leto iii. (vol. iii, od blizo in daleč; | delavsko gibanja › history › usa › pubs ›...

r * • ' • , # * ’ '

Sestradana proletarska^ Pž‘ mllli°nariev P« c r l&^ im zofah.

___________________ * _ _________ ̂ ^" '^ r1 “ r ^ d p.«i 4. _ , . . w n i / i^ i m p /^i a #• jih v bližnjih hišah Kmalu je bila tudi angleška policija na mestu. Ali ne s koli, kut J- navada v Chicagu, ampak da je hrrzposle- cop reakrbela z obuvali.

Kaj jsireee k temu naš ilični poveljnik ehikaške policije g shippj-r

O dkar so na Portugalskem kralja in njegovega sina laUlra- nili s silo. je politična situvaeija v deželi dobila povsem drugo Ii- ee. Značaj novega mitnsterstva. posebno prtslsodnika. pomeni, »la s e je vlnda izročila na milost in nemilost radikalnim politiear- jeni Ako bo to dejstvo ohranilo tnali m onarhijo, je treba še počakati

— Debeli portugalski kralj Carlos m zapustil nobenega pre- moicnja. razven zavarovalnih polic Ko bodo iz zavarovalnine plačani vsi dolgovi, bo ostala še malenkost — 30 tisoč dolarjev. Res bagatela za kralja.

To dejstvo pa tmli dokazuje, da je bil debeli Carlos pravi razsipni in razkošni uživaf.

Portugalski ministerski prislsednik Franco, ki je prmilil portugalskega kralja, da je po»l- pisal ukaz. a katerini se je portugalskemu narodu vzelo vae avo- bodftčine, je prihežal na F rancosko.

Franco, ta t ljudskih pravic že ve za k a j je bežal!1

Od povsod, iz vseh dežela prihajajo poročila o krizi. Reda. revščina, lakota so znamenje d a našnjih dni. Tudi v Rusiji imajo krizo, vsled katere največ trpe ruski delavci, obrtniki in kmetje. Mejtem ko praznuje reakcija svo. je orgije, se je v vaseh zopet na stAtiila lakota, ki zahteva sv o j1 žrtve že tudi v mestih. Ruski časniki poročajo dan za dnevom o nesrečnikih, ki so umrli vale«! lakote, ali ki so zmrz-nili.

Iz raznih gubernij dohajajr vrsti n iknrbntn in lakoti.

In v lad a t Vlada se zmeni to liko zn brczposlee** kot v naši ve liki republiki Dovolila je 0 mi lijoitov rubljev za gradnjo Ii novih jetnišnie*. škandal!

— Nemčki sodniki v deželi črsl nosti in morale so zopet, dokszsli

da ae prav ul > ae ločijo od ared- uj.ivi-ških m visitorjev. Karela Kielmejrer* s edinka lista “ Der freie Arbeitet * so obsodili ns eno l»*to ječe« Kielinejrcr je baje v člankih ra* lili — huj — podčastnike mm ko armade iu »e norčeval iz i lavne uprave v Nemčiji.

Navadni čl« tek. ki čita tako vest, »trmi in verjame, de je tak a obsodb* sploh mogoča vdvajsetem .stol (ju v »lobi kultura in nnpredk I" Rev.\ kdor pozna »laniiMijei Bnrke in ve, »la pri tak dl ubat Bab odločuj?j»i le ,aditivni niotH /a e tem u ne čiab

Nemška jus l a »e je ie vedno skazala kot p« tfžna dekla vlada- jočegn razred« * e je kilo odprto kritiziral iiuctikfcijr kapitalizma v Nemčiji m ls> 1 »iti i us tata. dokler delavci ne pometejo s kapitalizmom.

■— Vsak č krasit itna pravico, da osmeši Mimegmitsbe. kolikor hoče

Te prnviee ne moremo odreči tmli naši nbikaflci policiji.

tk lk a r ao revplucionatvi ustre. lili portiignlakSEa kra lja in nje. govaga sina. vtika naša " s lav n a” |silicija, kateri Tea k cestni ropar 'nitiesc svoje p«e. suim«* napad«* na kronan«*

1 v- darja ti. da )•• dotična notica v “ C51a» Svobole” zlagana od prvo do zadnje vrttiee, k a r ae tiče mutacije sodr. Milana tiliininea. Da- iK'M še n istim v Phicagi tako daleč, da bi ao iretiralo kar meni in tebi ni«’ skli-at«-lja, ako ae ahod vrši v dvoran in ee ae s pozivnien noroča časopisje. Kapitalistični roparski »istem je že posla! i&ijaUki Kislem, kteregu

t žrtve »o otroci, kakor odraščeni r reveži.

NEPOPISNA REVŠČINA V W E8 T SEN ECI, N. Y.

». _ ________Celo maaio j« brez hran«. *

t _ ----------i \ mestecu West Scurca, blizuil im:«nlnntna D plaZa)o »rfvi v in a r)« la lh lik a

N U « •l«-nam r l ip la f u ) * c. k r.pn4i n i h r a n i ln i u rm l s II «to I t d n rh .

|W-n «r)» n am p n a la ll ■a)prll»Z n-)» it»>#?»'>• v

“PROLETAREC.”_ , u t r Si iNTsmas o t u n u D i

I J lU T V i .IZH A JA V SA K I TOK EK.

I.miii| | la lrfijs‘-*jIz l i l i « m M m k a M l tm M i t a * Ciucac*. in.

Mm o ž b Is* Z m A a N k t »1.90 n o t o I s ta . The za pot UU. /.» Ktmh» ti *S colo Uto. | | ia p> >1 Uta.f n » r r tm tm h U a / l Mj« Mir •#nn Mr*««««« Mi A TAM ! mU t

P R O L E T A R IA NOwo«d a tul pibiUM Ktut Tvmdk. b>

•m i S la v ic W»rt— I PaMliklH U a a a a r .C M c a c « . IM.

