alojz rebula - devinski sholar

BESeDADEVINSKI SHOLAR

1

Alojz Rebula

Devinskisholar

BESeDA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S


2

BESeDA

Alojz RebulaDEVINSKI SHOLAR

To izdajo pripravilFranko [email protected]

ISBN 91-7301-073-1

[email protected]

www.omnibus.se/beseda


3

I

Po poloÏni stezi proti Grmadi je stopala mlada Ïen-ska. V roki je drÏala culico, z drugo roko si je ti‰ãala

ruto ob brado. Ko je burja moãneje zapihala se je usta-vila, poloÏila culico k nogam in si potegnila ruto tik nadoãi. V zamahu burje se je culica zganila in se zakotalila.Îenska jo je odsotno zasledovala z oãmi, dokler se niculica zataknila ob hrastovo korenino, ki je rezala stezo.·ele tedaj je potrpeÏljivo stopila za njo in jo pobrala.Nato je spet ‰la. Njena okrogla postava v dolgi sivi oble-ki je bila videti sredi gmajne kakor kamen, ki je oÏivel odburje in se vzel na pot. Hodila je poãasi, z vidnim napo-rom in od ãasa do ãasa sklonjena poãakala, da se je su-nek burje unesel. Burja ji je napenjala krilo, ji loputala sculico in ji ledeno rezala pod oãi. Obstala je na mestusredi steze ‰e potem, ko se je burja za hip izdivjala in serazlegala naokoli kakor motno, upadajoãe bobnenje. Kose je spet zganila, je stopila naprej brez prepriãanja, ssamogibnim napredovanjem kamna. Nihãe, ki bi jo bilsreãal, bi ne bil mogel pomisliti, da Ïenska hodi komajslabo uro, kolikor je zna‰ala pot od Devina. S svojo trud-no hojo je dajala vtis potnika, ki ga je predolgo potova-


4

nje izãrpalo. Ko je prilezla vrh steze, kjer se je zaãenjalgozd, je sedla na ãok in izvlekla iz culice kos kruha. Dro-bila ga je v ko‰ãke, ki jih je potem brez slasti nosila kustom. GriÏljaj ji je zastajal med zobmi, ko je gledala vdaljo pred sabo. Ravnina na desni in morje pred njo, vseje bilo tuje, nastlano s pe‰ãeno barvo, tudi nebo se ji jezdelo kakor iz peska, ko da je zaãel mesti ãez svet pe-‰ãeni sneg in mu polagoma zametal barve in oblike. Oãiso ji trudno polzele ob obali, dokler ji niso zadele ob siv-kasto zidano gmoto ob nji. Z obrambno kretnjo si je pri-tisnila culico na prsi in vztrepetala. Kako majhen je bilvideti od tod Lamoralov grad, da, kako majhen, ãepravse ji je zdel do zadnjega dne tako ogromen in visok, takotuj. Îenska je spet vstala in ‰la. Bilo je, ko da jo je tistipogled vrgel pokonci. Naglo je ‰la skozi gozd. Prihaja-la je iz gradu in ko ga je zdaj od daleã zagledala, jo je ne-nadoma zajelo vzdu‰je, ki se mu ni bila mogla privadi-ti v vseh tistih dolgih, mraãnih in izgubljenih mesecih,ki jih je bila tam preÏivela — vzdu‰je polmraãnih soban,kamor udira smrad po konjih z dvori‰ãa, pome‰an s po-klicavanjem hlapcev ali z dvoumno noãno ti‰ino, ki jomoti le klokotanje morja ob skalo. Îenska je spet nena-doma obstala sredi steze, ko da se bori s spominom. Akomaj se je ozrla okrog sebe, ji je odleglo. Spoznala jedomaãi gozd. Tenka steza med hrasti se je vila pred njov istih vijugah kakor nekoã. Celo prestopov na nji se je


5

spominjala. Vse je bilo tako znano, tako staro in varnokakor pred letom dni, ko je odhajala. Zdaj se je vraãala.Samo culico je imela, kos kruha za bra‰no in svobodo,da gre, kamor hoãe.

Burja je upadala, v gozdu je bilo mirno in svetlo in napreseki je bil brinjev grm ves zelen. Prst na stezi je bilaãedalje bolj steptana. Îenska je upoãasnila korak, dok-ler se ji ni skozi golo vejevje pokazala streha iz skril. Za-gledala jo je, svetleão se v bledem sonãnem zatonu, inpostala. Bilo ji je, ko da je njo samo nekaj presvetlilo.Neometan zid pod strmo skrilasto streho je bil prepre-den z mreÏo br‰ljana, ki je bil porjavel. Tudi v tistembr‰ljanovem listju je bila kakor svetloba, celo v surovemdimu, ki ga je zavonjala, je bilo nekaj svetlega, nepre-makljivega, tolaÏeãega, boÏiãnemu razpoloÏenju po-dobnega. Mlada Ïenska je krenila proti hi‰i. ·la je narav-nost skozi gredo s hortenzijami, ki jih je bila nekoã za-livala, a ki so ji zdaj vse posu‰ene ‰umele pod nogami.Brez oklevanja je stopila ãez visok kamnit prag in meh-ko popeljala pred sabo vrata iz dveh nezoblanih desk,spetih s kriÏastim okovjem.

»Dober veãer, oãe,« je rekla tiho. »Pri‰la sem.«Tribelij je v soju trske ãistil roãni mlinãek. Prav niã se

ni zaãudil, samo ena roka se mu je poveznila. Vstal je.»Bog daj,« je odzdravil. »Bog bodi zahvaljen. Da si

pri‰la, Mislena.«


6

Pogledala je oãeta, ki je stal pred njo, bos, v ra‰evi-nastih hlaãah, drÏeã roke upognjene ob prsih kakor dveplavuti. Niã se ni bilo izpremenilo na njem. Niti nasme-‰ek, ki mu je trepetal okrog zarezane bradice, ni bil iz-ginil. Komaj jo je pozdravil, je spet sedel k delu. Delal jein garal kakor nekoã. Ogenj na ognji‰ãu je plapolal.

»Prav, da si pri‰la, Mislena,« je povzel. »Sivka je Ïepre‰la svoje dni, pa ‰e ni povrgla. Poãakala bo. Sedi. Takvidi‰, no. Ali si laãna?«

»Ne, oãe.«»No, mislil sem, da si laãna, ko niã ne govori‰. Saj nisi

bila na gradu laãna, kajne?« je vpra‰al Tribelij.»Ne, oãe.«Starec se je le dal premotiti. Pustil je mlinãek in po-

bobnal s prsti na kolenih.»Tak nisi bila laãna. Ej, ãe je ãlovek priden, mu ni tre-

ba biti laãen. âe je delaven in spo‰tljiv, ga gospodavzljubi in mu ne manjka jesti. In ãesa vsega se lahko nagradu nauãi, posebno ãe je mlad. No, nekaj orehov bo‰vzela.«

Mislena je sedla. Nabrala je sivo platneno krilo v guboin molãe zrla predse. Tribelij ji je vloÏil orehe v naroãje,pest za pestjo, stiskaje jih v svoji nabrekli in okorni roki,previdno in mehko, skoraj strahoma, kakor bi otrokprekladal ptice, ki bi mu utegnile zleteti. Mislena je po-gledala te roke, ta zgarani obraz, tisto kimajoão brado z


7

zarezo v sredini. S teÏavo je krotila solze, ki so ji poãasivrele v oãi. Ne, oãe ni ves ãas slutil niãesar! Bilo mu jeskoraj v ponos, da je sluÏila na gradu.

