki jih zbere policija od osumljenca po danem pouku (etrti odstavek 148. lena ZKP), se ne izloajo iz spisa, ne glede na to, ali jih osumljeni podpie in ne glede na to, ali se na glavni obravnavi zagovarja ali ne (VSC Kp 65/2007, 7. 6. 2007).

Osumljenec je bil pouen o navedenih pravicah, saj je zapisnik tudi podpisal in v tem primeru, kakor pritonica utemeljeno opozarja, ni mogoe uporabiti dolobe prvega odstavka 83. lena

http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/2010040815249048http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/2010040815252419http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/2010040815247544http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/43140http://www.ius-software.si/Judikati/BesediloIesp.aspx?SOPI=01700 2008091800|VSM|Kp|10|508|2007|http://www.ius-software.si/Judikati/BesediloIesp.aspx?SOPI=01700 2008091800|VSM|Kp|10|508|2007|http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/40255


19

ZKP. Po navedeni dolobi je namre treba izloiti iz spisov le tista obvestila, ki jih je policija dobila od osumljenca e preden je ta bil pouen po etrtem odstavku 148. lena ZKP (VSK Kp 514/2006, 26. 10. 2006).

Prostovoljna izjava policiji, ki ni podana na pobudo ali zahtevo organov odkrivanja, je dovoljeni dokaz in podlaga za pridobivanje nadaljnjih (veljavnih) dokazov, ne glede na to, da je sesta-vljena v obliki uradnega zaznamka o zbranih obvestilih po drugem odstavku 148. lena ZKP. T. P. izjave ni podala na pobudo ali zahtevo organov odkrivanja, ampak se je na policijski postaji (samoiniciativno) zglasila sama. Policistu je zavestno in prostovoljno podala izjavo, s katero se je neresnino (samo)obremenila za storitev prekrka (povedala je, da je upravljala vozilo, ki je bilo udeleeno v obravnavani prometni nesrei). Po opozorilu na KD krivega prianja in sum zavaro-valnike goljufije je izjavo spremenila in povedala, da je vozilo upravljal njen fant (pozneje se je izkazalo, da je zunajzakonski partner) G.S. Takega policistovega opozorila ni mogoe teti kot prevzemanje pobude policije pri odkrivanju prekrka, saj je bila P. tista, ki je po svoji svobodni volji in presoji podala izjavo. Policistovo opozorilo ni spremenilo narave podane informacije tako, da bi, to pomenilo zbiranje obvestil po drugem odstavku 148. lena ZKP na policistovo pobudo, ampak pomeni prostovoljno naznanitev prekrka. V konkretnem primeru ni lo za poloaj, ko bi policist moral opozoriti osebo, ki ji ni bila odvzeta prostost v skladu s smiselno uporabo dolobe etrtega odstavka 148. lena ZKP, ki nastane potem, ko se pri zbiranju obvestil izkae, da so po-dani razlogi za sum, da je oseba storila prekrek. Za tak procesni poloaj je namre znailno, da mora policist osebo, s katero na lastno (organa odkrivanja) pobudo opravlja razgovor, pouiti v skladu s etrtim odstavkom 148. lena ZKP, e oceni, da gre za osumljenca za prekrek. Policist s tem, da je opravil razgovor s P., ne da bi jo pouil o njenih pravicah v postopku (kot obdolenke), ni prekril njenega privilegija zoper samoobtobo. Ta privilegij obsega na eni strani pravico do molka, na drugi pa pomeni prepoved izsiljevanja izjav s strani drave. O kritvi tega privilegija je e po naravi stvari mogoe govoriti samo glede osebe, za katero so podani razlogi za sum, da je storilka prekrka, za kar pa v konkretnem primeru ni lo, saj je bil po razjasnjevanju okoliin, v katerih se je nesrea primerila, potem ko je P. povedala, da sama ni upravljala vozila, kot storilec prekrka osumljen in nato obravnavan ter spoznan za odgovornega G. S. Policiji oseb, ki imajo v morebitnem sodnem postopku status privilegirane prie, ni treba pouevati o privilegiju odpovedi prievanju. Ker je tako, v policijskem postopku te osebe nimajo statusa prie in zato zaradi tega niti statusa privilegirane prie (VS IV Ips 47/2009, 22. 4. 2010).

Osumljenec je bil pouen po etrtem odstavku 148. lena ZKP in se je tem jamstvom (posebej tudi pravici do zagovornika) odpovedal, nato pa je bil opravljen razgovor, ki je bil v skladu s estim odstavkom 148. lena ZKP zapisan v obliki uradnega zaznamka. To listino je osumljenec podpisal na vsaki strani, tudi na mestu, kjer so zabeleeni pouk o pravici do molka in do zagovornika ter njegova odpoved tem pravicam. Razlogi za izloitev tega uradnega zaznamek tako niso podani (VS I Ips 216/2009, 18. 2. 2010).