Jo n Uiuic, PrvaldraiJ o o k i ' i r a i ( . l u r r i a r j .

A »to * P u l t u , Trest ur* r

ivutim m u m L'nitmi Matr« ud Cinadi. II.L t jirar. 7lr fur b*lf u tr Kumu nmatrtri •a a |uf. II h* Ti alf JrarABVBBVlaiBU UTI* OB Mtrvrnuat.

SAM.OV UlHlKKMi)‘‘P R O L E T A R E C " ,

O B « » o . C e n l e r » * . „ C h l c a a o . III.

K A J HOČEJO NASI SOCIALCI >

Če odraščen človek nekaj h o č \ zahteva je pmlvat-in dolžan. povedati avoje zahteve, katere, e? je potrvbno tnali uteinelji.

Mlaili ljudje, reeimo otroci, tetra ne d dajo, in »e od o jih teh li ne zahteva, kajti pred- atojnikov dolžomit je. da vodo. kaj potrebujejo otroci.

Pri odraaeeti h. reeimo sam e stojnih ljudeh velja prvo.

Na podlairi predloČitv • zahtev z njih uteaneljitvijo. ne sklepajo rvaohieije, ki se potem jemljejo v poštev.

Tako je hilo vedno, odkar bj- leži zgodovina kulturno življenje naralov . Kna posebna izjomn v teh običajih je pri naših norija!- rili okrotr “ Ola* Svobode".

Vemo sieer. da jo tam nekaj odraščenih ljudi, ki znajo bo v o - riti in ki *o — po njih mnenju — samostojni, pa vendar iirrnjo ulo- Bo nedoraslih — ohpnmih otrok, ki po navadi v potrebah (zahtevah ( jokajo, ne da hi zamoBli povedati komu. k a j pravzaprav ho. če jo.

Cela vretn tednov je le in rola vrsta nakopičen *ea joka po ne. čem. kar živa duša nrmore tura- n iti zakaj in čemu.

Kolikor tednov od Božiča toliko Jožetov Z avrrtnikov multipli- eiranih z 11, ‘‘P ro le ta rec” in sed a j F P. r>rskar. to je edini re- fra in joka v “ Olaa S v ."

,-j Vsaka psdoH ra stvarca jsl. sor Zveze". so se jeli posluževati edino ga *redst\a — obrekovanja, med tem ko hočejo pozitivno delo le- t«*h prenesti na svojo last T>a se podpre v«*rod«wtojno*t v njih de- taljnem delu so nav«*dli tiste lju di. ki so sklicali sik*, klub v f*hi- eagu pa se našteva: Skubic. TVt- *ch *. Medica. Konda.

To je za nas. n alne ljudi v resnici važno. Soc. klub jo ek z isti ral le enkrat preje v Chicagu leta 1900. In Sktibic. Medica in Konda nioo vzrok, da obstoji klub še dam*. Za "Jugoslov soe Zvezo " so delali drugi ljudje. In če vzamemo stvar čisto realistično (stvarno^: kaj je Mio s tistim i ljudmi, ki se hočejo ponašati s so eijalistieno organizacijo danes— pozneje? Skubic, tedanji "TTappy H u ligan" *edaj ured "01 Sv " je Sel kot prostovoljec k voja kom : Medic« je odpotoval na Ti rolsko; Petsehe j«» odstopil; Kond a ! — no. ta je tudi odstopil po tem. ko je videl, da se slov. soe klub ne zmeni za take denarne polipe kot je on.

Soe. klub pa je uspeval; usta novila se je "Z v eza" ; organizi rali se pod okriljem in navodili "Z v eze" soeijalistični klnbi.

Vse to je videl Konda in podjetn iška zavist, ki je omejena lena njegovem podjetju je nastala v njegovem sren. Začel je ruvati proti "P ro le ta rcu " , ki se je ro dil spričo njegove nečuvene ošabnosti. k je r je le mogel. A vzlie vsem napadom je "P ro le ta rc e" bfl neizprosen boj in bil vedno zmagalee v pravi reči.

Pri "O lss Svoboda" pa so nastale notranje revolucije; — in tako vnanje. List je menjal b a rvo t. gospodarjem kvaterno. P r išel je v tu jo last in sedaj j* pod Hodnjisko upravo.

S N. P. J., katere tajn ik j? bil Konda mu je nosila lep dohodek, in zato se jo je oprijel kot polip. Pokazal pa se je razvoj v S. N. P. J . ob tre tji konvenciji in n a jvečji au tokratje ignorantne vnrt; so izginili iz površja.

Konda je dobil vdaree ra vdar- cem. istotako njegovi zavezniki. .Tednota se je prrosnovala fnnda- mentalno. nastavilo se je s tro k o m » ljudi v urad. ki razumejo posel in jednota raste, da je ve

selje. In k veeaiu temu je pripomogel "Proletarce" in okoli tega ■brani delavci. SoeijaJsti, kiimajo mu* at za organizacijo korakajo roka v roki s S. N. P. J., obrniti so samopaanemu Kondu hrbet.

Vse to je videl Konda in je je- ■e pihal. Som in tje je iskal ■tikov a socijalisti, ponujal jim je last. za visoko ceno seveda itd. a socijalisti »o im sli svojega" P ro le ta rc a " , okrog kterega so se čvrsto oklenili. Nevedoč, ka ko bi vse to uničil, to veliko delo m arljivih delavcev je začel tedMiško napadati posameznike, njih družim* te r jih obsipavati z naj- podlejiimi priim ki. Norčevati ne je začel iz dclavc»v in jim jc pn-dhacival zabitost itd.

