damijan ekonomski dejavniki populizma globalizacija · pdf filevzpon*populisčnih *strankv...

Trump  &  Brexit:  Ekonomski  dejavniki  populizma  

Jože  P.  Damijan  University  of  Ljubljana  University  of  Leuven  

Filozofska  fakulteta,  Ljubljana,  14.12.2016  

Struktura  

•  Splošen trend k populizmu  •  Ekonomski  &  sociološki  dejavniki  •  Skupni  imenovalec  

•  Erozija  gospodarske  &  socialne  stabilnosF  •  V  mnogih  pojavnih  oblikah  

•  Vzroki  za  Trumpa  &  Brexit  •  Dva  izhoda  iz  populizma  

•  Vojna  ali    •  Vrnitev  stabilnosF  

Vzpon  populisFčnih  strank  v  Evropi  

Drastičen porast političnega ekstremizma tudi v “bolj socialnih” državah

Splošen  trend  k  populizmu  

•  Značilnost vseh velikih kriz: Splošen trend k populizmu •  Velika depresija (1930): nacizem & fašizem kot ekstremni obliki •  Velika recesija (po 2008): v razvitih državah •  Evro kriza: v večini evrskih držav  

•  Vendar  populizem  na  pohodu  tudi  drugod  •  “Arabska  pomlad”,  ki  se  sprevrže  v  militantni  islamski  fundamentalizem  

•  Vzroki:  •  Lokalno  specifični  •  Vendar  imajo  skupni  imenovalec  

•  Vzpon  populizma  je  odgovor  na  spremembe  v  okolju  •  Odgovor  na  povečano  anksioznost  in  frustracije  prebivalstva  

Sodobni  populizem  v  razviFh  državah  

•  Za  vzpon  populizma  je  treba  razumeF  spremembe  v  okolju  

•  Potrebno  je  razumeF  vzroke  za  frustracije  &  povečano  anksioznost  

•  Ekonomski  in  sociološki  dejavniki  •  Predvsem:    

•  Erozija  gospodarske  &  socialne  stabilnosF  •  Percepcija  izgube  nacionalne  suverenosF  

Vzroki  za  frustracije  &  povečano  anksioznost  

A:  Ekonomski  dejavniki  •  Erozija  gospodarske  &  socialne  stabilnosF  

•  Globalni  padec  deleža  dela  v  razdelitvi  BDP  •  Globalizacija  &  izguba  delovnih  mest  •  Deunionizacija  (zmanjšana  moč  sindikatov)  •  Povečana  neenakost  •  Migracije  •  Kriza  

B:  Sociološki  dejavniki  •  Percepcija  izgube  nacionalne  suverenosF  z  globalizacijo  

Kriza  kot  “trigger”  populizma  

•  Kriza  po  2008  je  sprožila  val  populizma  •  ...vendar  so  bili  temelji  krize  položeni  daleč  nazaj  

•  Accident  waiFng  to  happen  

•  Finančna  kriza  iz  2008  je  kumulaFvna  posledica  dolgoročnih  procesov  •  Globalizacija  po  1980,  relokacija  proizvodnje  •  Zmanjšanje  vloge  sindikatov  (Reagan,  Thatcher)  •  Zmanjšanje  dohodkov,  izvotlitev  srednjega  razreda  •  Zmanjšanje  stabilnosF  povpraševanja  •  Finančni  sektor  zapolni  vrzel  s  poceni  krediF  

•  Kriza  je  bila  neizogibna  

Erozija  gospodarske  &  socialne    stabilnosF  

•  Globalni  padec  deleža  dela  v  razdelitvi  BDP  •  Globalizacija  &  izguba  delovnih  mest  •  Deunionizacija  (zmanjšana  moč  sindikatov)  •  InsFtucionalne  spremembe  na  trgu  dela  •  Neenakost  

Upadanje  deleža  dohodka  dela  v  BDP  

Source: Stockhammer (ILO, 2013)

Padec deleža dela v BDP med 1975 in 2010 za 10 – 15%

Zmanjšanje  deleža  dohodka  dela  v  BDP  

Source: AMECO; lastni preračuni.