Ravnanje policije v predkazenskem postopku, ko je obsojenca najprej pouila o njegovih pravicah in nato o izjavi osumljenca sestavila uradni zaznamek (na podlagi estega odstavka 148. lena ZKP), ni pa opravila zaslianja obsojenca kot osumljenca na podlagi 148. a lena ZKP, kot preisko-valno dejanje (ker je obsojenec izjavil, da ne bo pridobil zagovornika), je bilo zakonito (VS I Ips 378/2008, 15. 1. 2009).

http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/39103http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/39103http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/2010040815247319http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/2010040815245224http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/22656http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/22656


20

Uradni zaznamek o izjavi osumljenca, iz katerega izhaja, da je bil obsojenec pred podajo izjave policiji seznanjen, katerega kaznivega dejanja je osumljen ter pouen o svojih pravicah skladno z dolobo etrtega odstavka 148. lena ZKP; da je zatem podal izjavo, ki je zapisana v obliki od-govorov na osem vpraanj ter mu je bila prebrana, nanjo ni imel pripomb in je uradni zaznamek, katerega kopija mu je bila vroena, podpisal, ne predstavlja obvestila, ki bi po dolobi prvega od-stavka 83. lena ZKP moralo biti izloeno iz spisa; sodie pa svojih dokaznih zakljukov v sodbi nanj tudi ni oprlo (VS I Ips 208/2007, 25. 10. 2007).

Uradni zaznamek o razgovoru policistov z osumljencem ne postane zapisnik o zaslianju, saj je zaslianje osumljenca pred policisti mogoe opraviti le v navzonosti zagovornika po dolobah zakona, ki veljajo za zaslianje obdolenca v postopku (od 227. do 233. lena ZKP). Policisti so osumljenca (sedaj obsojenca) pouili v skladu z dolobami etrtega odstavka 148. lena ZKP (o tem, katerega dejanja je osumljen, kaj je podlaga za sum zoper njega in da mu ni treba niesar izjaviti ali odgovarjati na vpraanja, da se mu ni treba izpovedati zoper sebe in svoje blinje ali priznati krivdo in da ima pravico do zagovornika, ki si ga svobodno izbere). Osumljenec se je pravici do zagovornika izrecno odpovedal (VS I Ips 417/2006, 10. 5. 2007).

Obvestilo osumljencu o razlogih za odvzem njegove prostosti mora biti v njegovem maternem jeziku ali jeziku, ki ga razume. e obvestilo ni dano v takem jeziku in ga osumljenec zato ne ra-zume, se teje, da sploh ni bilo dano (VS I Ips 454/2006, 21. 12. 2006).

Uradni zaznamek o izjavi osumljenca je sestavljen v skladu z dolobami ZKP, saj zadoa, da se osumljenec in policist razumeta in da oba obvladata en skupni jezik. ele e policist ne zna jezika tujca ali jezika, ki ga tujec razume in govori, se osumljenca podui s pomojo tolmaa (VS I Ips 364/2006, 19. 10. 2006).

Uradni zaznamek o izjavi osumljenca (esti odstavek 148. lena ZKP) je dopustno uporabiti kot podlago za zbiranje dokazov procesno veljavno. Na vsebino take izjave, katere dokazna vrednost je v postopku omejena, se lahko opirajo odlobe, ki se izdajajo pred ali med preiskavo (odredba za hino preiskavo, sklep o odreditvi pripora, sklep o uvedbi preiskave), vendar pa v teh primerih sodie ne sme osumljeneve izjave uporabiti samostojno, temve vedno v povezavi z e zbranimi dokazi in podatki (VS I Ips 348/2005, 10. 11. 2005).

Ne dri, da mora sodie uradni zaznamek o izjavi osumljenca, ki jo policija pridobi po estem odstavku 148. lena ZKP, izloiti iz spisa in da se na vsebino take izjave v postopku ne sme opreti nobena odloba. Ni pa izjava formalni dokaz (VS I Ips 114/2005, 26. 5. 2005).

Glede jezika in razumljivosti zadostuje, da je bila izjava osumljenca podana v navzonosti tolma-a in napisan uradni zaznamek o izjavi osumljenca. e je bil osumljenec opozorjen, da lahko upo-rablja svoj jezik in se je temu odpovedal, zagotovljen pa mu je bil tolma za jezik, ki ga razume in govori, kar izrecno navede, se teje, da s tem soglaa. Tolma je lahko tudi vodja izmene PMP, ki ima sklenjeno avtorsko pogodbo za tolmaenje doloenega tujega jezika za potrebe policije (VS I Ips 40/2007, 10. 5. 2007).

Osumljeneva izjava policiji, pridobljena po dolobah tretjega odstavka 148. a lena ZKP, ne pred-stavlja nedovoljenega dokaza, saj je bila izjava pridobljena po pravnem pouku iz etrtega od-

http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/26697http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/26363http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/26344http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/26283http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/26283http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/25688http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/25550http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/26547http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/26547


21

stavka 148. lena ZKP in po obdolenevi izjavi, da je pravni pouk razumel in da ne bo pridobil zagovornika. Iz tega razloga osumljeneva izjava policiji ne predstavlja nedovoljenega dokaza in je ni treba izloiti iz spisa, sodie pa jo lahko uporabi kot vir dokazov, na podlagi katerega lahko pridobi procesno veljavne dokaze (VS XI Ips 118/2009, 7. 1. 2010).