Komis je gledal in videli mi delavci. Zapuščati so začeli "G l. Svobode" in družiti so se jeli okoli " P ro le ta rc a " . "P ro le ta rc e " je jKiHtal oh koncu drugega letnika hslnik. Iz dvoletnega hu dega boja za pravico je prišel "P ro le ta re c " na »lan po zaslugah delavnih nodrugov prenovljen, svež titanski o rjak , ki mu je boj igrač« In zopet je videl Konda in se je penil jeze. Postal je de- nuncijant. kakšen, bomo govorili enkrat pozneje.

In zopet je napadal besno posameznike okoli "P ro le ta rc a" ker ga j** k tem u gnala gola biz- niška zavist.

Vkled tega toliko joka Mesto da In **e K*>nda pridruži* organizaciji, ki ima namen združiti Slovence pod p rap o r socijalizma. je pa začel raz ge t a ti kot žr*b • na preriji nad zadevnimi ljudmi.

Slovensko soe. gibanje v Ameriki bo imelo zn seboj znamenito zgodovino v boju za soeijalizem. (*'iw pa ni daleč, ko ne bo Kondo- vemu ra/.g -tanju naredilo kom-e za vedno; k a jti dokazov, za n j e govo protiaocijnlistično konspira eijo imamo na razpolago.

Vsi e ita te lji in nodrugi pozor na to! Kajti razočaranje bo veliko. Prav tak ra t bo lahko vsak vid»*l. zakaj jo k a jo otročaji in zakaj m anevrirajo r. osebnimi napa di v svojem glasilu na s«veijalist« organizirane v «*oe Zvezi

F P. Dr*kar

GROZA MODERNE BITKE.

Te dtii je izšlu v Londonu kn jiga katero je napisal jap»n*k častnik, ki je v groznem klanju pri Port A rt h u m postal pohabi je nec. P isatelj je spretno in ži vo obdelal grozne trenutke človeškega klanja, katere j s tam do živel.

Sakuari je dal svoji knjigi na iAov "H um an B ullets". v kat**r opisuje vso grozo modeme vojn* v živih bfti^ah.

"V seh dog«nikov." tako pripo vedtije Sakuari o naskoku, "s* spominjam, kot dn s »m sanjal Moja pov«*st pa ne more biti dru- zega kot bel»>Ž4-k dog.*«lkov iz te ga ž iv ljen ja."

Vaakakovalne kolone so mora le drveti P*» majhnem griču na vzgor Po\-s««l bo ležali mrtv? ci. umirajBa. priznam M u d i po tihom in m orda noza- vedno dn som odvisen nd njo- Ba A hnhavi individuum jo sprojol žs svo j ohstanok ml dni- Bih In svojo fivljonjo si jo mn- B‘’l o h ran iti sam o * po moojo dni- Bih Ba jko o voloirah. k i so rodil*- za slavna dola nanionjono o troke so pesniško z*lo lopo. am pak ekzistoneo im ajo lahko lo kot hajko Človeški individuum k i hi h it po ro jstvu propušomi samemu sohi. hi k a j kmalu kla- vorno izdihnil svojo volooonj'no individualnost

To no volja samo za otroški, ‘‘•t»z” , t im holj dorašra. trm bolj potrebuje tujo pom oli; da. prav ft< hrfo razvijati, kar jo rrs njemu lnrrtnoBa. zlasti fr so sm atra individualnost duševno, mil jo važna tu ja pommV " .la z ” umetniško individualnosti hi moral sam nnprnviti stanovanje, sam znašati kurjava, nam iale- lovati hlafo, klohukr, frvljp, sam prati srajce in noBavioe, sam sejati. M i. mleti, kuhati in peoi.

oe mu nihče ne bi kazal potovpo hribih ir. dolinah in duševnem življenju.

I’a recimo, d a bi hilo tako absolutno individualno življenje sploh mooRi-e. Tmlaj hi ljudje bili in morali biti in ostati liar- bari na vične ras.-. Individuum no hi smol ničesar dajati, ničesar jem ati Vsaka genoraoija t>i morala začenjati tam. k jer je začela. no kjer jo končala prejšnja. Razvoj iu napredek hi hil ni- nos.-.-- I>a hi bila taka piallaBa iiBodnejša individualnosti, pa morala tudi najbolj ekskluzivni ■‘J a z " no moro trditi.

' »■ to zveni precej neumno. Priznam T.ola kriv ni razisko- valee. ki pride do iz lailj ahsur- dnili sklepov, če preiskuje na vse strani in do zadnjih konsukveue. Kriv jo prvdmot sam Nozmiael- na je teorija o absolutni individualnosti.

Cim pa priznamo, da jo vsakaindividualnost sama relativna _in dniBačna seveda no moro hiti — jo nujna posl.sl ion seveda ta. da priznamo .mo kar dopolnjuje h . relativnost. Osebnost, ki zahteva !>THvir.> zase. jih mora p riznati tudi dntffim, priznati jih mora tudi eeloti Za to ni troha nič m oraliziranja; še etiko no. P rav v interesu individualnosti mora osebnost iskati, zasledovati in pospeševati skupne eilje in namene

Individualizem in soeializ.em se ne izključujeta, temveč ae iz pnpnlnjiijeta. Celot* ni zanikan je dolov. »M ni zanikanje eelo- to Menenins ABrippa je hil velik zofist ko je rimskim ple- bejceni razkladal naloBe posameznih delov človeškcBa telesa in njesov namen je hil. kakor hi se danes reklo, jnzuitičen. Am- pa-k kar se tiče potrebe solidar- noali. je imel mož prav . R p.

“ M inister” T aft je nedavno pil na zdravje in srečo od nriB do ulave okrvavljeneBa raskoua carja. Kteri Amerikanee pozdravlja Tafta, ta torej obenem podpira tudi krvav "im carja.