-­‐15.4  

-­‐12.4   -­‐11.9  

-­‐10.3  -­‐9.3  

-­‐8.5   -­‐8.4  -­‐7.4   -­‐7.1   -­‐6.8  

-­‐5.8   -­‐5.7   -­‐5.5   -­‐5.3   -­‐5.0   -­‐4.6   -­‐4.2  

-­‐2.4  

-­‐18.0  

-­‐16.0  

-­‐14.0  

-­‐12.0  

-­‐10.0  

-­‐8.0  

-­‐6.0  

-­‐4.0  

-­‐2.0  

0.0  

2.0  

Padec  deleža  dela  v  BDP,  1980-­‐2015  (v  %)  

Padec deleža dela v BDP je globalni fenomen

Razlogi  za  upad  deleža  prihodkov  dela  

•  Tehnološke  spremembe:  ruFnizacija  poklicev,  zamenjava  delavcev  s  stroji,  avtomaFzacija  

•  Globalizacija:  •  Vpliv  poceni  uvoza  na  zmanjšanje  domače  proizvodnje  •  Relokacija  proizvodnje  v  tujino  in  zmanjšanje  pogajalske  moči  delavcev  

•  Deunionizacija:  zmanjšanje  deleža  sindikalnega  članstva  •  Spremembe  v  regulaciji  trga  dela:  

•  Zaostajanje  minimalne  plače,  zmanjšanje  zaščite  dela,  zmanjšanje  nadomesFl  za  brezposelnost  

•  Liberalizacija  kapitalskih  tokov:  •  Povečanje  gosp.  volaFlnosF  (krize),  ki  prizadene  predvsem  delavce  

•  ...  vendar  ...  polarizacija  na  trgu  dela  •  U-­‐oblika  polarizacije  -­‐  glede  na  višino  plače  v  ZDA  (podobno  v  EU)    

1.  Tehnološke  spremembe  ...  

Vir:  Autor,  Katz  and  Kearney  (2006),    Autor  (2010)  

12

Polarizacija predvsem po l. 1989

•  Po  poklicih:  ZDA,  1979-­‐2009  (Autor,  2010)  

U-­‐oblika  polarizacije  

•  Zmanjšuje se delež “srednjih” poklicev, ki jih je mogoče rutinizirati

•  Povečuje se delež poklicev z visoko izobrazbo

•  … poklicev z nizko kvalifikacijo (trgovina, gostinstvo, nega, “dela za bogate”

2.  Vpliv  globalizacije  na  globalno  prerazdelitev  dohodkov  Elephant Graph: Global Growth Incidence Curve

2.  Vpliv  globalizacije  na  globalno  prerazdelitev  dohodkov  

A

B

C

D

Paradoks globalizacije:

•  Dobra za države v razvoju & rušilna za srednji razred na Zahodu

   Učinek globalizacije na delovna mesta: US manufacturing employment & import share

- 5.7 mio

- 7.9 mio (=42%)

2001: China’s entry into WTO

3.  Deunionizacija  

Source: AMECO; lastni preračuni.

-­‐22.4  -­‐21.7  -­‐21.0  

-­‐18.1  -­‐18.1  

-­‐15.2  -­‐14.8  

-­‐12.6  -­‐12.3  

-­‐7.8   -­‐7.7   -­‐7.6   -­‐7.3  -­‐6.8   -­‐6.6   -­‐6.3  

-­‐4.8   -­‐4.4  -­‐2.4   -­‐1.9  

-­‐28.0  

-­‐23.0  

-­‐18.0  

-­‐13.0  

-­‐8.0  

-­‐3.0  

2.0  

Delež  sindikalne  vključenost;  1991-­‐2013  (v  %)  

•  V ZDA in V. Britaniji že od 1970-ih let

Sindikalna  vključenost  in  delež  dela  v  BDP  

Source: AMECO; lastni preračuni.

•  Večja sindikalna vključenost je povezana z večjim deležem dela v BDP

•  So pa izjeme, kjer družbene pogodbe (norme) zagotavljajo boljši status delu

Australia  

Austria  

Belgium  

Canada  

Czech  Republic  

Denmark  

Finland  

France  Germany  

Greece  

Hungary  Ireland  

Italy  

Japan  

Mexico  

Netherlands  

New  Zealand  

Norway  Poland  

Portugal  Spain  

Sweden  

Switzerland  

Turkey  

United  Kingdom  United  States  

20.0  

25.0  

30.0  

35.0  

40.0  

45.0  

50.0  

55.0  

60.0  

65.0  

70.0  

0.0   10.0   20.0   30.0   40.0   50.0   60.0   70.0   80.0  

Delež  d

ela  v  BD

P  (v  %)  

Delež  sindikalne  vključenosU  (v  %)  

Sindikalna  vključenost  in  delež  dela  (2013)  

Vpliv  deunionizacije  na  delež  dela  v  BDP  

Source: AMECO; lastni preračuni.