Neutemeljena je razlaga, da bi moral biti pri izjavah osumljenca tajnemu policijskemu sodelavcu navzo njegov zagovornik po dolobi 148. a lena ZKP (VS I Ips 88/2006, 16. 3. 2006).

1 .6 Fotografiranje oseb

Policija sme fotografirati tistega, za katerega obstajajo razlogi za sum, da je storil KD, vzeti tudi njegove prstne odtise in bris ustne sluznice (drugi odstavek 149. lena ZKP). e je treba ugotovi-ti, igavi so prstni odtisi ali bioloke sledi na posameznih predmetih, sme policija jemati prstne odtise in brise ustne sluznice oseb, za katere je verjetno, da so bile morda v stiku z njimi (tretji odstavek 149. lena ZKP). Glede na navedeno je jasno, da ZKP predvideva in dovoljuje odvzem biolokih sledi in seveda tudi njihovo analizo. To logino izhaja iz besedila tretjega odstavka 149. lena, ki predvideva odvzem brisa ustne sluznice, e je treba ugotoviti, igave so sledi. Namen od-vzema brisa je torej identifikacija sledi na doloenih predmetih, na katerih so take bioloke sledi najdene. Dolobe tretjega odstavka 149. lena ni mogoe razlagati drugae, kakor da predvideva tudi poznejo analizo sledi, saj le z odvzemom ali zavarovanjem biolokih sledi na predmetih, s katerimi je morda oseba, ki se ji bris jemlje, priti v stik, ni mogoe ugotoviti, igave so bioloke sledi (VS XI Ips 39/2009, 19. 5. 2009).

2 povzetki judikatov iz 149 . a do 156 . lena zkp; posebni preiskovalni ukrepi (vpo-glEdi v zbirkE do 12 . 5 . 2011)

2 .1 splone dolobe o izvajanju posebnih preiskovalnih ukrepov in izvajanje ve preiskoval-nih ukrepov

V sodni praksi je sprejeto stalie, da je uporaba dokazov, zbranih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, odrejenimi zoper drugo osebo, dopustna tedaj, kadar organi pregona ob izvajanju od-redbe v okviru, kakor je bila izdana, nenamerno ali nakljuno naletijo na obremenilni dokaz. 49. len ZPol je bil razveljavljen (natanneje prvi, drugi in tretji odstavek 49. lena ZPol) z odlo-bo Ustavnega sodia t. U-I-272/98 z dne 23. 5. 2003, vendar to ne pomeni, da so vsi dokazi, pri-dobljeni na podlagi navedenih dolob ZPol, nedovoljeni in zato nanje sodie ne sme opreti svoje odlobe. Po navedeni odlobi ustavnega sodia so namre ravnanja policije v predkazenskem postopku, ki so jih urejali prvi do tretji odstavek 49. lena ZPol, zakonita in v skladu z ustavo, razen e se ne ugotovi, da so policisti ravnali arbitrarno (da je lo za nedovoljene posege) ali da ni podana sorazmernost posega glede na teo kaznivega dejanja ali glede na as posega v osumljen-evo zasebnost (VSL II Kp 121/2009, 3. 3. 2009).

Uradni zaznamek o razgovoru delavcev policije z informatorjem ni dokaz v postopku. Gre za obvestilo, na podlagi katerega policisti sklepajo o obstoju razlogov za sum (kot najnijo stopnjo verjetnosti), da je neka oseba storila KD. Ravnanja policije v predkazenskem postopku, ki so jih

http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/2010040815243845http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/25879http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/22788http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/43718


22

urejali prvi do tretji odstavek 49. lena ZPol (tajno opazovanje in sledenje z uporabo tehninih sredstev za dokumentiranje, tajno policijsko delovanje in tajno policijsko sodelovanje), ki jih je ustavno sodie razveljavilo, so zakonita in v skladu z ustavo, razen e se ne ugotovi, da so po-licisti ravnali arbitrarno (da je lo za nedovoljene posege) ali da ni podana sorazmernost posega glede na teo KD ali glede na as, ko se je ukrep izvajal s posegom v osumljenevo zasebnost. Za uinkovanje razveljavitve je ustavno sodie glede na zahtevnost predmeta urejanja doloilo najdalji moni rok, to je eno leto od objave razveljavitve v uradnem listu (23. 5. 2004). Navedeno pomeni, da so ravnanja policije v predkazenskem postopku, ki jih ureja navedeni len (tajno opa-zovanje in sledenje z uporabo tehninih sredstev za dokumentiranje, tajno policijsko delovanje in tajno policijsko sodelovanje), zakonita in v skladu z ustavo, razen e se ne ugotovi, da so policisti ravnali arbitrarno (da je lo za nedovoljene posege) ali da ni podana sorazmernost posega glede na teo kaznivega dejanja ali glede na as, ko se je ukrep izvajal s posegom v osumljenevo zaseb-nost (VS I Ips 351/2003, 11. 12. 2003).