G O S P O D I N J E POZORNaiholjŠe, najfincj*« in okusnr|ic mejo prodaja po najn itji ceni slovenski mesar

M IH A LACKOVIC3 7 6 W . 1 8 . S t r e e t C h lc a |o

K lo b a « . in lunin- p u tilia m tu d i iz«m v lu c iiKr p ro ti C .O .D , podvzetiu . skoas n aro č i 25 funtov.

1‘t l l l « « « r e a l k f »loV tB tkctai j*a t l a4 l*««*Btr* tn ^ tu. ! i * « lo n a t l —

JA M K Z T R I B A N .

M. Lackarit in Fr. smiio,3 78 W . 18. S t r e e t C h ic a g o

m oderno opremlKnaBloven- a k a trgovina z |e«tvč|naml

(Kroccrija.l

N ajboljši n i , kava. čaj, moka Itd. sploh vsakovisino domače ia prekom orsko blapo vedno svele po natnizji ceni na prodaj.

Na zahtevo razvažam hlipc tud na dom, a* kar nič ne računim.

I. STRAUBU R A R

336 W . I8th St., ChicaKO, III.

Ima večjo zalogo ur, verižic, prstanov in drugih dragotin. Izvršuje tudi vsakovrstna poplavila ▼ te j stroki po zelo nizki ceni.

Obiščite ga!

SVOJO FINO O PRAVLJEN O

BRIVNICOp rip o ro č am i m b ra tom S lin rm rm .

JOHN HORVAT610 Center Ave., Chicago. III.

‘m * '’ •>’*’ to n ik i -«razfio/ago,

DR. F. J. P A T E R AO rd ln u la i n a ■ •v a ro z a h . voglu ASHLAND IN M IL W A U K (I A V I.

TV,Lun 1*.v,”? »ppl «17 O J o . m h» |»-t»a*!jk!h. li.rhlk •‘•irthth mp^kibO a n a i i n .

Sodrifll širite "l>roktarca'i

Za raznovrstnet i s k o v in e ,

kakor: p is m e n p a p i r i n k u v e r te s , f i rm o In n a s lo v o m , r a č u n s k e l is te , v iz i tn ic e , b u s i n e s s - k a r t e , l e t e k e , p l a k a t e , t r g o v s k a v a b i l a ; d a l j e p am fle te , k n j i ž n ic e , d r u š t v e n a p r a v i l a , u d t t in s k e kn již ice , v s to p n ic e za v e s e l ic e , k u v e r te

itd. se obrnite na

“ P r o le t a r c a ”5 8 7 S o . C e n t r e j \ n J e . .

C h i c a g o , l i l .

Naročene tiskovine izdelujemo v unijski tiskarni in sicer točno, dobro

in po zmernih cenah.P r e s k r b im o tu d i p r e v o d e iz a n g le š k e g a ,

n e m š k e g a itd . v s 1 o \ e n š č in o in n a o b r a tn o .

Priporočamo se zlasti sodružnim socialističnim klubom in bratskim društvom pri S. N. P . J. v nabavo

potrebnih tiskovin.-U. S o d r u g i k s o d r u g o m !

® t ~ ~ ~ _____ ~ ^ = f a

G O S T U I V A dobr° in vedno pre- 1 skrbljena z najbolj

šimi pijačami, unijsliimi smodkami in prostim prigrizkom.

D v O f f l l l P za društvene seje, T U i a n c svatbe.zabavne ve

čere. veselice itd.

Potujoči rojaki vedno dobro do&li.Priporočam se vsem v mnogobrojen

obisk

Frank Mladič587 So. Center Ave., Chicago, lil.

1 Fr. Sakser Co. j| 109 Greenwich St., New York IS PO DRU ŽN ICA 1BI "3 6104 St Clair A ve. N. E. Cleveland, O. S

C flc lje ln o zastopn ištvo vseh £gj parobrodn ih družb. SiBl SL J rrt|N«r>«a» U bl«»*« n.-.Mu IN llrvat>*ai •» p n l ih i p o io tsa j« v *tar dusszvlsu. s>l £[ ■ ] •*“ » S ^ TI8II - v prtalajo psr«>br.«liilh lUlkuv (n. u sJsL iji ««nl. B

H io le m lf c i« M stko ttt v e « k r a j e v Z je d ln . d r ž a v a h In Z v ro p l £

Pošilja naicene|e In najhitreje denar v staro domo* ® S vino. bo d hi zasebnim strankam, posojilnicam ali @ U v kterokol svrho. « -e -e -e ^ ^[■ {m

Vask 6iuv«|»ki ladriik n a j p s s l. t!« | iMj|» n« Atrvilh« ■

| 1 0 9 G R E E N W I C H S T R E E T f[ i i tn sikkriM« d rsA M t» r « s j •«■ M«-j ii. u« . prverif« . . e m i i n s n i t K M i i f n t rr .ji , ! ■ 'r—l ‘ 1 • J ;

3 S tra n k a - ►Kink »Ur. 8.

Sodrog Joba Kobe« v R otljnu , Wi*b., jc.prvUkli teden uatanovil B0T diivenjki aocialintieni klub i dtvetimi rajrrdno/avednirai ro ja. ii. Klub je »prejet v Jugoalo- v a u k o aoeialiHt|i'n li tej Ipsaieaki slavnosti in dobro bi lilo. da naši socialist h' ni klubi ta koj sedaj na prvih sejish ukre- ■rjo kaj potrebnega v tn namen.*, Bazno.■ — 8oeialisti v lndiHiiApoli.su ■opravljajo veliko demonstracijo krttposelnih delavcev, slitroo o- ■im, ki se so že vršile po drugih

■ k— Delavske strokovne unij** v ■lihnnke* vabijo na vsak svoj I in sejo aocialistične govor* ■ikc. Znamenje, da se delavci kiiajo cocializmu.