Spet je sedel.»Ali se spominja‰, kako si Ïalovala, ko te je gospod

Lamoral zahteval za sobarico pri gospe Renati? Jaz pasem rekel, da bom potrpel sam na Koli‰ãu, le da se bo‰kaj nauãila. Mlada si in poroãena in to ti bo koristilo.«

Ko bi bil Tribelij Misleno pozorno pogledal, bi bil vi-del, kako so se ji zaãele oãi solziti. Tako pa je odsotnogledal predse, se s starãevsko radovednostjo zanimal zagrajsko Ïrebãarno in bobnal s prsti po kolenih. Glasnoji je pripovedoval, kaj je delal ãez teden. Pognojil je do-linico za Koli‰ãem in, ãe bo Bog dal, jo bo tudi prekopal!Tista sama dolinica bo dala dovolj bokalov ovsa za sluÏ-nosti! ·ele ko je Mislena glasno zajokala, se je zdrznil.Oãe njenega poloÏaja na gradu ni razumel, to je vede-la. Obenem pa se ji je preveã smilil, da bi mu samo na-mignila na to, kako teÏko ji je bilo na gradu, kjer jo jeLamoral tako izkori‰ãal. Niti tega ni slutil, da je bil Goni-mer vpoklican na Lamoralov ukaz! Tudi tega se mu niupala povedati. Toda ob misli nanj, na Gonimerja, nafanta, ki je bil komaj mesec dni njen moÏ, se ni moglaveã vzdrÏati niti pred oãetom. Bilo ji je, ko da ji je obspominu na Gonimerja zadi‰alo po neãem svetlem innepovratnem, bil je kakor vonj po toplem kruhu, vonj


8

po njem, kadar je ob nedeljah popoldne prihajal vaso-vat na Koli‰ãe. Zdaj je izgovorila njegovo ime in zajoka-la.

Tribelij je zmajal z glavo. Nasme‰ek se mu je obarvalz otoÏnostjo. Spustil je roko in malomarno pomahal znjo. Res, bilo je hudo. Gonimer je bil le malo ãasa prihi‰i, toda on je takoj spoznal, da je fant od fare. Pri ko‰-nji je zalegel za dva. Toda Tribelij je vedel, da so to ãasi,ko kovaã kuje kose v meãe! Ta hip je pogledal Misleno,ves star in brezmoãen, kakor iz precepa. Toda takoj za-tem se je zna‰el.

»Kaj bi jokala, Mislena,« je dejal. »Niã ne bo ‰kodiloGonimerju, ãe bo videl svet. Bog je Ïe tako uredil, damora biti mo‰ki vojak. Ko bi nas bila videla, koliko nasje bilo, ko smo se vzeli, da gremo z gospodom Leopol-dom Glorijozom osvobajat Zveliãarjev grob! Gonimer sebo Ïe vrnil, ko bo gospod Majnard opravil z roparskimivitezi. Ko sem bil v nedeljo v ·tivanu in ãakal pred cer-kvijo na Ïupanov razglas, sem sli‰al, da je bilo tam priVidmu veliko ‰tevilo roparskih vitezov napadenih. Pra-vijo, da so bili prav vsi pobiti.«

Mislena ni odnehala, dokler se ni izjokala. S Tribeli-jem sta pojedla kos pogaãe in sedela v hi‰i, dokler niogenj na ognji‰ãu zamrl. Preden je ‰el spat, je Tribelijsnel s stene lesen koledarãek, de‰ãico z zarezami, kamorje zaznamoval dan, ko se je Mislena vrnila z gradu. Da


9

je pri‰el ‰e Gonimer, bi bilo ta veãer kakor nekoã. Todakljub temu se je del Ïivljenja vrnil na Koli‰ãe.

*

Ko je zdaj Tribelij lahko zaupal hi‰ne skrbi hãeri, je po-gosto dninil pri Nitraborju. Ostajal je pri njem v vasi poves teden ali ‰e delj. Izuãil mu je par juncev za voÏnjo inmu pomagal pri nabiranju oljk. Nabirali so jih v hudemmrazu, ko je burja metala morsko vodo prav do drevesna pa‰tnu. Za povraãilo je Tribelij dobil dva brentaãaoljk in tako je bilo za boÏiã pri hi‰i dovolj olja. Za sv. Trikralje je sneÏilo. Burja se je unesla. Sledovi srnjadi sosegali prav do Koli‰ãa, nebo se je proti severu zjasnilo inrebri âavna so bile plave in otipljive kakor po deÏju. Biloje, ko da se je svet pribliÏal od vseh strani.

Tedaj, ‰e pred pomladjo, je Mislena priãakovala otro-ka.

Tribelij je delal v gozdu, podiral hlode in zna‰al vejev-je, ne da bi dajal vtis, da misli kam. Zato ga je Mislenaspomnila, da bo Nitrabor te dni pretakal vino. Tribeli-ju se je zdelo vredno, da to premisli.

»Saj res,« je rekel. »In tudi moja sekira je ‰e tam; mo-ram ponjo.«

»Niã takega ne bo, ãe greste za kak‰en teden, oãe,« jepovzela Mislena.


10

»Za kak‰en teden?« je vpra‰al Tribelij, ves raztresen.»Za potrebo bi ‰el,« je rekel kimaje predse. »Toda nebo‰ pozabila vsakikrat potresti Ïivini prgi‰ãe soli?«

»Ne bom.«Tribelij je ‰el, ona pa je delala naprej kot druge dni in

ãakala na to, kar se je moralo zgoditi z njo. In ko se je tozgodilo, je ‰e isti dan vstala, zavila otroka v koÏuhovinoin stopila z njim pred prag. ·e tako slabotno sonce ga jeskelelo, da je miÏal. Glavica mu je bila ãudno razpoteg-njena v konico, a prvo, kar je pogledala, je bil njegov til-nik. Temna Ïelja se ji je zbudila, da bi bil njegov tilniknizek in rdeã, odvraten, Lamoralov. Zavila je za hi‰o instopila nekaj korakov naprej do kraja, kjer je bil nekoãTribelij izkopal jamo za polhe.

Kotanja je bila do polovice nastlana z listjem. Ivje gaje strdilo v plo‰ãate kepe in Mislena jih je razgrebla, daje naredila udrtino za sveÏenj. Pogledala je okrog sebe —vse naokrog je videla samo debla, mrtvo sivino zimske-ga gozda, celo roke so se ji zdele navzete s tujo barvosmrti, ko so odlagale otroka v kotanjo. V naglici je po-veznila nad kotanjo nekaj vej s strnjenim listjem, potempa nametala ãez nje drugo listje, dokler ni pokrila oãi, kiso jo gledale. Ko ni bilo videti niãesar veã, je navrgla ‰een naroãaj listja in stekla.

Kakor je stekla, je zaãutila, da se ji noge ‰ibijo. âimbolj je hitela, tem bolj je pe‰ala. Zavedela se je, da ne bo


11

mogla nikdar tako teãi, da bi lahko ubeÏala neãemu, karje bilo hitrej‰e od nje in jo zasledovalo. Postala je, pre-den je stopila v hi‰o. Tudi ono, kar jo je zasledovalo, jepostalo nekje za njo. Stala je, dokler ni za gotovo spo-znala, da ga ni veã. Spet je bila sama in svobodna. Prednjo se je dvigalo malo kamenito poslopje. Njena doma-ãija je bila. Mahoma se ji je zazdela vsa svetla kakor tistiveãer, ko se je vraãala z gradu. Dim se je mehko valil postrehi. Poãasi se je jasnilo, a ta svetloba je bila zdaj dru-gaãna in milej‰a , kakor od oãi, ki te gledajo, ko jih za-kopava‰. Pri grlu je zaãutila sladkost in boleãino, ki stajo du‰ili. Morala je spet steãi, ako ni hotela, da jo tistipritisk pod grlom zadavi. A pot k tistemu svetlemu inodre‰ilnemu, boÏiãnemu, je peljala samo v eno smer, zahi‰o h kotanji. Z besom levinje, ki i‰ãe svoj plod, je od-grebla sveÏenj. Vrglo jo je na tla, da se je lahko nagnilaãez rob kotanje in ponesla uho na otrokove prsi. Ni ve-dela, ali otrok ‰e diha, ko ga je zagrabila in stekla z njimv hi‰o. Stresla ga je pred seboj, robato in neusmiljeno,kakor roteãe. Otrok je nabral spodnjo ustnico v lok,nakremÏil obrazek v gube in zajokal.