Z odlobo Ustavnega sodia U-I-25//95 z dne 27. 11. 1997 so bile razveljavljene dolobe od 150. do 156. lena ZKP. US je zapisalo, da ugotovljena neustavnost ni takne narave, da bi zahtevala takoj-njo razveljavitev in ker se razveljavlja celotna ureditev posebnih ukrepov (150.155. len ZKP). Uinkovanje razveljavitve je odloilo za as enega leta in s tem zakonodajalcu omogoilo najdalji moni rok za uskladitev zakonskih dolob z ustavo, razveljavitev pa je v skladu s 43. lenom zako-na o ustavnem sodiu zaela veljati naslednji dan po poteku doloenega (enoletnega) roka.Kadar je z odlobo ustavnega sodia ugotovljena neskladnost zakona z ustavo, zakon ni razve-ljavljen, zato ga je treba uporabljati e naprej najmanj do poteka roka, danega zakonodajalcu za odpravo neskladnosti. Prav tako to velja za razveljavljeni zakon do preteka roka za uinkovanje razveljavitve. Tako se protiustavni zakon uporablja e naprej, saj bi sicer prilo do pravnih pra-znin, e zakonodajalec v danem roku ne odpravi zakonskih neskladnosti. Zakon se mora upora-bljati naprej, vendar z ustavno skladno razlago (VS I Ips 203/2009, 14. 1. 2010).

Sodie lahko odloa o odreditvi prikritih preiskovalnih ukrepov na podlagi dejanskih ugotovi-tev policije, vendar mora policija v zadostni meri pojasniti tudi podlago ali vir teh ugotovitev. e se uporaba doloenega prikritega preiskovalnega ukrepa pokae kot sorazmerna, to e ne po-meni, da velja enako glede celotnega kataloga teh ukrepov (VS I Ips 440/2008, 17. 9. 2009).

2 .2 tajno opazovanje

Za oceno, ali so doloene osebe vpletene v kriminalno dejavnost, zadoa dejstvo, da so se te osebe po predhodnem dogovoru sestale z obdolencem. Ali so bile osebe, ki so prihajale v stik z obdol-encem, vpletene v njegovo kriminalno dejavnost, je stvar presoje dejanskih okoliin v asu, ko je prilo do omenjenih stikov. Tudi e kupci prepovedano drogo kupujejo za lastno uporabo, imajo status druge neidentificirane osebe, zoper katero obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je vplete-na v kriminalno dejavnost v zvezi s KD, zaradi katerih se izvaja ukrep (VS XI Ips 31762/2010-144 in XI Ips 35/2010, 11. 5. 2010).

e policija pri operativnem delu nakljuno opazi storilca KD ali mu sledi, ne gre za ukrep tajnega opazovanja in sledenja, za katerega bi bila potrebna odredba ali odobritev (VS I Ips 343/2007, 6. 12. 2007).

http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/24896http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/2010040815242325http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/64085http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/2010040815247315http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/2010040815247315http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/26739http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/26739


23

Dravna toilka je z odreditvijo ukrepa tajnega opazovanja tudi z uporabo tehninih naprav za prenos in snemanje glasu odredila ve, kakor ji dovoljuje ZKP (po 149. a lenu ZKP to odredi preiskovalni sodnik), vendar samo zaradi nezakonitosti odredb ni nezakonita tudi izpodbijana pravnomona sodba. Policija pri izvajanju ukrepa tajnega opazovanja ni uporabljala tehninih naprav za prenos in snemanje glasu (tega tudi ni predlagala), zato ugotovljena nezakonitost od-redb dravne toilke v opredelitvi izvedbenega naina ni vplivala na zakonitost sodbe (VS I Ips 15/2007, 11. 10. 2007).

Samo opazovanje doloenih objektov brez uporabe tehninih sredstev ne pomeni izvajanja prikri-tega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja in sledenja, pri katerem gre za nartno, dalj asa neprekinjeno ali ponavljajoe se opazovanje osumljenca (ali doloene osebe) z uporabo tehni-nih naprav za prenos in snemanje glasu ter slikovno snemanje (VS I Ips 456/2006, 13. 9. 2007).

Samo opazovanje ali nadzor doloenega obmoja ali objekta, zasede in druge klasine metode policijskega dela e ne pomenijo izvajanja prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja, pri katerem gre za nartno, dalj asa neprekinjeno ali ponavljajoe se opazovanje ali sledenje osu-mljenca ali doloene osebe z uporabo tehninih naprav, s katerimi se pridobijo materialni dokazi za potrebe kazenskega postopka (VS I Ips 257/2008, 6. 11. 2008).

Klasinih metod policijskega dela, med katere sodi tudi opazovanje, pri katerih se ne upora-bljajo tehnine naprave, ni mogoe teti za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov (VS XI Ips 28154/2010 in XI Ips 28/2010, 15. 4. 2010).

Ker policista nista imela vnaprej doloene naloge, da tajno opazujeta in sledita obsojencu zaradi odkritja KD, temve sta med izvajanjem opravil, za katere sta pooblaena, zaznala, da gre za sum storitve KD, ki se preganja po uradni dolnosti, in sta zato ukrepala po dolobah prvega in drugega odstavka 148. lena ZKP, njunega veurnega opazovanja obsojenca ni mogoe opredeliti kot posebni ukrep tajnega opazovanja in sledenja (VS I Ips 330/2003, 15. 1. 2004).