I RESOLUCIJA.

I 81ov. aocialiatični klub At. 2 Ju - I hIot. aur. zveze v Gieneoc, O.,■ na ned n o seji dne 1. febr. t. 1.

naslednjo resolucijo in ■uenil, da sc jo priobči v s tran k i- km glasilu “ P ro le ta rcu” .I Z ozirom, .la "»vobodo” misel-■ tednik “ Glaa Svobode” v Chi- k fu . Ul . napada »lovensko soci- Bialičiio organizacijo, uziroma «*»- ■alUtične klub«*, «1» midežimo ali kttm o tega ali on**ga v organi- VTiji in nas *t**m zaMn«»huj«*, iz* ■vljani** danes dm*l. f**br. 1908 V i aodrugi slov. sn «>dr Frank Hitti pobirati »inraeninn in oglase /.a “ Proletn- m t.” Vseni sodnico m in zavedni m delavcem ca j.ri|M.roeanio toplo.

Nai zastopnik r. i l.eadville, * '"l". 'tl okolleo jo .o d r j . W Mohar. V..-ni, ki nočejo biti v. kot rajni sužnji, ca priporočamo iskreno.

I.istu v pod pom : » o d r . Atefan Zabrie. i 'on zinnucb Pa , fiOe.

SLOVENCI POZOR!

Pišite za cenik!Slovenska naa.dhint v Riplcy

in Rutler C'o. Miseour, »e množi dnevnoI

Rojaki! Ali re* neeete S e d a j kupiti zemljišč, ko ir s r n a jboljša zemljišča poleg železnic po 1 0 - lf, dolarjev aker na p n s la jt

Rojaki! Ali ros rešet r postati svoleslni amertšiki knetjef Ali res radi poniiišate žaloitne glasove pomili pišeaHi v fo m ira h in mdokopih ?

Mi trpamo, d a ne!Slovenci eitajte drkv-na poro

čila Zdr drž . kaj je kmetijotvo v naši veliki republik! Ali pozna kilo Irmeta v Zir. drž., ki ima slabe čaaef

Oglejte zemljišča v južnem Mino uri-jn. N ikjer Ipšega sadja. trt. žila kot v jitžtrm Miaaou- ri-ju. To je gola retniea. Ako ne verjamete, prepričote ae!

Naznanjam tudi. ia sem zastopnik za največjo drevesnico na svetu in največ je trtnieo v Ameriki.

Ako rabite semena za poljakr in vrtne pridelke, ožmite ae name. Rlago najboljše vrate, cena najnižja. Pišite na taalov:

FRANK ORAM. ečnl slov. sa- stopnOc za zemljišča, emena. sadno drevje, tr te Itd. td.. 678 W. 21st St.. Chicago, U

Pišite za cedk.

KAKO PRIDE V A Š DENAR NAJVARNEJE V STARI

KRAJT

("a ga preklete po Mohor Mladiču, 617 So. Center ave., Chicago, Illinoia. On je v s i n i z g. Sakeer- jem v New Ycrku in pošilja denar točno, varno in zanesljivo v stari kralj.

Ako potujete v s ta ri k ra j ali želite koga svojih Mosmdiiikov ali prijateljev vzeti v Ameriko, potem iatotašio kupite vozni lietek pri Mohor Mlndsut On preekrhi dobm tn hitro vožnjo po naj nižjih cenah.

Mohor Mladič.617 So. CenSer ave.. Chicago, 111.

FINE SMODKE,vedno sv*Že pivo, izborno vino io fino žganje se Jobi v

GOSTILNI

J . J . VedakiSons683 Lo o m ls St., CHICAGO. ILLINOIS

Valentin PotisekG O S T I L N I Č A R

~ Y ~1235-lst St.. La Salle. III.

l Toči vse, g o itiln i podr* j. »t* pijače in s*? priporoča rojakom za obilen ob isk Postrežba točna in solidna

580 SOUTH CENTER AVE. C H IC A G O

Največja slavjanska tvrdka bander, zastav društvenih kap, pre- koramnic, regalij in drugih stvari za društva.

MT P išite v slovenskem jeziku po moj 80 strani velik cenik, kte- rega pošlem zastonj.

Andro Simulič.P E K A R N A .

Fino (H*civo vedno v zalogi, i

II E. 22nd 8t., C h icag o .

Jnsosloiansla m a n a 'Podpirani nataiiojam Hrvatom

m Slovencem v t b iča li in okolici, da točim najboljša raznovrstna vina po pnm irni ceni.

Pridite, pripeljite znance in prijatelje, da »e prepričate

Z vtem spoStovanjem

Slavoljub Štajdohar.3 IS w isth St.. Chicago

PREM OG. DRVA in KOKS

1'KODAJA

ALBERT DENMARKPisarna da vo^lu

Csaler Ave. ia 18 Hita.Prodaja konj i konjskih oprav.

T.tcrM c.a.t 2748 Stanovanjc $94 Ccstrr Av,..

Chlczfo. III.

POZOR! SLOVENCI! POZORi S A L O O N

z modernim kegljličemSveže pivo v sodčkih tu butelj

kah in druge raznovrstne pijače ter linijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno

P o s trežb a to čn a In Izborna . Vzem Slovencem m drugim Slo

vanom se toplo priporočaMartin Potokar

564 So Center Ave., Chicago.

Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.zdravnik za aotranj* holocal

la raaooalalk.Id t t l ra v a l lk ia p r» U k a v » hr* fp la/iM > - p U f e t l u u ZmviIr «47 lil «4* Blat iRlMd Av*.. CMu«

Od l i f s . l f k l T d n e i t d h *V *«••» *'h»«A*r« ll*«/l bolniki n«) pitalo

Mirko Vadjina a a■LOVENSKO HRVAT9KI BRIVEC.