Îivel je. Bil je fant. Ime mu je dala po onem, ki naj bimu bil oãe, po Gonimerju, ki ga je okraj‰ala v Gomer.Ustnice in nos, to je bilo njeno, Mislenino. Obraz je bilnjen tja do oãi. âigavo je bilo to, kar je bilo zgoraj, tja dovisoko odprtega ãela, o tem ni hotela misliti. Bil je nede-


12

ljivo njen. In ko je nekega dne ‰el z lova Lamoral, zasli‰alotro‰ko vekanje in vstopil, je Mislena pozabila tudi natisto podobnost okrog oãi.

Lamoral je udaril z biãem ob hlaãnik.»âigav je otrok?« je rekel in pokazal proti zibki.In ko je vpra‰anje zaprlo Misleni besedo:»Odgovori. âigav?«»Zakonski sin Gonimerja in Mislene, gospod.«»Tako ti je govoriti, dokler sem jaz devinski gospod.«

Tribelij je ostal v vasi delj, kakor je mislil. Kar je bilo vvasi svobodnjakov, so morali na vojno in med temi je biltudi Nitraborjev zet Jurij. Tako je imel Tribelij dela napretek. Vrnil se je ãez dober teden, ko je Mislena Ïeokrevala. âisto na tiho je prikorakal s svojim krotkim,drsajoãim korakom, z naprej izboãenimi koleni, kakorso ga opona‰ali otroci pri Nitraborjevih. S sekiro narami je stopil v hi‰o in vedro pozdravil:

»Bog daj.«Toda ‰e preden je odloÏil sekiro, je obstal, ves zme-

den. Ali so mu oãi res tako slabo sluÏile, da so mu kazaleprivid? Ali pa je bilo to, kar je drÏala Mislena v naroãju,prav zares otrok?

»Stopite bliÏe, oãe. Oglejte si malega Gomerja! «Tribelij je stopil za korak naprej. Niti v tem hipu ni

zgubil smehljaja, ki mu je bil dan od rojstva. Smehljal se


13

je, neroden in kakor osramnoãen, da si jo je pustil zago-sti.

»Tak vidi‰, no,« je rekel. »Ej, da bi ga videl Gonimer!«Bil je otrok, zdaj ni mogel veã dvomiti. Kimaje, s pol

zaprtimi oãmi je buljil vanj, ga srameÏljivo pobezal sprstom: »Ti, ej, ti!«

OdloÏil je sekiro. Bilo je, ko da tava po hi‰i in ne ve,kam.

»No, prav,« je zakljuãil in ‰el v hlev.Na Koli‰ãu so bili spet v troje. Ko pa je pri‰la pomlad,

ko se je hrastov gozd zjasnil od novega neÏnorumene-ga listja in so se med vejevjem ogla‰ali nagli in vse po-gostej‰i preleti, je bilo, ko da na Grmadi niso veã samov troje, ampak da je vse nakrog po hribu, na zemlji inmed drevesi, eno samo tisoãerno Ïivljenje.

Zdaj je bilo Ïe tako toplo, da je lahko Gomer leÏal vko‰ari pred hi‰o. Tu pa tam se je Tribelij ustavil prednjim, mu rekel kaj in stresel ko‰aro. To je bilo vse nje-govo ljubkovanje. Tudi pestoval ga je, posebno na polet-je, ko se je Gomer toliko okrepil, da je lahko drÏal glavi-co pokonci. Zdaj je razen mleka zmogel tudi drugaãnohrano, rumeni sok korenja, ki ga je Mislena nasladkala.Kadar sta s Tribelijem delala na polju, sta ga vzela s se-boj in ga poloÏila v brazdo. Vidno je rastel iz dneva vdan. Tudi zdrav je bil kakor riba. Tribelij je kazal zanj


14

ãedalje veãje zanimanje. Nekoã ga je Mislena vpra‰ala,komu se mu zdi podoben.

»Otroci so vsi enaki,« je rekel Tribelij. »Tako bi se midozdevalo, da je tam okrog oãi Gonimerjev, v ostalempa tvoj.«

»Tako?«»No, saj sem rekel, da so si vsi otroci enaki.«Misleni je boleãe trznil obraz, toda Tribelij je bil v

mislih drugje. Stal je, lahko upognjen v kolenih, z mo-tiko na rami.

»Vrt bo treba opleti,« je rekla Mislena.»Kajneda.«»In popraviti stezo,« je povzela Mislena. »Nevajene-

mu potniku lahko spodleti. Tisto kotanjo, ki ste jo izko-pali za polhe, bi jaz pri priãi zasula. Nekoã se mi je Ïespotaknilo.«

»Misli‰, da bi jo zasul?« je vpra‰al Tribelij.»Jaz bi jo kar zdaj, preden bi kam ‰la,« je rekla Misle-

na. »Dobro bi jo zasula in stlaãila zemljo nad njo.«»Prav pravi‰. âlovek se lahko nevarno prestopi. Bog-

ve, ãe ni lahko zaradi tiste kotanje celo ob nogo,« jemenil Tribelij, ko je Ïe stopal proti kotanji, da jo pri priãizasuje.


15

II

Otrok je dora‰ãal, a o Gonimerju ni bilo glasu. Ko je‰el Tribelij za kres s procesijo v ·tivan, kjer so se

zbirali romarji od vseh strani, je sku‰al poizvedeti zanjim. Toda letos so bili romarji poveãini s Hrva‰kega in,ãeprav se je Tribelij z njimi kaj zlahka sporazumel, nimogel zvedeti niãesar, saj so ti ljudje komaj kaj sli‰ali obojih proti roparskim vitezom. Vrnil se je naslednji dan,ko se je zaãel semenj. S sabo je pripeljal ovco in jo pro-dal za dobr‰en kos platna, zraven tega si je nabavil ‰eko‰arico Ïebljev za popravilo hlevskih vrat. Trgovec izBohinja, orja‰ki moÏak z dolgimi rumenimi brki, je Ïemoral kaj vedeti o vojni, ki jo je vodil grof Majnard natisti strani. Ko je prodajal Tribeliju Ïeblje, je znal pove-dati, da so roparski vitezi napadli pri Podbrdu karavano,s katero je prihajal tudi sam.

»Tak nisi sli‰al niãesar o voj‰ãaku Gonimerju s Ko-li‰ãa.«

»Îeleznina vseh vrst, po zniÏanih cenah!« je zdaj za-vpil trgovec proti Tribeliju, prekladajoã pred sabo bla-go, sklede z vsakovrstnimi Ïeblji, kratke Ïelezne drogo-ve in Ïage.


16

»Tak nisi sli‰al niãesar?« je povzel Tribelij, opotekajese med kupci, ki so se prerivali k stojnici.

»Vsak po eno Ïagico, tak‰nole imenitno Ïagico za ob-rezovanje! Te so zadnje, dajmo! ·e eno Ïagico, oãka!«

Tribelij je pustil, da ga je gneãa izrinila. Med preriva-njem se mu je nekaj Ïebljev streslo iz ko‰arice in zdaj seje sklonil, da bi jih pobral. Ljudje so se zaãeli jeziti nanjin Tribelij je v naglici pograbil sredi gneãe nog komajkak‰en Ïebelj, s prahom vred. Zato je upognil desno ro-ko v komolcu in prebodil prostrano plo‰ãad, kjer je bilkonjski semenj.

Bila je vroãina, nabita s smradom po konjskih odpad-kih in vse naokrog je di‰alo po konjih. Tribelij jih je lah-ko poljubno opazoval. Poiskal je prostor na kraju sem-nja. Tu je nekaj bene‰kih mornarjev razkladalo z vozasode vina, ki so ga bili pripeljali z ladjo v devinsko pri-stani‰ãe.

Tribelij je sedel na zidek in potegnil iz Ïepa vrãek fiÏo-la, ki mu ga je bila Mislena skuhala za na pot. Zaãel jejesti, jemaje s prsti iz lonãka. Dva mornarja sta obrnilasod, da je stal pokonci, in se s skokom pognala nanj. Jelasta nagajati drug drugemu, pritrkovaje z nogami ob sod.Kdo je poznal veã sveta kakor bene‰ki mornar? Tribelijse je opogumil.