Na podlagi zapisa v ovadbi, da so kriminalisti pridobili podatek, da je bil obsojenec vekrat opa-en v navedenem gozdu ali na poti tja, si tega ni mogoe razlagati drugae, kakor je zapisano. Nikakor pa na podlagi takega zapisa ni mogoe sklepati, da so bili ti podatki pridobljeni (prav) z izvajanjem tajnega opazovanja in sledenja, torej ukrepa po 2. toki prvega odstavka 150. lena ZKP (VS I Ips 116/1999, 13. 2. 2003).

e je obstajalo dovoljenje dravnega toilca za izvajanje prikritega preiskovalnega ukrepa, in sicer tajnega opazovanja zoper vse druge obsojence iz tega kazenskega postopka, med drugim zato, ker je bilo priakovati, da se bo tako identificiral kurir idr., se lahko izsledki uporabijo tudi zoper drugo osebo. Kurirja je policija opazila ob izvajanju tajnega opazovanja drugih obsojencev. Poro-ilo o izvajanju ukrepa tajnega opazovanja ob upotevanju dolobe devetega odstavka 149. a lena ZKP predstavlja zakonito pridobljeni dokaz, na katerega se sodba lahko opira (VS I Ips 24/2007, 17. 4. 2008).

Poroilo o tajnem opazovanju in sledenju ni nedovoljeni dokaz, e sodie ne zaslii izvajalcev tega ukrepa. Zaslianje oseb, ki so izvajale tajno opazovanje obsojenega niti ni bilo mogoe, ker pristojni organ ni elel razkriti njihove identitete, kar pa po ugotovitvah sodia prve stopnje

http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/26684http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/26684http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/26849http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/22594http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/2010040815245467http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/2010040815245467http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/24988http://www.ius-software.si/Judikati/BesediloSOVS.aspx?SOPI=01500 2003021300|10|I|Ips|116|1999|0|http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/26977http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/26977


24

ni bilo ovira za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja. Fotografija, pridobljena med izvajanjem teh ukrepov, na kateri je mogoe videti drugega obsojenega s e nekaterimi drugimi osebami, ki nakazuje njegovo povezanost s temi osebami ter vpletenost v kriminalno dejavnost, ni pridobljena nezakonito. Tako pridobljena fotografija je zato lahko bila podlaga za odreditev posebnih preiskovalnih ukrepov (VS I Ips 51/2002, 12. 2. 2004).

Dovoljenji dravnega toilca za tajno opazovanje ter odredba preiskovalne sodnice za odreditev prislukovanja in snemanja pogovorov s privolitvijo vsaj ene osebe v pogovoru so zakoniti. Zapi-snik o prejemu ustne kazenske ovadbe, ki je bil podlaga za ta ukrep, je vseboval dovolj podatkov o utemeljenih razlogih za sum, da je obdolenec storil oitano mu KD. Policija je ukrepa izvajala v asu in obsegu, kakor je bil prvi dovoljen, drugi pa odrejen. V odredbi okronega dravnega toilstva je navedeno le trajanje odrejenega ukrepa tajnega opazovanja, nista pa naveden nain njegovega izvajanja in njegov obseg. Te okoliine morajo biti skladno z dolobo 5. toke sedmega odstavka 149. a lena ZKP v odredbi navedene zaradi zavarovanja ustavno varovanih lovekovih pravic in svoboin, v katere se posega z odrejenim ukrepom in prepreitve njegovih morebitnih zlorab. Iz poroil o tajnem opazovanju izhaja, da se je ukrep izvajal s ponavljajoim opazovanjem na javnih krajih in prostorih, v nekaterih primerih s fotografiranjem in video snemanjem. Ob upotevanju, da se je tajno opazovanje izvajalo v asu, doloenem v odredbi, ter v obsegu in na nain, ki je zagotavljal pridobitev dokazov, ugotovljena relativna kritev ni vplivala na dopustnost in veljavnost dokazov, pridobljenih z izvajanjem navedenega ukrepa in na zakonitost sodbe, ki se nanje opira (VS I Ips 73/2010, 11. 11. 2010).

Stalie, da zoper pridranega obsojenca v uradnih prostorih, konkretno v pisarnah UNZ, ni bilo dovoljeno izvajati ukrepa tajnega opazovanja in slikovnega snemanja ter prislukovanja s tehni-nimi napravami, ni utemeljeno (VS I Ips 7/1999, 14. 2. 2002). Nadzor kraja storitve KD z namenom izsleditve storilca v smislu drugega odstavka 148. le-na ZKP ne predstavlja posebnega ukrepa tajnega opazovanja po 149. a lenu ZKP (VS I Ips 464/2007, 24. 1. 2008).

Pri odreditvi posebnih ukrepov po lenu 149. a, 155. in 155. a ZKP ni potrebno, da je podan ute-meljen sum storitve KD. V tej fazi predkazenskega postopka se dokazi z odrejenimi ukrepi lahko zbirajo na podlagi utemeljenih razlogov za sum, torej na podlagi verjetnosti, da je osumljenec storil KD (VS I Ips 88/2006, 16. 3. 2006).