•  Negativna povezava:

•  Zmanjševanje sindikalnega članstva povezano z znižanjem deleža dela

Australia  

Austria  

Belgium  

Canada   Denmark  Finland  

France  

Germany  

Greece  

Italy  

Japan   Netherlands  

New  Zealand  

Norway  

Poland  

Portugal  

Spain  

Sweden  

Switzerland  

Turkey  

United  Kingdom  

United  States  

-­‐25.0  

-­‐20.0  

-­‐15.0  

-­‐10.0  

-­‐5.0  

0.0  

5.0  

-­‐12.0   -­‐10.0   -­‐8.0   -­‐6.0   -­‐4.0   -­‐2.0   0.0   2.0   4.0  

Spremem

ba  deleža  de

la  v  BDP

 (v  %)  

Sprememba  deleža  sindikalne  vključenosU  (v  %)  

Sprememba  sindikalne  vključenosU  in  delež  dela  (1991-­‐2013)  

4.  Upadanje  minimalne  plače  (OECD  države)  

Source: Jaumotte & Osorio-Buitron (IMF, 2015)

•  Zaostajanje min.plače za povprečno za 5%

•  Ponovno povečanje šele po krizi

5.  Liberalizacija  kapitalskih  tokov  

Source: Loungani & Furceri (IMF, 2015)

•  Povečuje neenakost za 1.5 Gini točk v 5 letih po liberalizaciji

•  Vendar občutno šele zaradi kriz, ko tuji kapital zbeži in pusti opustošenje:

•  + 3.5 Gini točk (ki jo vedno plačajo najšibkejši)

+1.5  %    

Dodatni  učinek  krize:  +2  %    

Posledice  

•  Povečana  neenakost  •  Izvotlitev  srednjega  razreda  •  Zmanjšana  socialna  mobilnost  

Povečanje  neenakosF:  Rast  top  1%  

•  Zmanjšanje neenakosti po Veliki depresiji in v “zlati dobi” kapitalizma

•  Ponovno, drastično povečanje po 1980

•  Vpliv Reagonomike in Thatcherizma v ZDA in VB

Zakaj?  Znižanje  davkov  na  najvišje  prihodke  

Source: Dabla-Norris, et al (IMF, 2015)

ZDA in VB:

•  Prepolovitev zgornje davčne stopnje povečala delež top 1% za 6 – 10%

IzFskanje  srednjega  razreda  

Source: Dabla-Norris, et al (2015)

•  Pridobiva zgornjih 20%

•  Srednji razred izgublja povsod

IzFskanje  srednjega  razreda  

•  V treh desetletjih izginilo 3 – 7 % točk srednjega razreda

Second  Kuznets  curve  

•  Kuznets napovedal razvoj neenakosti v obliki narobe obrnjene črke U

•  Dejansko pa gre za horizontalno S-krivuljo

Source: Branko Milanovic (2016)

Vpliv TOP •  Taxes •  Openness •  Policies

Je  visoka  neenakost  problemaFčna  ?  

Posledice  visoke  neenakosF    •  Zmanjšuje  dolgoročno  rast  (IMF,  2014-­‐2015),  •  Zmanjšuje  socialno  mobilnost  in  ruši  temelje  bodoče  rasF,  •  Povečuje  gospodarsko  in  finančno  nestabilnost  (Rajan,  2010)  •  Povečuje  stopnjo  kriminalitete  –  višji  družbeni  stroški  (ZDA),  •  Ruši  temelje  demokracije  –  bogaF  si  kupujejo  poliFčne  elite,  ki  spreminjajo  zakone  v  njihovo  korist  (SFglitz,  2012)  

•  Vpliv  na  poliFčno  polarizacijo  

Posledica:  Vpliv  neenakosF  na  rast  

Source: Berg, et al (IMF, 2014)

•  Povečana neenakost po redistribuciji znižuje dolgoročno gospodarsko rast

Zakaj?  …ker  bogatejši  manj  trošijo  

Source: Dabla-Norris, et al (IMF, 2015)