»Ste pripeljali vino?« je vpra‰al.»Vino, sol, olje. Kar hoãete, oãka.«


17

»Moj zet se bojuje pod zastavo grofa Majnarda. Sajniste niã sli‰ali, kje se bojuje Majnard?«

»Majnard,« se je zaãudil mornar in se v tem hipuizognil tovari‰u, ki ga je hotel u‰ãipniti. »To je velik go-spod.« Pljunil je v velikem loku. «Ko bi bil jaz tak‰en!«

»Tak niã ne veste o tem?«Mornar ni odgovoril. Zaãel je igrati na prste s tova-

ri‰em. Tribelij je pojedel in skrbno pokril vrãek. Bilo jeÏe tako, da ni mogel niãesar veã zvedeti. Edino, kar jedanes sli‰al, je bil glas o novi vojni, o sporu plemiãev poFurlaniji. Kaj, ãe je bil Gonimer tam? S samostanske cer-kve je zazvonilo poldan. Tribelij se je odkril in odmolil.Nato je ‰e naprej sedel in si sku‰al napraviti pojem otem, koliko konj je bilo vse naokrog. Konji bi ga bili sko-raj premotili, da bi pozabil domov. Vstal je. Bogve, ali nebi bilo bolje, da bi pri‰la poizvedovat Mislena. MladimÏenskam ljudje drugaãe odgovarjajo. Pokimal je, vzelplatno in Ïeblje in se napotil domov.

Naslednji dan je pri‰la na semenj Mislena, toda iz-vedela je komaj kaj veã od oãeta. Trgovci so Ïe kaj vedelio roparjih, neki prodajalec piva, ki ga je ogovorila, jeimel celo nekaj znancev med Istrani, ki so se borili protinjim, toda kje naj si ãlovek zapomni neko ime med ti-soãi? Hodila je okrog vse dopoldne in konãno obsedelana kamnu v senci samostanske zakristije. Îe dolgo jemislila, ali ne bi naredila za Gonimerja skrajno, kar ji je


18

preostajalo, da bi stopila pred Lamorala. Kaj je bilo La-moralu poslati sla in odpoklicati Gonimerja? To bi bilozanj malenkost, ko ne bi bil on. Zato je bilo Misleni vse-eno, ko je zvedela, da ga ne bo dalj ãasa v Devinu, ker jemoral s ãeto konjenikov na bene‰ko mejo. Misel, da bistopila predenj, ji je bila neznosa, skoraj prav tako kakormisel, da Gonimerja ne bo videla veã. Vsa odsotna jezrla predse, na vrveÏ ljudi in Ïivali na semnju. Îivljenjejo je pu‰ãalo dokonãno samo, kakor izobãenko, sedeãona kammi pred zaprto zakristijo. Spet so ji udrle po licihsolze. Sonce je bilo Ïe na poldnevu, vstala je in se pobra-la na pot. Izognila se je gneãi in ubrala pot ãez gmajno.Zajela jo je samota razbeljene groblje, od koder je bilale kratka pot na Grmado. In ko je ‰la, so ji oãi poãivalena sedlu med dvema gozdnatima vzboklinama, kjer jevedela, da leÏi Koli‰ãe. Bilo je poldne, ura, ko je moralGomer jesti. Zdaj je bil Ïe cel fant, tekal je po borjaãu inpla‰il skrÏate na orehu. Vso jo je presunilo, ko se ga jespomnila, kako se je pustil jemati v naroãje in kako ji jepotem vrgel svoje kratke tople roãice okrog vratu. Biloje dovolj, da je pomislila na te njegove roãice, da je po-zabila vse. Kmalu je pri‰la do gozda. Hlad v visoki sen-ci ji je dobro del. Celo ta stari gozd je bil tako domaã,tako veder in presunljiv ob misli, da jo doma ãaka Go-mer in morda preÏi nanjo izza debla na stezi.


19

Do Gonimerjevih sorodnikov ni bilo daleã, morda do-bro uro hoda tja v ribi‰ko naselje nad obalo, toda Misle-na se je le teÏko odpravila tjakaj. Vãasih so se ogla‰ali naKoli‰ãu njegovi sorodniki, ponajveã njegova mati, ki jeprina‰ala Gomerju vahtiã ali pogaão in vabila Mislenona obisk. Mislena se je izgovarjala z delom in venomerodla‰ala.

»Enkrat bom Ïe pri‰la,« je pravila.»Toda kdaj?« je spra‰evala ta‰ãa, brhka in vesela Bar-

bula.»Enkrat tam, ko bo delo pri kraju, mati.«»Delo je in bo,« je odgovorila Barbula in zamahnila z

roko. »Tudi jaz sem bila nekoã taka. Mislila sem kakorti, da bom pregnala svet, zdaj pa grem raje na kak‰noboÏjo pot. Vidi‰, ‰e v Loreto bi ‰la, ko bi me noge nesle.No, pridi in pripelji s seboj tega polÏka, ki je tak cel Go-nimer.«

Seveda, je pomislila Mislena, tam ob morju imajovino in olje, mastno zemljo, v hi‰i pa kup delavnih rokin tako mati Barbula Ïe lahko popotujejo. âe pa pride-jo na obisk, se lahko brez vsake skrbi zasedijo do veãe-ra. Sedijo in kramljajo, spra‰ujejo in opravljajo, Mislenapa jim mora drÏati nit, ãeprav je dela ãez glavo.

Tako je bilo tudi tokrat. Barbula se je zasedela, doklerse ni zaãelo veãeriti. Govorila je o vsem mogoãem. Po-vedala je, da je plaãala zase pri vikarju veãno ma‰o. Na-


20

dalje se ni mogla dovolj naãuditi Misleni, da je ta imela‰e svinino od lanskega zakola. Pri njih pa niso znali mo-‰ki poãakati niti do ko‰nje. Mo‰ki radi pijejo in svininavleãe. Tudi sama ga kdaj srkne poÏirek, takole za zdra-vilo. âe ni premoãno, seveda. In kako se kaj zdi Misle-ni ta njena nova avba?

»Lepa.«»Kajneda, Mislena?« je ‰epnila Barbula neãimrno.»Prav lepa, mati Barbula.«To vpra‰anje je Barbula prihranila za na konec. Zdaj

je lahko vstala.»·la bom,« je rekla. »In pridi kaj na ogled, Mislena!«»Pridem, ko pograbimo, mati.«·la je, in to ‰ele ãez kak‰no leto, ko se ni mogla izog-

niti vaÏnemu dogodku, svatbi starej‰ega Gonimerjevabrata. Zdaj, ko je bil Gonimer Ïe daljen, kakor razpr‰env otoÏen in neresniãen spomin, je bila ta pot ‰e teÏja. Ssabo je vzela Gomerja. Otrok, ki ga je nekoã nosila vse-ga nebogljenega v naroãju, je zdaj tekel pred njo. Metalje kamenje v robidovje in prislu‰koval. Mislena ga je ko-maj kdaj opomnila. Videti je bilo, da je Ïenitovanje niãkaj ne miãe, ãeprav se je bila odpravila nanj v svoji ne-vestini opravi. Obula si je bila pisane ‰tibale iz jagenjã-kove koÏe, oblekla krilo s svilenim Ïivotnikom in si na-taknila prav tako svilen predpasnik, ko da ta pot ni natujo svatbo, ampak jo nekje ãaka Gonimer. Bilo je jese-


21

ni in dan je bil lep, predahnjen z neko krotko in zabri-sano svetlobo. Klanec ju je iz gozda popeljal na odprto,skozi obdelan svet. Tu, kjer so se zaãenjale male, nego-vane njivice, je Ïe di‰alo po ajdi. Bil je ostro meden vonjin leha je Ïuborela od ãebel, nad zidom iz ãrnega apnen-ca se je razve‰ala figa z uvelimi sadeÏi — vse naokrogkakor eno samo medlenje zrelosti, neko turobno gine-vanje v sladkost. Mislena je poklicala Gomerja in ga pri-jela za roko. Moãno mu jo je stisnila. ·ele ob tem je za-ãutila, da ji je odleglo od slabosti.

