kraljestvo rastline (plantae) - spletna stran Šc Šentjur · • klorofil a in b; • beta...

Kraljestvo rastline (Plantae)

Značilnosti:

• evkarioti;

• prvotno fotoavtotrofni organizmi;

• v večini primerov imajo celice celične

stene;

• večinoma so pritrjeni organizmi;

• so enocelične in mnogocelične;

Morfološka razdelitev rastlin

1. STELJČNICE; preprosto telo – steljka (talus);

nimajo diferenciranega stebla, listov in korenine;

enocelične in preprosta tkiva;

2. MAHOVI; nekateri podobni steljčnicam, drugi

brstnicami - imajo razvito stebelce in lističe,

nimajo korenin;

3. BRSTNICE; zgrajene iz stebla, listov in

korenine – brst (korm);

1. ALGE - avtotrofne steljčnice

• Raznolikost zgradbe;

• Gospodarski pomen alg;

• Merila za razvrščanje alg v sistem;

• Izvor alg;

deblo EVGLENOFITI

deblo ZELENE ALGE

deblo RUMENKASTE ALGE

deblo RDEČE ALGE

Raznolikost zgradbe

• Telo alg ni razčlenjeno v steblo, liste in korenine; členjenost telesa: filoid, kavloid, rizoid;

• Delitev alg glede na zgradbo:

- bičkatse alge;

- kroglaste alge;

- nitaste alge;

- pletež;

- tkivna steljka;

- cevaste alge;

Gospodarski pomen alg

• alge sproščajo kisik;

• hrana rastlinojedim morskim organizmom;

• hrana človeku;

• priprava gojišč-mikrobiologija;

• uporaba v farmacevtski in živilski industriji.

Merila za razvrščanje alg v sistem

• Biokemijska merila:

- vrsta klorofila in pomožnih fotosintestkih

barvil;

- vrsta snovi, ki gradijo celično steno;

- vrsta rezervne snovi v celicah;

• Morfološko merilo; pojav bičkaste stopnje,

št. bičkov…

Izvor alg

• Prvi evkariotski organizmi na Zemlji;

• Mnogi poznavalci menijo, da so predniki

modrozelene bakterije.

Deblo EVGLENOFITI

(Euglenophyta)

• enocelične bičkaste alge;

• najbolj poznan predstavnik – EVGLENA;

• nimajo celične stene; citoplazmo obdaja

celična mrenica z beljakovinskimi vlakenci;

• predstavniki so lahko avtotrofni in

heterotrofni; možno prehajanje iz ene oblike

v drugo-odvisno od okolja;

Zgradba evglene

1 - biček, 2 - očesna pega, 3 - škrob, 4 - kloroplast, 5 - vakuola, 6 - celično jedro

Vir: Zgradba evglene; pridobljeno 12. 12. 2012; http://sl.wikipedia.org/wiki/Evglena

Deblo ZELENE ALGE

(Chlorophyta)

Glede na zgradbo in način razmnoževanja se delijo zelene alge v tri razrede:

• prave zelene alge; bičkaste, kroglaste, nitaste,

• jarmovke; kroglaste ali nitaste; spolno razmnoževanje – konjugacija,

• parožnice; makroskopske alge; steljka je vretenasto zrasla; značilna oogamija.

Življenjski prostor zelenih alg:

• SLADKA VODA; v večini primerov,

• MORJA; večje vrste alg.

Oblike:

- enocelične; kroglaste, bičkaste; kolonije;

- mnogocelične; cevaste, nitaste oblike.

Prave zelene alge; Morska solata

Vir: Morska solata; pridobljeno 12. 12. 2012; http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/execrp/03_morsko_dno_v_obreznem_pasu/index.html

Sladkovodna alga (Ulothrix sp.)

