promet in turizem

Avtorja: Gregor Ravnik

Tjaš Rep

Mentor: prof. Matej Lavtižar

Šola: Tehniška gimnazija, TŠCKR

Cestni promet

Cest je 81,313 km (44% asfaltiranih), od tega 751 km hitrih cest in avtocest.

Najpomembnejše prometne povezave so Teheran-Qom, Teheran-Qazvin in Teheran-Mašhad.

Odlična avtocesta(šestpasovnica) Teheran-Esfahan 450 km.

Železniški promet

Imajo 7066 km železniških prog z razmikom med tiri 1435 mm in 94 km z razmikom 1676 mm.

Po 1979 načrtno obnavljajo železniško omrežje in gradijo nove proge, ki bodo Iran povezale s sosednjimi državami. Gradijo tudi hitro progo Teheran-Ishafan, v načrtu pa je tudi navezava na azerbajdžansko in rusko omrežje.

Ladijski promet

Trgovsko ladjevje ima 139 ladij. Naftni terminali so na otokih Harg,

Lavan in Sirri. Druga večja pristanišča ob Perzijskem

zalivu so Bander-e Emam, Bander-e Bušehr in Bander-e Abbas.

Ob Kaspijskem jezeru sta glavni pristanišči Bandar-e Anzali in Noušahr.

Letalski promet

Imajo 19 letališč z rednim potniškim prometom, meddržavno mednarodno letališče Imam Homeini pri Teheranu (odprto 1997).

Druga večja letališča pa so Isfahan, Tabriz, Kermanšah, Širaz, Mašhad, Bušehr, Yazd, Zahedan in Bander-e Abbas.

Nacionalni prevoznik je državno podjetje Iran Air.

BAM Mesto v puščavi na j. robu puščave Dašt-e

Lut na stari trgovski cesti proti Indiji. Z visokim obzidjem obdano srednjeveško

mesto, nad njim mogočna trdnjava iz sasanidskega obdobja.

ISFAHAN Mesto v rodovitni dolini ob reki Zayandeh, prestolnica

safavidske Perzije 1598-1736. V središču 500x150 m velik Imanov trg (del svetovne

dediščine Unseca) . Z imamovo mošejo (nekdanja kraljeva mošeja, 1612-

30). In Palačo Ali Qapu. Tu so štirje mostovi iz safavidskega obdobja na reki

Zayadeh.

MAŠHAD Šiitsko sveto mesto v sv. delu države,

pomembna šiitska božja pot h grobnici imama Reze.

Obsežna svetiščna četrt z mavzolejem, mošejo Goharja Šada, svetim muzejem in Rezovim muzejem.

Qara Kelisa(črna cerkev) Cerkev z obzidjem obdan krščanski

samostan in cerkev sv. Tadeja v hribih j. od Makuja v Azerbajdžanu.

Širaz

Kulturno, gospodarsko središče j. Irana v obsežni kotlini v Gorovju Zagros (n. v. 1540m);

Mavzoleja pesnikov Hafiza (14. st.) in Saadija; pokriti bazar Vakil s karavanserajem in Vakilovo mošejo; mavzolej šaha Čeragha (12.st.); Stara petkova mošeja; palača Bagh-e Nazar (18.st.) s Parsijskim muzejem.

TEHERAN Glavno mesto in največje gospodarsko

središče na j. vznožju gorovja Elburs. V njem so:

Kraljeva plača Golestan (19.st), velik pokrit bazar, palača Saadabad, Iranski arheološki muzej, Iranski muzej stekla in keramike, Narodni muzej draguljev, Muzej preprog.

Yazd

Mesto ob stari cesti med Isfahanom in Kermanom.

Je središče zoroastrske vere s Svetiščem ognja in stolpi Tišine v okolici.

Je tudi pomebna božja pot.

PERSEPOLIS Prestolnica aheminidske Perzije (518-331. pr. n.

št.) Obsežna umetna terasa (450x300), na katero

vodita z reliefi okrašeni stopnišči, ostanki nekdanjih zgradb.

Dvorana stotih stebrov in kraljevska zakladnica. V skalo vklesana grobova Artakserksa.

Literatura

Karel Natek, Marjeta Natek; Države sveta; z. Mladinska knjiga