Na svatbi je niã ni moglo prav razveseliti, niti veseliprizor po poroki, ko sta Ïenin in nevesta s svati vredtekla iz cerkve domov in so svatje med glasnim vpitjemmahali z golimi meãi in klatili veje z dreves. Tudi na nje-ni poroki so delali tako, a zlih duhov niso prepodili, jemislila. Na mizo so nanosili mnogo mastnih jedi in vsobi sta stala dva brentaãa z vinom, ki so ju sproti doli-vali. A bolj kot pojedina je Misleno razveselil pomeneks tem in onim, posebno z znanko, s katero je bila sluÏi-la na gradu. Znanka je vedela marsikaj o Ïivljenju graj-skih. O gospe Renati je povedala, da se je zadnji ãas zre-dila, a da je bila videti nemirna in bolna, ãisto izpreme-njena v primeri z ono zgovorno in podjetno, vselej udo-brovoljeno gospo, kakr‰na je bila prva leta poroke z La-moralom. Toda na gradu so bile ‰e huj‰e stvari. Ko sozidarji, ki so vzidavali grb, pustili ob zidu prislonjeno


22

lestev, je drugi Renatin otrok, mala Klelija, med igra-njem z bratom Hugonom zadela ob lestev. Lestev jepadla in jo zgrbila.

Mislena se je pozanimala za Lamorala. Znanka je bilana tekoãem tudi o njem. Povedala je, da je Lamoral ved-no naokrog v boju s patriarhom.

Veãer je bil glasen in vesel.Gomer je begal sem ter tja in se hitro spajda‰il z dru-

gimi otroki. Posebno veselje je imel s klepetavim in ba-havim ribiãem, ki je hotel imeti pri omizju glavno bese-do in je zato neprestano pripovedoval. Gomer je poklek-nil na stol, si naslonil glavo med komolce in ga hlastnoposlu‰al. Ribiã je pripovedoval o ogromnem morskempsu, ki ga je ujel. Ko je Ïival za‰la v mreÏo in se zaãeladivje premetavati, da se je zaãela barka majati na vsestrani, je sin skoãil s sekiro v roki, da preseãe vrv. »Ne,strela, veslaj, veslaj!« mu je zakriãal. Tako sta privleklaÏival na suho in jo obrnila na bok in tako je leÏala tam,dokler si je ni ogledala vsa okolica, v‰tev‰i veã moÏ iztrÏa‰kega svetovalstva. Bile so ‰e druge zgodbe, kakorzgodba o tem, kako je ribiãu madÏarski konj stlaãil sto-palo noge. In ko so svatje zaklicali: »PokaÏi!«, se je sezulin naslonil med splo‰nim smehom na mizo svoje skve-ãeno stopalo.

Gomer se je smejal s strastnim otro‰kim smehom.


23

III

Mislena je prespala na senu, z drugimi svati vred.Noã je prina‰ala duh po neãem dozorevajoãem,

po grozdju, in Mislena se je spomnila dni, ki jih je pre-bila tu nekoã ob trgatvi. Takrat, ko je Gonimer prodal Ïenekaj voz hrastov za poroãno slavje, ji ni bilo veã nerod-no, ãe ji je z zmeãkanim grozdom pomazal obraz. Potemsi je zadel na ramo brentaã in od‰el po strmi stopniãastistezi med pa‰tni. Trgali so nizko doli, nedaleã od mor-ja. V tolmunih tik ob obali je bila morska voda prozor-na in zelena kakor od listja. Zdelo se ji je, da se je mor-je samo navzemalo od polnih, neskaljenih barv mlado-sti. âez ãas se je Gonimer spet vraãal, s praznim bren-taãem. Bilo je, ko da ga vidi vsepovsod, samo ãe se obr-ne. A ãe se zdaj obrne, je le tema in blizu nje telo naglodihajoãega otroka — Gomerja. Z roko, ki je zastala nanjegovem hrbtu, je zaspala.

Drugi dan so Ïenitovali naprej, toda Mislena je samopozajtrkovala in se poslovila. Mati Barbula ji je dala po-lovico pogaãe, oãe Trebenja pa je poklical Gomerja navrt in mu rekel, naj si natrga pet najlep‰ih grozdov. Kerse je fant obotavljal, mu jih je natrgal sam. Odtrgal mu


24

jih je z mladikami vred da bi jih Gomer doma lahko obe-sil. Nazaj grede si je Mislena ubrala malo dalj‰o pot, ãezplanoto, in se oglasila pri Nitraborjevih. Tam je bila pravtako domaãa kot Tribelij. Pri‰li so jo klicat na Ïetev in,ko se je poroãila, je povabila prijateljico Imico, Nitra-borjevo hãer, da je bila tisti dan za kuharico na Koli‰ãu.Imica je rada pri‰la in ji je dala za poroko darilo, ki si gaje lahko privo‰ãila samo Nitraborjeva hãi — z zlatom ve-zen ‰apelj. In ãe si je bilo treba izposoditi kokljo ali vre-ãico semenja, je Mislena prehodila brez pomisleka tis-te tri ãetrt ure hoda, ki so loãile Koli‰ãe od Nitraborje-vih. Zdaj je bila tudi Imica brez moÏa, odkar je od‰elJurij na vojno z Majnardom, in Mislena se je laÏe raz-govorila z njo. Ni se ji bilo treba bati, da bi jo pred njoprevzela kakor vãasih boleãina, zagrenjena zavist, ki ji joje vzbujal pogled na tujo sreão.

Imica jo je sprejela z buãnim pozdravom.Oãeta ni bilo doma. Nitrabor je prej‰nji veãer prodal

oskrbniku roÏa‰kega samostanskega posestva pri Kom-nu junca, a Ïival je bila tako divja, da se je iztrgala oskrb-niku z vrvi, ko jo je hotel odgnati, in tako mu je Nitra-bor obljubil, da mu jo danes pripelje sam. Vstal je Ïepred zoro, je rekla Imica. Skrbelo jo je, posebno ker jeproti njeni volji vzel s sabo Dominika, da mu s ‰ibo po-ganja Ïival. Dominik je seveda silil z njim kakor otrocipaã.


25

»Za otroke je to kakor nala‰ã,« je rekla Imica. »Moralbi ga bil peljati Tribelij, pa bi tudi Dominika pustila znjim brez skrbi. Oh, Tribelij je du‰ica! On je Ïe tak, dase ga Ïivina ne boji. Pred na‰im oãetom pa leti kakorpred ognjem.«

»Kaj pa Vodanka?« je vpra‰al Mislena.»Oh, tega otroka nikoli nikjer ni,« je rekla Imica.Res, Vodanka se je spet potepala, z Gomerjem sta se

pobrala in jo mahnila v vas. Vrnila sta se in se malo po-bavila z vretenom pri vodnjaku. Potem je Gomer sple-zal na figo, ki je rasla v mrtvem kotu za vodnjakom, inji zaãel metati fige v krilo. Mislena ju je videla skoziokno, ko je sedela na klopi za peãjo.

Imica je sukala leseno zajemalko v kotliãu, ki je viselnad ognjem, in venomer spra‰evala, ko da hoãe izvedetiprav vse o Ïenitovanjskem slavju pri Trebenji.

Mislena ji je povedala in ji dala pokusiti pogaão.»Mislim,« je rekla Imica, ko je pohvalila pogaão, »da

mora biti zdaj stari Barbuli Ïal, da te ni imela za dovoljbogato za Gonimerja.«

»Zdaj mi niãesar ne reãe,« je odgovorila Mislena.»Zdaj, ko ni veã Gonimerja. Gonimer sam ni bil tak. Radje pri‰el na Koli‰ãe. Rekel je, da bomo ãistili in trebili in,ãe bomo hoteli, da bomo lahko vzeli v najem tudi kajcerkvenega.«


26

»Pri vsaki hi‰i je kak‰en kriÏ,« je rekla Imica in se ved-ro obrnila proti Misleni. »Toda ali prav zares misli‰, dase Gonimer ne vrne? Habsbur‰ki gospod je proglasil mirza deset let, pravijo. In oãe je na kmeãkem zboru sli‰al,da se bodo zdaj zaãeli vraãati vsi, ki so se borili pod za-stavo Majnardovo.«

»Sedem let je dovolj, da se ãlovek oglasi, ãe je ‰e medÏivimi,« je rekla Mislena, Ïeleã okreniti razgovor dru-gam.