Vir: Sladkovodna alga (Ulothrix sp.); pridobljeno 6. 1. 2013;

http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7627

Zelena alga; Apneni morski

dežniček

Vir: apneni morski dežniček; pridobljeno 12. 12. 2012; http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/execrp/03_morsko_dno_v_obreznem_pasu/index.html

Deblo RUMENKASTE ALGE

(Heterokontophyta)

• Zanje je značilen krolofil a in c ter rezervni polisaharid krizolaminarin.

• Razdeliilmo jih v tri skupine:

- rumenozelene alge; bičkaste in cevaste oblike,

- kremenaste alge ali diatomeje; so enocelične, kroglaste oblike; vsebujejo silicijev dioksid, nahajajo se v slanih in sladkih vodah,

- zlate alge; nimajo cevaste oblike,

- rjave alge; izključno v morjih; zrastejo tudi do preko 50 m v dolžino, so nitaste oblike ali kot tkivna steljka.

Rumenozelene alge

Vir: Rumenozelene alge; pridobljeno 12. 12. 2012; http://www.flickr.com/photos/lisak/419453877/

Kremenste alge

Vir; diatomeje; pridobljeno 12. 12. 2012; http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7624

Zlate alge

Vir: Zlate alge; pridobljeno 12. 12. 2012; http://www.uog.edu/up/micronesica/Newtaxaphotos.asp

Rjava alga cistozira

Vir: rjava alga cistozira; pridobljeno 12. 12. 2012; http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/execrp/03_morsko_dno_v_obreznem_pasu/index.html

Rjava alga padina

Vir: rjava alga padina; pridobljeno 12. 12. 2012; http://www2.pef.uni- lj.si/kemija/execrp/03_morsko_dno_v_obreznem_pasu/index.html

Deblo RDEČE ALGE

(Rodophyta)

• Rdečo barvo dajejo pomožna fotosinteteska

barvila.

• Pri nekaterih se v celične stene odlaga

apnenec in so gradniki koralnih grebenov.

• So nebičkaste oblike.

Rdeča alga lavrencija

Vir; rdeča alga lavrencija; pridobljeno: 12. 12. 2012;

http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/execrp/03_morsko_dno_v_obreznem_pasu/index.html

2. Deblo MAHOVI (Bryophita)

• Biokemijska sestava mahov

• Steljkasti in listnati mahovi

• Razmnoževanje mahov

• Skupine mahov

Biokemijska sestava mahov

• klorofil a in b;

• beta karoten;

• celulozna celična stena;

• rezervni škrob (v plastidih).

Te sestavne so enake kot pri zelenih algah,

praprotnicah in semenkah.

Klorofil a in b

• Heterociklična aromatska spojina z ioni Mg v sredini in več stranskimi verigami (podobno kot hemoglobin; namesto Mg je Fe).

• Zgradba stranskih verig določa tip klorofila.

• Klorofil absorbira modri in rdeči del spektra, odbija pa zelenega.

Strukturna formula klorofila a Vir: pridobljeno 28.12. 2012http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Slika:Chlorophyll_a.svg&page=1

Steljkasti in listnati mahovi

• Glede na zgradbo mahove uvrščamo med alge

in brstnice (praprotnice in semenke);

Steljkasti mahovi (talozni)

• podobni so algam;

• zeleni del telesa je navadno ploščat in vilasto razrasel;

• na tla je pritrjen z nitastimi rizoidi.

Vir: Pelija (Pellia epiphylla); Podobnik A., Devatak D.: Biologija 4 in 5; Raznolikost živih bitji, DZS, 1998.

Listnati mahovi (foliozni)

• stebelce je pogosto olistano;

• lističi so navadno enoslojni z večslojnim

osrednjim rebrom;

• z rizoidom, ki izhaja iz spodnjega dela

stebelca je rastlina pričvrščena na podlago.

Gametofit šotnega mahu

(Sphagnum)

Vir: Gametofit šotnega mahu (Sphagnum) ; Podobnik A., Devatak D.: Biologija 4 in 5;

Raznolikost živih bitji, DZS, 1998.