C. J . WARINGODVETNIK V CIVILNIH

IN KAZENSKIH PRAVDAH IN ZASTOPNIK ZA PRODAJANJE Z E M LJlič .

119 La Salle S t., »""m 5«R E Z ID E N C A : 2 » 0 2 Bo. 4 2 C on n

Telefon Nain 4tut. OmCAno.

Leopold SaltfelODVETNIK

v kazenskih in civilnih z a d e v a h .A uto Pho»w 60f»5

Office P hone M am JOhiK ekidcace P hone I r « in f 4176

Urad: 27 Metropolitan BlockSeverozap. ogel Randolph

in l a Salle ulicea ta n o v a n le : 1917 a h a r td a n N oad.

i^ S L O V E N C I POZOR!Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce,

kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za m oške — za delavnik in •Draznik, tedaj se oglasite pri meni. kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku.

Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni.

Jiiraj Mamek

Jože Sabath■ d v o k a t In p r a v n i ts M o p n ik v k a

z e n s k i h In c iv i ln ih z a d e v a h .Pilile slovenski!

itn * 1638 l ’mty Huildini*79 Dearborn S t., Chicago, lil

Kes. 5155 Prairie Ave. Phone Prexel 7271.

**************************

K oliček B ratjeS A L O O N !

Dobro pivo, wiski:y, likere, vino izvrstne smodke in prigriiek.

O glasite »e na Centri I

Rojaki Slovenci!NAROČAJTE IN CITAJTE NOVO 03SIRN0 KNJIGO.

iztisov. Slovence.

"Z D R A V JH ”

K a te ro je Izdal prvi, n ajstarejši in najzanesljivejši zd rav n išk i zavod.

' The i,

COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTET a knjiga jr najzanc.sljivejši sv etovalec za

moža in žt no, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bodete ra z videli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomorc najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz te m u so mnogobrojna zahvalna pisma in slike k a te ra lahko Citate v časopisih. i

Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. \

Ko prečitate to knjigo. 'sin IkkIc lahko uga- I niti, k itn se \ am je v slučaju u bolezni ako hočetr- v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse .no«"'1* načine vobijo in sc hvalijo, satno, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. jj

, Z n t o r n j r o j n l d , ako ste bolni ter Vamje treba zdravniške jtomoči. pišite |>o to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: ;

! T H E

COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE' 140 West 34. Str. NEW Y0RK. N. Y.

Slovencemin bratom H rvatom se priporo čam v poset mojega, dobro urejenega

SALOONAkjer jim bo vedno postreženo z dobrim i pijačam i, linijskimi smodkami itd. 1 mam tudi ‘pooT ali igralno mizo.

F R A N K H U D A L E .611 5 o . Center A v e ., Chicago

Slovenska gostilna pri Franc Čechu.

R o ja k i, k te ri že le p it i n a tu ra ln o , dom a it tirl.itlo tin o , n a j *e o g la s ijo p r i meni (4 T P o tu joč im ro jakom d am » tanovan jr in h ran .- po n itk i cen i. Točim * ic P I J A Č K. ki »pada jo k gofctilni. P rip o ro ča m v ob ilen obiak 8 po&tovanjem F R . C tC H ,

568 S. Centre A%e.. Chicago. 111.

TRI glavna in najboljia zdravila.ZBOLJŠANE, LAK8ATIVNE, KININ-KRORUIC«.

O z d ra v ijo p re h la je n je v g la v i v t j urah. Prvi dan je tr e b a p o u ž iti v sa k o u ro e n o k ro g ljic o d o d e se tih u r; potem p a t r ik r a t na d a n d v a d o tr i dn i. Za a k u tn i g la v o b o l je tre b a vzeti 4 k ro g ljic e . p o m ag a v en i u ri. C e n a Z5C.

HERMANEKOV BALZAM ZA KAŠELJje n a jb o ljš i p rip o m o ček p ro ti kašlju , g rip i, su š ic i p reh la jen ju in b o ln e m u v ra tu . C en a 25 in 50C.

HERMANEKOVO ELEKTRIČNO OLJEje n a jb o ljš i pri|>om oček zo p er b o leč in e v p rsih in h rb tu , zob o b o lu . g lav o b o lu , ream atizm u , u h o b o lu , sp a h n e n ju itd. C e n a 25 in 50C. Izdeluje In p rodaja

J . C . H E R M A N E K , lekarnar, 585 Center av_______ Cor. I8«h Street, ChlcaRO. Illinoia.

NIHILIST. |

Povest It rusko revolucije.

• r l u l O. T. J. ZavorlA Faodorov,

(Nadaljevanje.)Mol^e no korakali po začel ko«

ma dokaj r a » veti jenom, potem Verino niračticjšcm itrevonslu, d o k ler jih ni objela gosta, nepro- d iru a terna.

GoMberg je ntopal aredi avoje dec e ter ugibal, kako naj zaupa sinu usoriepnlne skrivnosti. Videl j.', da sin. četudi mlad. ni svobodomiselnih na«'» l. da sm atra za brezni mH to. za ka r ae bori on. Saj ni poznal časa. ko je bila Poljska e red tee Slovanstva, ko eo se navdušeno ro jevali za narodno svobodo in spoštovali vsakega. ki je deloval po g.»slu : "D o. niuvina draga, ti si nam moč v svobodi."

S|iotninjal se je sicer očetovega pripovedovanja o zlatih časih vlad e poljskih kraljev, a danes je n jih domovina raztrgana v tri dele. izmed katerih največji vzdihu je pod rusko trnu to. Da tega njegov sin ni p tjm il. je bil kriv oče sam. ker tega ni vzgajaj in navduševal za svobodo.