V okviru izvajanja ukrepa tajnega opazovanja in sledenja ter slikovnega snemanja se dobljeni dokaz lahko uporabi tudi zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen, e je sodelovala pri KD z osebo, zoper katero je bil odrejen. Opazovanje doloene osebe ne pomeni le fizinega opa-zovanja, ampak vkljuuje zaznavanje vseh situacij, povezanih z njo, torej tudi njenega poloaja (tretji odstavek 149. a lena ZKP). e je ta v objektu, je z njegovim opazovanjem nujno povezano tudi zaznavanje oseb, ki vstopajo ali izstopajo, pri emer pomeni fotografiranje dokumentiranje zaznanega (VS I Ips 125/2001, 13. 1. 2005).

http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/25028http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/2010040815251948http://www.ius-software.si/Judikati/BesediloSovs.aspx?SOPI=01500 2002021400|10|I|Ips|7|1999|0|http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/26875http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/26875http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/25879http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/25427


25

2 .3 podatki o prometu v elektronskem komunikacijskem omreju

Izpise telefonskih klicev s telefonskih tevilk, ki jih je uporabljal osumljenec, je policija pridobila na podlagi odredb preiskovalnega sodnika, izdanih po dolobi prvega odstavka 149. b lena ZKP. Policija je izvajala naloge odkrivanja in preiskovanja KD in prekrkov po drugi alineji prvega od-stavka 3. lena ZPol zoper druge osebe, ne pa zoper osumljenca, zaradi esar ni mogoe trditi, da gre v obravnavanem primeru za ukrep tajnega opazovanja po dolobi prvega odstavka 149. a lena ZKP (VS XI Ips 11/2009, 12. 2. 2009).

Policiji daje pooblastilo za zbiranje osebnih podatkov za potrebe kazenskega postopka 55. len ZPol. Vendar pa ni nobenega dvoma, da v primerih, ko gre za pridobivanje taknih podatkov, s katerimi se posega v ustavno zagotovljene lovekove pravice in temeljne svoboine, te podatke lahko policija pridobi samo s privolitvijo tistega, na katerega se nanaajo ali le na podlagi odlobe sodia. eprav je preiskovalni sodnik odredbo za pridobitev podatkov iz zbirke osebnih podat-kov mobilnih operaterjev, to je izpiska telefonskih pogovorov med dvema telefonskima tevilka-ma, izdal na predlog policije pred uvedbo preiskave, brez sodelovanja toilca, ne gre za nezakoniti dokaz. Takrat veljavni ZKP (2001) tudi ni vseboval nobene izrecne dolobe, da je predlagatelj tega ukrepa lahko le dravni toilec, kakor je bilo doloeno v predkazenskem postopku, ko je bilo treba pridobiti podatke o vlogah na bannih raunih po 156. lenu ZKP ali za odobritev izvajanja posebnih ukrepov po 150. in 151. lenu ZKP (VS I Ips 99/2007, 13. 12. 2007).

eprav je dopustno prikrite preiskovalne ukrepe izvajati le glede kvalificirane oblike doloenega KD, ne pa tudi za temeljno ali privilegirano obliko istega dejanja, je pridobljene dokaze mogoe uporabiti tudi za ta KD, e so bili ob izdaji odredbe preiskovalnega sodnika podani utemeljeni ra-zlogi za sum storitve kvalificirane oblike KD. Teh dokazov ni mogoe uporabiti, e se izkae, da je policija zlorabila svoja pooblastila in da se je v pobudi sklicevala na kvalificirano obliko KD, kljub temu, da je vedela, da utemeljeni razlogi za sum niso podani, torej je s pretvezo dosegla odredbo in nato z izvajanjem ukrepov pridobila dokaze. Pravica do zasebnosti je lahko prekrena zaradi nezakonite obdelave podatka, ne pa e z mehaninim zapisom klica. Mobilni operaterji z eviden-tiranjem pogovorov po baznih postajah evidentirajo le telefonske povezave in ne zbirajo podatkov o gibanju svojih strank. S pridobivanjem teh evidenc po odredbi sodia pa se ne posega v tajnost pogovorov ali v zasebnost osebe, ki telefon uporablja, dokler se uporaba ne povee z njegovo navzonostjo na doloenem kraju in v doloenem asu v povezavi s KD (VS I Ips 292/2004, I Ips 264/2005, 16. 3. 2006).