Share of income by quintiles and impact GDP growth 159 countries, 1980 - 2012

A Povečanje deleža zgornjih-20 zmanjšuje rast za 0.08 % točk B Povečanje deleža spodnjih-20 zvišuje rast za 0.38 % točk

0.381  

0.325  

0.266  

0.0596  

-­‐0.0837  

-­‐0.2  

-­‐0.1  

0  

0.1  

0.2  

0.3  

0.4  

0.5  

Bomom  QuinFle   2nd  QuinFle   3rd  QuinFle   4th  QuinFle   Top  QuinFle  

A

B

Great  Gatsby  curve:  Vpliv  neenakosF  na  socialno  mobilnost  

Povečana neenakost znižuje socialno mobilnost

ZDA:  Zmanjšana  socialna  mobilnost  

Za rojene v 1980 le še polovična možnost, da bodo imeli enake dohodke kot starši

Vzroki  za  Trumpa  &  Brexit  

Vzroki  za  Trumpa  &  Brexit  

•  Popularna  razlaga:  •  Povečane  frustracije  bele  moške  populacije  z  nižjo  izobrazbo  •  Zaradi  izgube  delovnih  mest  (globalizacije)  in  neenakosF  

•  Vendar  ne  nujno  samo  to  •  Anksioznost  •  Strah  pred  “izgubo  prihodnosF”  •  Jeza  zaradi  izgube  kontrole  nad  poliFko  •  Strah  &  jeza  zaradi  migracij  •  Glasovanje  “iz  obupa”  proF  elitam  

Autor,  Dorn  &  Hanson  (2013,  2016a):  •  Regije  bolj  izpostavljene  kitajski  konkurenci  doživijo  večji  ekonomski  šok  •  Kitajski  šok  krizv  za  izgubo  1/4  delovnih  mest  

•  Dolgotrajna  depresija  na  trgu  •  Prilagajanje  je  izjemno  počasno  

•  Podobne  ugotovitve  Španijo,  Nemčijo,  Norveško  in  Dansko  •  Donoso  et  al.  (2014),  Dauth  et  al.  (2014),  Balsvik  et  al.  (2013),  Keller  &  Utar  (2016)  

Autor,  Dorn  &  Hanson  (2016b):  •  V  regijah,  bolj  izpostavljenim  kitajski  konkurenci,  premik  elektorata  k  esktremom  •  Trump  &  Sanders  

“China  shock”    

Vendar:  Trumpovi  volilci  

Source: Rothwell (Gallup, 2016)

•  Mešani rezultati

Trumpovi  volilci  

•  Miš-­‐maš  različnih  osebnih  značilnosF  in  značilnosF  okolja:  •  so  manj  izobraženi    •  bodisi  prihajajo  iz  družin  z  visokimi  dohodki    •  ali  pa  so  brezposelni  in  na  socialni  pomoči  •  prihajajo  iz  okolij,  kjer  je  medgeneracijska  mobilnost  manjša  •  so  manj  izpostavljena  trgovinski  konkurenci,  migrantom  in  bolj  

izobraženim,    •  so  bolj  rasno  homogena  

•  Torej:  •  v  bolj  izoliranih  okoljih  (od  trgovine,  sFkov  s  tujci  ali  bolj  izobraženimi)  

se  stereoFpi  o  tujcih  ojačajo  •  Povečane  nacionalisFčne  težnje  

Brexit  volilci  

Brexit  volilci  

Becker  &  Fetzer  (2016)  •  Glavni  razlogi:  

•  v  značilnosFh  volilcev  (starost  in  izobrazba),    •  v  odvisnosF  okraja  od  industrije,    •  v  nizkih  dohodkih    •  visoki  brezposelnosF  ter  •  v  migracijah,    

•  Vendar:  •  samo  v  priseljencih  iz  Vzhodne  Evrope,  ne  pa  od  drugod  

•  Razlog  tudi  v  poliFki  varčevanja  britanske  vlade  

Izhod  iz  populizma  

•  Dva  izhoda  iz  populizma  •  Vojna  ali    •  Vrnitev  stabilnosF  

•  Ključ  je  povrnitev  stabilnosF  in  socialne  varnosF  •  Konec  evrske  krize  •  Manj  globalizacije  ?  •  Več  socialne  države  

Hvala  za  pozornost  !