Doapeli no do klopi in sedli . ."F erdo , ti si me začudeno po-

gl.nlal. ko je Olga na moji roki zapazila prstan; zdi sc mi. da veš. kaj pomenit*' je ogovoril Goldberg svojega sina.

‘‘Da. fam. Prosim Te. razjasni mi vse!" odvrne Ferdo.

"K e r Olga ne ve. kaj to pomeni. hočem Vama pojasniti, zak a j sem nataknil na prst znak sm rti! Žk! sem. ali bolje rečeno, rojen sem Žid. okolnosti pa so me prisilile, da sem pokleknil pred križ in prisegel, da ga bom ljubil ! Daši sem prisegel na križ in s tem zaničeval vero. v kateri sem bil vzgojim, v kateri so živeli in umirali moji očetje, vend a r nisem mogel postati drugo. | k a r sem! Ali mor.* kdo reči, kdor m e vidi. da sem k rščen : ali ne govori proti temu moja osebnost? Če sem prisegal. da som kristjan j je pač moral.« tako biti.

Dolet or Guldberg ae malo od- d a h n \ potem pa nadalju je: “ Zahtevali ao. naj preganjani lastni narod, v roke mi atiakali krnite, d a ž njimi bijem brate, nesrečne otroke svojega rodu. zaničevane in preganjane. Sveat svojega fanatizma tolkel sem in ae smejal, ko so stokali bolečin Zame je bila slaat moriti in ub:ja ti Žale; v »sinili dvoranah šeni jib napadal kakor divja zveT nedolžno žival, ki pred njo plaho beži. Po- ttirira je hujša od Turka, a jaz aem bil izmesl najfanatičnejčih Rusov; ko sem *e oženil z vajino pokojno materjo, jako pobožno žensko, hotel sem pokazati avojo privrženost pravoslavju. Ko ata vidva dorasla, aem opazil, da ni- Rta podobna meni. k e r vaju je ndgajala mati Kolikokrat sem po noči čuž. ko vaju je učila mn. liti! Kar aem tak ra t mislil, mi je težko povedati. Stopil aem iz službe, ker ae nisem strin jal s prepričanjem svojih preds bojni* kov. Rusija je trhla stavba, ki bi jo mogel le izkušefii veačak rešiti propada. Pri naši inteli- genei so tri m išljenja: “ Za carj a ! " — "Z a carja in n a ro d !" — “ Za narod in njegovo svobodo!** — Prvemu aem sc odločno proti- vil. ker aem mislil, da car kakor vsak človek greši, da pa gmšnik ne more brezgrešno vladati devetdesetim milijonom. Z vso dušo pa sem bil za drugo idejo Trdi! aem vedno: ruski carji niso despoti. kakor nekdanji vladarji v Evropi. Postavila jih je na čelo države narodova volja, ne meč. kakor razne vladarje. Zato imajo pravico, po svojih mislih upravljati državo; ni jim treba biti odgovornim narodu, le ljud- •tva nasvete m orajo nvaževati. Rad sem bral apiae o nekdanjih zborih, ki so carju avetovali.

Izpopolni! sem taka razmntri- vanja z današnjim i potrebami Mi prišel do zaključka, da hi se

- moral sklicati v Rusiji sličen zbor. Velik del Rusije misli tako Glas novega časa odmeva v ruskem narodu. Narod, ki so iz njega izAi velcumni Puškin. Tol. stoj. Oorkij zasluži, da vlada apo- štnvaje vrhovno oblast po nekdanjem običaju, sam sebi.'* —

"Oče. ti govoriš zelo revoluei- jnnam n Rusija je velikansko ozemlje, polno zelo neomikan'ga naroda, ki ne vč. kaj je svoboden človek, ki ne pozna ustavnih pravic. Lahko j . dati Evropi uatavn in narodom svobodo; Rusija pa se mora najprej u trd iti v lastni hiši. potem naj šele odpr» vrata zapailnim novotarijam!*’ prekine Ferdo očeta.

“ Zakaj nas silijo v šole, in nam ne pnstč črta ti! Zakaj nas imenujejo hrabre, a naa ne pnstč v

b a jt Zakaj k r* * : P ri naa teč: tnčd in mleko, a so tako bedasti, da ne vedo kaj je tlobodni dan, kaj tema noči!" odvrne Goid berg.

"A k o bo mislil vsak tak o kot t i .1’ pripomni oče, “ ne vzide Rusiji nikdar solnce svobode. Toda k sreči as narod budi in budi se njegova zavest I Ti praviš, toliko ljudi ne zna čitati. n iti p isa ti : kaj mu bode hasnila im ava , k a j svo* bmlaT Zapri v kletko d iv jo zver in videl boš nje vzdihavanje po svobodi. Naš narod, ali kakor ga imenujete, ta gltipa masa. sluša ob svirki balalajke pesni o svobodi. ko as je naš narisi sprehajal po pintah in stepah svoboden, vesel! A Jam * krivi svoj hrbet za d v a tri kopejke na dan po rudnikih, poljih in gozdih! In vi vprašate: Zakaj tem u uansbi svobodo! Da bi se ta narisi zavedal svoje moči. stres -I bi ra* aehe jarem, ki ga tlači že toliko časa sprejel bi izobrazbo in Rusija bi bila srečna! Svolssla n s li velike može, svoboda je rodila Napoleon a "

“ Monta narod ni svoboden!" de Ferdo.

"S in. misliš li. da je svoboda ako komu ponujaš km kruha, obenem pa prežiš, kako bi mu ga zopet odvzel! Rusija je da la svojemu narodu raikone. ki mu jam čijo svobodo živ ljen ja: ali so ljudje, ki hočejo pristjaku iztrgali iz rok kos kruha! Ti je li znano gibanje, ki je oprostilo kmeta »uinosti! Li ne gonijo še dandanes ljudi v S ib irijo ! Rusija hoče postati država, ki bi imela za podložnike natis« sužn je; Rusija hoče. da postanemo Poljaki sužnji brez moči in svobode! Mi Poljaki nismo narisi, sužnji smo Toda čimbolj nas tlačijo, tembolj se dvigamo!”