2 .4 nadzor elektronskih komunikacij s prislukovanjem in snemanjem

Dejstvo, da preiskovalni sodnik v odredbi ni navedel vseh okoliin, navedenih v predlogu drav-nega toilca in gradivu, ki ga je ta predloil skupaj s predlogom za odreditev ukrepa po 1. toki prvega odstavka 150. lena ZKP, ni razlog za nezakonitost odredbe. Pomembno je namre, da so podatki in dokazi, ki jih je imel preiskovalni sodnik v asu odloanja o izdaji odredbe na voljo, utemeljevali stopnjo verjetnosti konkretnega suma, predpisano za izdajo odredbe. Utemeljeni ra-zlogi za sum niso bili vzpostavljeni le na podlagi splonih okoliin, temve na podlagi zanesljivih informacij anonimnih virov, ki jih je policija preverila, obtoenca pa so nedvomno povezale s KD. e se dokazi, pridobljeni z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov, ne nanaajo na kataloka

http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/22671http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/26857http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/22418http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/22418


26

KD, se ne smejo uporabiti kot dokaz, pa eprav so bili pridobljeni zakonito (VSL II Kp 1101/2009, 25. 5. 2010). Poseg v posameznikovo svobodo komuniciranja je dovoljen, e ga doloa zakon, e ga z odlobo dovoli sodie, e je as izvajanja posega asovno omejen in e je poseg nujen za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost drave (VS I Ips 7/2009, 4. 6. 2009).

Dokazi so pridobljeni nakljuno, kadar se pri izvajanju ukrepa prislukovanja pridobi dokaz zo-per osebo, glede katere ta ukrep ni bil odrejen. Tako pridobljeni dokaz je dopusten, e se nanaa na t. i. kataloko KD, to je tisto, pri katerem se lahko odredijo prikriti preiskovalni ukrepi in e je oseba, zoper katero je bil dokaz nakljuno pridobljen, sodelovala z osumljencem pri KD, zaradi katerega je bil odrejen ukrep (VSK KP 229/2006, 13. 9. 2006).

Okoliina, da je bilo odkrito obsojenevo sodelovanje v hudodelski zdrubi ob pogovoru z bra-tom, ne predstavlja kritve zakona, saj obsojenev brat v tem postopku ni pria, temve obdole-nec, zato ne more imeti statusa privilegirane prie (VS I Ips 350/2007, 29. 11. 2007).

Ukrep iz 1. toke prvega odstavka 150. l. ZKP je bil izveden zoper oba osumljenca, ki sta zakon-ca. Za informacijo, ki jo je vseboval zapis prislukovanja razgovoru med odvetnikim kandidatom iz pisarne zagovornikov osumljenca B. . in soosumljenko, eno osumljenega B. ., ni mogoe rei, da izvira od dveh privilegiranih pri, to je osumljenevim zagovornikom in zakoncem osu-mljenca, ker v istem kazenskem postopku zaradi istega KD ista oseba ne more imeti hkrati sta-tusa obdolenca in (privilegirane) prie v razmerju do soobdolenca zakonca, kar velja tudi za predkazenski postopek; informacija, ki jo je vseboval zapis prisluha, ne vsebuje niesar, kar naj bi osumljenec zaupal odvetnikemu kandidatu kot svojemu zagovorniku, ampak informacijo o tem, kako naj bi mu osumljenec iz svoje aktovke prevekslal disketo, ki jo je nato zagovornik odstranil iz prostora za pridranje. Ta informacija nakazuje povsem doloeno ravnanje navedenega zago-vornika za prepreevanje dokazovanja, esar vsekakor ni mogoe enaiti za zaupno informacijo stranke svojemu zagovorniku, zato ne gre za kritev iz 2. toke 235. lena ZKP (VS I Ips 302/2000, 7. 12. 2000).

Pogoj za dovolitev prislukovanja ni lastnina komunikacijskega sredstva, temve njegova upora-ba v zvezi s KD. Dokaz, ki je bil zakonito pridobljen na podlagi odredbe zoper enega obdolen-ca, se lahko uporabi tudi zoper drugo osebo, eprav zoper njo ukrep ni bil odrejen, vendar je ta oseba sodelovala pri storitvi KD z osebo, zoper katero so bili ukrepi odrejeni (VS I Ips 267/2009, 29. 10.2009).

Preiskovalni sodnik sme, e obstajajo v zakonu doloeni pogoji, zoper doloeno osebo odrediti nadzor telekomunikacij s prislukovanjem in snemanjem. Odrejeni ukrep obsega tudi snemanje sporoil SMS, saj gre za sporoila, oddana ali sprejeta v okviru telekomunikacijskega sistema in so integralni del mobilne telefonije, pri emer pa je pomembno, da je nadzor odrejen z odredbo preiskovalnega sodnika in izvajan na tej podlagi in v skladu z njo. Nadzor telekomunikacij s prislukovanjem in snemanjem je bistveno huji poseg v pravico do zasebnosti kakor snemanje, kontrola in prestrezanje sporoil SMS. Vloge telefonske komunikacijske tehnologije se zelo hitro razvijajo, stopnja poseganja v pravico do zasebnosti prislukovane osebe, e so za izvajanje po-sebnih ukrepov podani zakonski pogoji, pa je razlina (VS I Ips 140/2008, 9. 10. 2008).

http://www.ius-software.si/Judikati/BesediloIESP.aspx?SOPI=01700 2010052500|VSL|Kp|01|1101|2009|http://www.ius-software.si/Judikati/BesediloIESP.aspx?SOPI=01700 2010052500|VSL|Kp|01|1101|2009|http://www.ius-software.si/Judikati/BesediloSovs.aspx?SOPI=01500 2009060400|10|I|Ips|7|2009|0|http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/39851http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/26730http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/23728http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/23728http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/65734http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/65734http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/22538