Imica se je sklonila ãez rob ognji‰ãa.»Kaj pravi‰!« je vzkliknila in odpela kotliã z verige.

»Mar se ni vrnil tvoj oãe Tribelij, ko je tvoja rajnka matiÏe plaãala za njim zadu‰nico, ãe‰ da je padel v boju zaZveliãarjev grob? In Peru‰a s Proseka! — Zdaj ti bomnekaj povedala! Ko se je vrnil Peru‰a in stopil v hi‰o, sovsi, ki so bili tam, poskakali skozi okna, ãe‰ da jih je obi-skal zli duh v konjenikovi opravi.«

»Bog daj vero temu, kar pravi‰, Imica!« je rekla Misle-na. »Toda kdaj se je zgodilo, da se je vrnil kdo, ki ga niveã? Tisto noã, preden se je rodil Gomer, se mi je v sa-njah prikazal Gonimer, ves poten in krvav. Tega, vidi‰,nisem ‰e nikomur povedala,« je rekla in si potegnilapeão s ãela, da bi si pokrila oãi.

»Kar se sanj in takega tiãe, bi morala biti, ti Mislena,mojega oãeta hãi,« je rekla Imica brezskrbno in poroglji-vo. »Bog daj nebesa na‰i rajnki materi, saj jih je zasluÏi-


27

la, toda marsikak prepir v hi‰i bi bil izostal, da si ni je-mala tako k srcu te njegove otroãje vere. Celo parcelo jeprekopal, ker je po nekih sanjah menil, da bo tam izko-pal srebrne marke. In na‰a mati je ‰la zaradi tega za vesteden z doma. A kadar zdaj omeni, da bo tisto srebro ledobil, preden umre, mu pustim, da ima to veselje.«

»Tak misli‰, da sanjam ni verjeti?«»Sanjam?« je vpraãala Imica na naãin, da se je Misleni

zdelo, ko da se norãuje iz nje. Vendar ji je dobro delo, daje bila Imica taka.

Sedli sta h kosilu, potem se je Mislena poslovila.

Gozd okoli Koli‰ãa se je obletaval in zelenel. Po svetemMateju je zaãelo listje rumeneti in odpadati. Pozimi sostali hrasti vsaksebi kakor sprti, vsak zase pogreznjen vsvojo starost, dokler ni pri‰la spet pomlad, novo in nag-lo zelenje vsepovsod — in vse to v istih in znanih pre-sledkih. Hrastov gozd je stal ‰e vedno tam, isti in dru-gaãen sredi letnih ãasov, kakor zelena ura zemlje.

Na poletje je njegova barva zbledela. Bilo je, ko da seje tudi Ïivljenje v njem pomirilo. Sraãja gnezda so sepraznila in v dolinicah so med prezrelo travo gnile po-slednje brusnice. Ob stezi, ki je peljala s Koli‰ãa protiplanoti, so zaãele zoreti robidnice. âe je steza zavila izgozda preko jase, je bila prst na njej vsa razpokana, ka-kor razbeljena od vroãine. Sonce je udarjalo na jaso z


28

vso moãjo, da se je Gomerju zdelo, da ga ob vsakemkoraku kar zapeãe v stopalo.

V eni roki je nosil vrã, v drugi pa izrezljano leskovo‰ibo. Hodil je poãasi in usta so se mu nabirala v tiho po-ÏviÏgavanje. Kjer se je boãil nad stezo robidji izrastek, jeGomer mahnil s ‰ibo in ga prebil. Ko je pri‰el z jase spetv senco, je hodil ‰e poãasneje. Tu se je steza izpremi-njala v mehko rumeno sled, ki je ‰la preko trave, gozd seje spet zgrnil vse naokrog. Temna senca ni veã dajalatravi do rasti. Tla, kjer je hodil, so bila vlaÏna in gola,prepredena z br‰ljanom, kjer so rasli ciklamni. âe se jezdaj zganila veverica, je bil ta zgib komaj sli‰en, ko da jeodpadel list. Gomer je postal. Veverica je obstala nekajãasa na tleh, negotova, z usloãenim prislu‰kujoãim hrb-tom, preden je stekla na drevo. Stoje jo je opazoval, koje tekla navzgor po deblu. Njen veliki mehki rep je bilognjenorjav. Gomer ga je gledal, ko je pometal gor podeblu, naglo in brez‰umno, dokler ga veverica ni poteg-nila za seboj in se s svojim ostrim spla‰enim smrãkomozrla navzdol izza rogovile. Vse to je bilo bliskovito inbeÏeãe, tako samo sredi ti‰ine, spla‰eno in navdu‰eno,nekaj kakor ginevajoãa prikazen radosti. Tiho se je sklo-nil in odloÏil vrã, potlej ‰e ‰ibo. âutil je, kako mu kujesrce, ko i‰ãe z roko kamen. Brez sovra‰tva, iz sameganavdu‰enja nad tem, kar je ãutil, je zaluãal kamen pro-ti rogovili. Poiskal je ‰e drugih kamnov in jih luãal med


29

veje, pri tem pa tekel za veverico, ki se je oddaljevala,poskakujoã z veje na vejo s tihimi, Ïametnimi oprijemi.·ele takrat, ko mu je veverica izginila izpred oãi, se jevrnil na stezo.

Pobral je vrã in ‰el dalje. S planote je zazvonilo poldanin ‰ele zdaj se je spomnil, da mora hiteti. Vsak dan jevidel kaj takega, da se je zaustavljal. Zdaj se je prelete-la pred njim teÏka, robata ptica in Gomer je lahko raz-loãil drobne modre proge, ki so ji krasile trup. Glasno seje odkrhnil za njo in hitel dalje. Zdaj je bilo ãedalje manjptic. Umikale so se proti Koli‰ãu, ãim bolj se je krãilgozd. Îe sto let se je veliki hrastov gozd umikal od trÏa-‰ke strani kakor morje, ki usiha. In Gomer je krenil s ste-ze v smer, od koder so se oglasale sekire, na kraj seãnje.

Podrti hrasti so leÏali v isto smer, zvrnjeni proti pre-seki. MoÏje so stopali po njihovih deblih kakor po brvehin jim odsekavali veje. Drugi so zna‰ali vejevje protiklancu, kjer je stal grajski hlapec z vprego. Vsi so bili Ïeposedli h kosilu, samo Tribelij je ‰e stal tam in delal. Vle-kel je sveÏenj vejevja proti vozu, opotekaje se med ka-menjem ves neumoren, kakor prevzet od ihte.

»Tribelij, jest!« je zaklical Nitrabor od nekod.»Eh, kaj!«Z razdejanim obrazom, smehljajoã se je stopil h

grmu, kjer ga je ãakal Gomer. Zaãel je jesti in jedel je koda ne ve, kaj je v vrãu, raztreseno in povr‰no, da mu je


30

redka repa odtekala iz ustnih kotiãkov in se potem zli-vala v curek, ki mu je kapljal iz zareze na bradi. Gomermu je sedel v‰tric. Potlej ga je bilo ob misli, da se je spa-koval dedu, vedno sram, toda Vodanka se ni nikoli sme-jala tako kakor tedaj, ko je Gomer opona‰al Tribelija prikosilu. To je delal samo zaradi nje. Bilo mu je v ponos,ãe jo je mogel ta ãas, ko sta se videla na kosilu pri seã-nji, tako zabavati.

Vzel je trsko, ki naj bi pomenila Ïlico in ga zaãel opo-na‰ati. Vodanka je sedela ob njem in si stiskala kolenaod smeha. Pri tem je bilo ‰e najbolj sme‰no to da ju Tri-belij ni opazil. Slej ko prej je lovil z Ïlico po vrãu.