Zvezdasti mah (Mnium)

Vir: Zvezdasti mah (Mnium) ; Podobnik A., Devatak D.: Biologija 4 in 5;

Raznolikost živih bitji, DZS, 1998.

Lasasti kapičar (Polytrichum)

Vir: Lasasti kapičar (Polytrichum); Podobnik A., Devatak D.: Biologija 4 in 5;

Raznolikost živih bitji, DZS, 1998.

Razmnoževanje mahov

• za mahove je značilna metageneza;

• zelena rastlinica je osebek spolne generacije;

• spolne celice se razvijejo na gametangijih, ki se razvijejo na vrhu stebelca ali stranskih poganjkih;

• praviloma so mahovi ločenih spolov; moški gametangiji- anteridiji in ženski gametangiji – arhegoniji.

Spolno razmnoževanje • pogoj je zadostna količina vode med

anteridiji in arhegoniji, da spermatozoidi priplavajo do arhegonijev;

• z oploditvijo jajčne celice nastane zigota, ki se razvija v arhegoniju;

• zigota črpa hranilne snovi od materinske rastline (dve rastlini v enem)

• nova rastlina ni zelene barve in nima možnosti fotosinteze in je heterotrofna ter sporofitska.

Metageneza listnatega mahu

Vir: metageneza listantega mahu; pridobljeno 6. 12. 2012;

mahuhttp://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=8629

Skupine mahov-groba razdelitev

Jetrenjaki : studenčni jetrenjak (Marchantia

polymorpha) in pelija (Pellia epiphylla)

Lističarji:

1. šotni mahovi (Sphagnidae),

2. pravi lističarji.. (Bridae).

Studenčni jetrenjak

Vir: studenčni jetrenjak; pridobljeno 6. 12. 2012;

http://www2.arnes.si/~babaza/strani/vse_marchantiaceae.html

Studenčni jetrenjak

(Marchantia polymorpha)

Vir: Sudenčni jetrenjak; pridobljeno 6. 12. 2012; http://sl.wikipedia.org/wiki/Jetrenjaki

Pelija

(Pellia epiphylla)

Vir: pelija; pridobljeno 6. 12. 2012 http://sl.wikipedia.org/wiki/Jetrenjaki

Listnati jetrenjak

(Plagiochila asplenoides)

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Jetrenjaki; pridobljeno 6. 12. 2012

Predstavnik listastih mahov

(Bryopsida)

Vir: Predstavnik listastih mahov; pridobljeno 6. 12. 2012; http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7635

Razdelitev mahov na razrede

1. razred: mahovi rogačarji (Anthocerotopsida)

2. razred: nižji jetrenjaki (Marchantiopsida)

3. razred: višji jetrenjaki (Jungermantiopsida)

4. razred: listasti mahovi (Bryopsida)

Mahovi rogačarji Vir: Mahovi rogačarji; pridobljeno 6. 12. 2012;

http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7635

So izjemno preprosti, ime pa so dobili po tem,

da se sporogoni ob zrelosti na vrhu razklenejo

in so zato podobni rogovom.

Razlika med višjimi in nižjimi

jetrenjaki

Višji jetrenjaki so:

- mnogo bolj razviti;

- precej podobni listastim mahovom.

Ekološki pomen mahov - zadržujejo vlogo;

- nudijo zavetišče mnogim malim gozdnim živalim;

- pomembni za ustvarjanje posebnih ekoloških razmer npr. šotni mahovi (Sphagnum sp.), ki tvorijo šotna barja (ogroženi habitati); šotni mah raste v višino, pri dnu pa odmira; nove plasti šotnega maha se ustvarjajo na starih plasteh, ki se počasi spreminjajo v šoto; šota organska snov, ki je temnorjave barve, je bogato hranilo, pa tudi edini vir kuriva v območjih severa;

- so tudi pionirske vrste, saj so ene prvih rastlin, ki poselijo novonastala območja, nove ekosisteme.