27

Zahteva za varstvo zakonitosti zatrjuje, da ni mogo stek med KD velike tatvine po 2. toki prve-ga odstavka 205. lena KZ-1 in KD hudodelskega zdruevanja po 294. lenu KZ-1, zato se lahko obdolencu oita le KD velike tatvine, ki pa ni vsebovana v katalogu KD, za katera je mogoe odrediti prikriti preiskovalni ukrep po 150. lenu ZKP. Vrhovno sodie poudarja, da je nezako-nitost dokazov v tej fazi postopka upotevna samo, e gre za nezakonitost prima facie, esar pa v obravnavani zadevi ni mogoe trditi. Sodie je ob izdaji odredbe za opravljanje prikritih pre-iskovalnih ukrepov po 150. lenu ZKP namre telo, da so podani utemeljeni razlogi za sum, da M. M., R. H. in O. M. skupaj z drugimi e neidentificiranimi storilci izvrujejo KD hudodelskega zdruevanja po prvem odstavku 294. lena KZ-1, saj so se organizirali z namenom izvrevanja kaznivih dejanj velikih tatvin, predvsem vlomov v poslovne prostore in bencinske servise, od ko-der odtujujejo vejo koliino cigaret. Pri tem imajo natanno razdeljene vloge, storitev kaznivih dejanj je vnaprej nartovano, kraj dejanj pa si predhodno ogledajo. Za KD, ki jih imajo namen storiti, je mogoe izrei kazen ve kot treh let zapora (VS XI Ips 39865/2010 in XI Ips 46/2010, 17. 6. 2010).

Pri presoji, ali so bili podani pogoji za odreditev posebnih ukrepov in metod v asu, ko so bili ti odrejeni, ni mogoe izhajati iz vsebine podatkov in dokazov, ki so bili pridobljeni z njihovim izva-janjem, in na tej podlagi za nazaj sklepati, da so bili razlogi za sum podani, temve je treba obstoj predpisane stopnje verjetnosti ocenjevati v asu odreditve ukrepov. Tehnini posnetki, pridobljeni z izvajanjem posebnih ukrepov, morajo biti opremljeni s podatki, na podlagi katerih je mogoe preizkusiti njihovo zanesljivost, in sicer: a) kdo, kdaj in kje je naredil tehnini posnetek; b) kaj je bilo predmet slikovnega ali zvonega snemanja; c) ali je intrument in naprava za snemanje delovala pravilno ter d) ali je bil prvotni posnetek pozneje vsebinsko spreminjan in e da, kdo je take spremembe napravil (VS I Ips 210/1998, 11. 12. 2002).

Iz dolobe prvega odstavka 150. lena ZKP izhaja, da izvajanje posebnih ukrepov vkljuuje polo-aj, v katerem so s kriminalno dejavnostjo osebe, zoper katero so ukrepi odrejeni, povezane tudi druge osebe. Pri odkritju teh drugih oseb in KD, ki so jih storile, se na navedeni nain zbrani po-datki in dokazi lahko uporabijo v kazenskem postopku, ki poteka zoper njih (VS I Ips 207/2000, 5. 9. 2002).

2 .5 prislukovanje in opazovanje v tujem stanovanju, drugih tujih prostorih z uporabo teh-ninih sredstev za dokumentiranje

e je preiskovalni sodnik v odredbi ukrepa prislukovanja in opazovanja v tujem prostoru na-vedel, da se prislukovanje izvede po potrebi tudi s tajnim vstopom v tuje prostore, je s tem le izrazil zahtevo, da morajo tudi policisti pri izvajanju odredbe upotevati naelo sorazmernosti in to ne pomeni, da je prepustil odloanje o vstopu v prostor policiji (VS I Ips 485/2008, 28. 5. 2009).

2 .6 predlog in odreditev nadzora elektronskih komunikacij s prisluhom in opazovanjem v tujem stanovanju, drugih tujih prostorih z uporabo tehninih sredstev za dokumentiranje

Zakon o kazenskem postopku predpisuje le vsebino odredbe, s katero preiskovalni sodnik odredi ukrep, ki ga je predlagal dravni toilec, ne predpisuje pa oblike odredbe in njene notranje zgrad-be. Dokazi, zbrani s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, odrejenimi zoper drugo osebo, se lahko

http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/2010040815247368http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/2010040815247368http://www.ius-software.si/Judikati/BesediloSOVS.aspx?SOPI=01500 2002121100|10|I|Ips|210|1998|0|http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/24237http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/24237http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/22804


28

uporabijo, kadar organi pregona ob izvajanju odredbe v okviru, kakor je bila izdana, nenamerno oziroma nakljuno naletijo na obremenilni dokaz (VS I Ips 322/2008, 29. 1. 2009).

Z izvajanjem odrejenih ukrepov iz prvega odstavka 150. lena ZKP zoper obsojenca A. B. in M. G. je bil kot udeleenec pri storitvi KD odkrit t

analiza judikatov s področja policijskih nalog in pooblastil - maj 2012

Documents