Očetu žare oči. ko da mu utrip- Ije v prsih mladeniško srce ; nato nadaljuje:

"Pojasnim ti. kako sem zašel v družili« nihilistov. Po Kišinev- skih nemirih sem itnliil ukaz. naj zasledujem tek *ttvari in naj carju predložim načrt za reformacijo zidovatva v Rusiji. Pričakovali si«, da bom kot fanatičisi prekr- ieenee z vlado zaklical: V Rusiji ne sme biti Židov, kdor tn-če biti krščen, naj odide Ko sem prišel v one krajo, začutil sem. da sem sin tega naroda, ki ga pr«-ganjajn kot drvjo zverjad in sem začel vestno raziskovati zlo. ki se ga je lotilo. To pa ni bilo pogodi vladi m dcšžili so me. da sera izdajalec. Prašal sem se. je li to res in si ishrovoril: Da! Ti si izdajalec svoje vere. svojega naroda! Pre. niLšlj.-vati sem jel o nesris’-i rilskega naroda in prišel sem do zak ljučka: Rusija drv i v propast ali propadla ne bn. ker jo bodo vzdržali na površju n je sinovi, ko pade zadnji grobar svobode Nihilizem je učinil. da je v Franciji zasijalo solnce avo!«oy v Chicagu j«* |>riK«*l /. novico, da j#* c In koško

1 rnmto poluo anurlilHtov, ki |*o- **fali iv tako nevarni, kakor no bili l«*t» 188«i. ko wv jc izvršil bombni a ten ta t na Ha> market Squan*. T a novira — kdor j i ho. o«* vrjeti — se konča s t«*in. du j#* Tr#*lwi — policiji uamntH* — sto riti nekaj, da s#* ouu*ji anarhi/cm m #lo o** prt*prečijo mor«*bitni di- uamitui ali vragaigavcui kakšni napad: na življenj«* in posest chi- kaškili milijotuirjev.

Ta novica ima d«»hro pm n iš ljfii namen #la*o ji* tolik«« l)#*«la.vta

| k«#lik*tr j«* tuMfieni in dinam itno boni bo in z njim spet strašijo m ilijonarje Povrni temu jim je dal zadnji — shod brezposelnih de lavcev. Omejene bulice menda mislijo, da so brczpo«l«*ci, ki so javno zahtevali dela. že anarhisti

To je edini vzrok, da še f »8hip- P»v toliko vpije te dni o "anarh iz m u " v O iieagn. K akor smo ž# prej om«*nili. nna ni»li najmanj#* ne brigajo Anarhisti. V endar *# nnm p« gre ra nekaj druzegn Policijska gonja j#* naperjena — dnsi n«* direktno — tudi proti a#i eiali.vtom. Shippv ve. tla se aoei .(listična stranka til rapidim mno ži. zato bi v svoji tiransk i nndu- t«v*«ti na jra je zmetal socialiate in anarhiste v en koš. Ampak to se mii ne bo poarečilo. Danca j** drugače kot. je bil«» pred 20 I t in vsa peno kurija hln[>eer kapitalizma nima v.%' onega / i l r l j rn « ga uspeha, knkorftneg.i hi m*1! strupeni sovražniki delavcev.

.^oeialei imajo tudi trvoj klnb ki aeatoji i* aame žlahte. Živijo!

KAKO J E H A Y W 00D P08T A L SOCIALIST

Nek iiewyoraki r«*p«»rter »e '* prašal llajnroodA, kak ) jc jntatal sticinltftt. Sodrug IIlJVHV* mu j»* nato povedal še iic cp :

“ Pred več leti setu delu* v T rade Dollar rudniku, v d rža t. Ida- Ih#. Moj |>ro«tor jc bil '.?2© čevljev visoko nad glavnim rov »ir, kamor sem tnorul plezati na d d o m i z dela po lestvi, ki je stala navpično v ahaftu.

Nekega dne prideta v glavni rov dva rudniška poaeatuika.

“ J im ," reče prvi, " t i greš gori kjer dela Haywood, kaj ne ."

“ Jaz ne maram plezati po oni i l#*«tvi niti za deset tisoč do larjev ' odgovoril je »lini.

In jaz sem plezal vsaki dan za jnI. Nikakor mi ui hotelo v glavo pasti, na kak način ta difitvn- ca med mano in iastnik«)m rud mkn. Od kod «lifi*retiea med $-1 in $10.000 ah med mano in njim? Ali ni on človek iz m«*ss in krvi. kakor sem jaz? Ali ni meni življenje ravno tako drago, kakor j#* njemu? In jnz Hkdo. ki hoče zvedeti, I -e angleški jezik hitro ia ) nauči, in to brez vsakih k*| strojev, sm pak po n 'k i či«t» ko umljivi in najnorejši meti naj se obrne ns THE STEINER ACADKNf

EN0LISH. jSlov D«pt P 669 LoomN

Chicago. IH..in slehernemu se ho na t« * ttprašanje mlposlal nrt»*l odgovor, s katerim bo tako I voljen, da ho rad o tem pri tndi svojemu prijatelju.

Kaj Je storiti delavcu, ki Je brez dela, kruha ifi obleke? • • • • • a a

Izrežite ta kupon, prilepite ga na dopisnico j »oSlitc duhovniku, ali kteremu drugemu pristašu vladaj trank in kapitalizma v vaši naselbini. Pošlite ga tu iredniku vašega lokalnega slov. lista. Ako dobite k, «dgovor. sporočite ga “ Proletarcu” . Storite to.

0211-010211-020211-030211-04