Razhudil se je samo, ãe se je Gomer pomaknil tik nje-ga, da bi ga ‰e bolje opona‰al. Tedaj je Tribelij pomahalz Ïlico in mu zapretil, meneã, da mu hoãe Gomer ukrastifovã, ki ga je nosil za pasom. Bil je ljubosumen na svojfovã in tedaj je vselej zakriãal: »Bo‰ pustil pri miru mojfovã, krota?« To je bil vi‰ek razburjenja pri Tribeliju inGomer si ga je privo‰ãil le poredkoma, kadar mu je Vo-danka namignila v to. Takrat, ko je zasli‰ala tiste bese-de, je padla vznak in se vsa stresala od smeha. Bila jetemnolasa, z velikimi oãmi in telesce ji je bilo gibãno inpolno. Gomer se je ni upal dotakniti, ko da ga je strahpred njo. A ob tem njenem smehu mu je bilo kakor prejv gozdu, ko je zagledal veverico, ki se je zbudila v br‰lja-nu.


31

Imelo ga je, da bi jo lovil, in Vodanka se je res na vsemlepem pobrala in stekla. Vãasih, kadar sta bila pri volji,sta se lovila po celo uro. Tekla sta tja do vrha majhnegakamnitega griãa in posedala pred votlino. Steza je pe-ljala skozi visoko robidovje navzdol, dokler se votlina ninenadoma odprla, temna in vlaÏna, s podolgovatim innizkim Ïrelom, ki se je tam spodaj izgubljalo v temo.Vodanka se je ustavila, Gomer pa je stopil ‰e naprej. Bilje Ïe tako globoko pod njo, da mu je videla samo glavo.Tedaj je Gomer zakriãal. Divji golob, ki je gnezdil v stro-pu, je prepla‰eno vzfrfotal in izletel. Vãasih Vodanka nihotela zaostati v pogumu in je stopila z Gomerjem dodna votline. Tam se je odpiralo drugo, manj‰e Ïrelo, kije peljalo kdo ve kam. Tam si ni upal niti Gomer. Od sta-rej‰ih sta sli‰ala, da teãe tam voda, in nekoã sta se dol-go sklanjala in pri‰lu‰kovala, ãe bi jo zasli‰ala. ·umeloje, tako se jima je zdelo, toda tisti ‰um je bil drugaãenkakor od vode, bil je rahel ‰um suhega peska, ki polzi poÏlebu. Gomer je hotel pokazati, da se niti tega Ïrela neboji. Vodanka je vpila, ‰lo ji je na jok, a Gomer je stopil‰e niÏe, na plo‰ãad nad praznino. S kamnom je obtolkeldva kapnika, enega zase in enega, ‰ilastega in lepega, zaVodanko. Rekel je, da bo zbil ‰e druge kapnike in jih za-sadil v gredico pred hi‰o.

Vrnila sta se. Vzela sta vsak svojo posodo in ‰la vsakv svojo stran.


32

Ko so zaãeli po Veliki Devici Mariji zoreti le‰niki, stamed kosilom nabirala le‰nike. Tam, kjer je bil vãasihgozd, so bile zdaj njivice, med njimi pa gmajna, grobljaz oÏgano travo, kjer so rasle leske. Lovila sta se od grmado grma, da prehitita drug drugega. Gomer je odrivalVodanko, jo vãasih grobo podrl, ko da nima opravka zdeklico, ampak z enakopravnim fantovskim tekmecem.Vodanka se ni dala ugnati. Vstala je in potem ona podrlanjega, ãeprav ji je bil Gomer na koncu le kos. Ko sta senekoã stepla, je Vodanka dolgo jokala. Gomer je sedel knji in ji obljubil, da ji drugi dan prinese velik kos kruha,ãe bo nehala jokati. In res, Vodanka se je potolaÏila intako sta brala naprej. Leske so zaãele goreti, tako suhoje bilo. Naposled so ostali na njih samo le‰niki s kak‰-nim orumenelim listom. Su‰a je pritiskala ãedalje bolj,dokler ni zmanjkalo vode na kalih. Kmalu nato so osu-‰eli ‰e vodnjaki in kmetje so morali po vodo v ·tivan.


33

IV

Gomerju je bilo dvanajst let, ko je prviã spoznal La-morala.

Lamorala je malokaj tako potrlo kakor nezgoda, ki seje pripetila mali Kleliji. Hlapci z gradu so celo govorili,da ga je nesreãa ‰e bolj prizadela kakor Ïeno gospo Re-nato. Ljudje so ‰epetali, da se je gospod spremenil. Inres, niti na lovu ga ni bilo videti tako pogostoma. NaGrmado se skoraj ni prikazal. Kadar je ‰el lovit v moãvir-ja, je ‰el brez spremstva. Samo sokolar ga je spremljal,vãasih pa je ‰el Lamoral ãisto sam. Vest o hãerkini ne-zgodi ga je dotekla v furlanskem zaselku, kjer je taborilz Raimundovo osebno straÏo. Iz Devina je odhitel k nje-mu sel, komaj so izvlekli na pol mrtvo Klelijo izpod lest-ve, ki se je zgrudila nanjo. Deklica je omedlela, a ko seje spet osvestila in so jo hoteli postaviti na noge, se jespet zgrudila. Spoãetka je Lamoral zdivjal, ko je zasli‰alto vest, in nasilno odpodil sla. Toda sel ni bil ‰e daleã odtabori‰ãa, ko je Lamoral zajahal konja in ga dohitel. Po-klical ga je nazaj in ga potanko spra‰eval o hãerkininezgodi. Divje je zaihtel in vrgel ob tla ‰lem, za njim pa‰e Ïelezne rokavice. Sam patriarh je stopil v njegov ‰otor


34

in ga sku‰al potolaÏiti. Ko so patriarhovi voj‰ãaki Ïe spa-li, je Lamoral dolgo v noã sedel pred ‰otorom in bdel.Gledal je predse in pil iz sodãka, dokler ga ni izpraznil.Naposled ga je pivo omamilo in je obleÏal. Tisto noã seje zaobljubil, da bo dal zgraditi cerkvico in ji dodelil ‰ezemlji‰ãe, ako mu ostane hãerka pri Ïivljenju.

Bil je strt in je Ïe naslednji dan odkril svoj sklep patri-arhu. Raimund ga je vneto pohvalil. Bertold, njegovslavni prednik, je moral sli‰ati od samega svetega oãe-ta Gregorija, da so v njegovi patriarhiji ‰e malikovalci. ·emnogo vnetega dela bo treba, je rekel Raimund, predense ne oãisti drevo Kristusove cerkve od mrãesa, ki se jevanj zaredil. Slej ko prej so na dnevnem redu napadi nacerkvene osebe. Ropa se cerkveno blago, med suhimiudi cerkve so tudi taki, ki ne plaãujejo cerkvene deseti-ne. Ali je potlej ãudno, ãe prihaja celo do takih zablod,da se s cerkvenimi ãastmi pokopljejo tisti, ki jih je sve-ta mati cerkev izobãila? Lamoral je ãutil, ko je jahalv‰tric njega, da mu ne bi mogel z niãemer bolj ustreãikakor s predlogom, da pomaga veri z zidavo nove cerk-ve.

Dokler je bil na pohodu, se je ogla‰al na gradu le mi-mogrede. Ko je Klelija ‰e visela med Ïivljenjem in smrt-jo, se mu je zdelo, da bo najsreãnej‰i med ljudmi, ãe muostane otrok pri Ïivljenju. Pozneje, ko je dora‰ãala, pa joje gledal le z muko. Otrok je komaj opazno ‰epal na eno


35

nogo, a ta napaka se ni dala primerjati z grbo, ki mu jeskljuãila ramena. Klelija, njegov drugorojeni otrok, edi-na hãerka — zgrbljena, ta misel je bila Lamoralu kakornoÏ v prsi. Spominjal se je je, ko je bila ‰e v zibelki in joje spletiãna okopala, potlej pa poloÏila na mizo, pre-vleãeno z medvedjim koÏuhom. Razposajeno je brcalaz noÏicami in on ji je pomolel roko, da ga je prijela zaprste in sku‰ala sesti, pri tem pa grgrala in vriskala, po-dobna lastaviãki, ki je padla iz gnezda. In potlej, ko jo jezleknil na trebu‰ãek, je bil njen hrbet ves neÏen in ra-ven. ·e zdaj se je spominjal, kako ji je ‰el z dlanjo po tis-tem malem hrbtu ki je tako neopazno in sorazmernoprehajal v zaliti vzboklinici ramen. ·e zdaj, ko je Klelijalovila Hugona po gostinski sobi in v vedri nezavednostinosila za seboj grbo, je on, njen oãe, okrenil oãi in sto-pil ves iz sebe na teraso. Pogled na morje, na dvojam-bornik, ki je plul proti Trstu, ga je pomirjal. Stopil jenekaj korakov po terasi zazrt v tla, zasledujoã z oãmipresledke med rdeãimi opekami na podu. Tedaj je La-moral mislil, da je pozabil. Zaklical je hlapcu, ki je podgradom posku‰al nov ãoln, naj nemudoma opremi ko-nja. A ko je spet zakorakal, se je zasaãil, ko mu je rokazastala v zraku, z rahlo usloãenimi prsti, ko da i‰ãe ne-Ïen oprijem — zalito, nepo‰kodovano otro‰ko ramo. Toje prihajalo tudi ponoãi pred spanjem. Prihajalo je, ãe seni gibal in se s ãim zamotil. âutil je, da je bolje, ãe gre s


36

terase. Stopil je na pomenek h kovaãu v oroÏarno. Ko jepri‰el hlapec in sporoãil, da je konj osedlan, ga je Lamo-ral na kratko odpravil, ãe‰ da se je premislil in da danesne pojde na lov.

Prve ãase po svoji vrnitvi iz vojne je bil sploh tak, dasluÏinãad ni veã vedela, kako bi mu ustregla. Dekle so sezatekale h gospe Renati in jokale pred njo. Renata pa jepo svoji strani iskala pomoãi pri patru Xigardu, ki ji jesvetoval post, kajti nekateri zli duhovi se lahko odpra-vijo samo s postom. Stari benediktinec je bil ‰e edini ãlo-vek na gradu, s katerim se je razgovorila od srca. Bil jerevnega rodu, sin furlanskega kmeta, visok in tako suh,da je bil v poltemi grajske kapele podoben Ïivemuokostnjaku in, kakor se je zdelo celo gospe Renati, Ïekar preveã svetni‰ki. Odkar je skrbel za Hugonovo vzgo-jo, se je ‰e bolj navezala nanj. Pozimi je vsak veãer pre-sedela kak‰no uro pri kaminu, kjer ji je pater bral iz Ïiv-ljenja muãencev. Vedela je, da mu sluÏba grajskega kap-lana ne godi, da bi bil raje ‰e naprej v samostanu. Mor-da je prav s svojo strogostjo posku‰al, da bi ga zamenjaliz drugim, ki bi gledal Ïivljenju na gradu bolj skozi prste.

Vendar je ostal na gradu. Za velike praznike, posebej‰e o kresu, v ãasu velikega romanja v ·tivan, je hodil po-magat sobratom v samostan. Poznal je jezik kra‰kih lju-di, razen tega je bila njegova spovednica vedno zasede-na zaradi sluha svetosti, ki je ‰el o njem. Govorilo se je,


37

da je videl Mater boÏjo. Hlapci so vedeli celo za mesto,kjer naj bi se mu bila prikazala. Sam ni nikoli ãrhnil otem. Ko je nekoã Renata namignila na to, da bi kaj iz-vedela, jo je pater Xigardo kar osorno zavrnil, rekoã, dablagor tistim, ki verjamejo, pa niso videli.

Renata o ãudeÏu ni mogla dvomiti. In ko ji je Xigar-do naroãil, naj se za moÏa posti, je ubogala brez pomis-leka. Najsi je neprestano bolehala, se je zaãela hraniti poenkrat na dan, najveã z osoljenimi ribami. Molila je ksvoji daljni sorodnici, sv. Sofiji, naj zapusti Lamoralazlobni duh samote.

To je bilo kmalu po njegovi vrnitvi. Poletje so prebilina svojem posestvu v Slovenj Gradcu. Potovanje je La-morala zelo razvedrilo. Ko so nazaj grede pri‰li v Kam-nik, je Renata predlagala, naj zavleãejo obisk pri kam-ni‰kih gospodih tja do zaãetka jeseni. Lamorala je spetzamikal lov. Hodil je na medveda v gozdove nad Bistri-co in se zveãer vraãal utrujen in veder. Renata je ‰e vne-teje molila. Vsak popoldan je presedela po kak‰no urov liãni grajski kapeli, zidani v dve nadstropji, potlej papeljala Hugona in Klelijo na sprehod ob Bistrici. Ob ne-deljah jih je vabil Ïupnik na pivo. V Ïupni‰ãu se je tudiedinikrat resniãno uÏalostila, ko se je Lamoral tako opil,da je grozil Ïupniku z meãem. Prenesla je tudi to, ker gaje videla v bolj‰em razpoloÏenju. V Kamniku je Lamoral


38

tudi sklenil kupãijo za prodajo olja v vi‰ini petdesetmark srebra, kar ga je posebej udobrovoljilo.

Vendar se je po povratku spet zmraãil. Govoril je, damora izpolniti zaobljubo, toda delo za cerkev se ‰e nizaãelo, ãeprav je bilo zemlji‰ãe Ïe kupljeno. Renata jemislila, da bi se moral Lamoral Ïe vdati v hãerkino ne-sreão, ko pa se je vdala v to sama, ki je bila njena rodnamati. Kaj, ãe se je bil duh samote za stalno naselil v prsihnjenega moÏa? Naposled je Klelijin odhod pojasnil tudito.

Na pomlad je Klelija od‰la k dominikankam v Vele-sovo. Lamoral jo je spremil. Ko se je vrnil, se je zdel Re-nati ves drugaãen. Takoj je odredil naj se zaãne z zida-vo cerkve, vabil Majnarda na turnir in vãasih igral dojutra. Renata se je s strahom vpra‰ala, ali Lamoral nesovraÏi svojega lastnega otroka. Bala se je govoriti znjim o tem, ker ji je vselej prikrival, kako ga je Klelijinanesreãa prizadela. Toda zdaj ga je videla, s kak‰no vne-mo je uãil Hugona jahati, kako se je prepiral z Ïupanomza zadnji bokal ovsa. Ali je bilo za njegovo dobro razpo-loÏenje dovolj, ãe je izgubil izpred oãi svojega nekazne-ga otroka?

âe kdaj, bi se bil moral razveseliti Klelijine bliÏine nadan, ko se je z vsem dvorom udeleÏil posvetitve cerkve,ki jo je dal zgraditi za njeno zdravje. Na hribu se je zgr-


39

nilo ljudstvo iz spodnjega in zgornjega Krasa, duhov-‰ãina in plemstvo, otroci — toda Klelije ni bilo.

Spremstvo je razjahalo in z Lamoralom na ãelu stopi-lo v malo okra‰eno cerkvico. Patriarh je v slovesni ‰ko-fovski opravi ob‰el notranjost cerkve in ji omazilil ste-ne, nato pa daroval ma‰o. Po ma‰i je procesija krenila izcerkve na ozko travnato plo‰ãad, kjer so na podstavkuiz brun viseli novi, ‰e neblagoslovljeni zvonovi. Bil jesvetel predjesenski dan. V krogu okrog plo‰ãadi se jerazpostavilo ljudstvo, da prisostvuje blagoslovitvi zvo-nov. Sredi plo‰ãadi, obdana od sveÏe prekopane prsti, jerasla mlada, komaj vsajena lipa.

Patriarh se je pribliÏal in z globokim, grlastim glasomodmolil latinsko molitev. Ljudstvo je zapelo, patriarh paje pristopil in udaril s kladivom vsak zvon posebej. Tri-je mo‰ki so pristopili, potegnili za vrvi in zaãeli zvoniti.

Zvonovi so zapeli vsi trije naenkrat, ko da imajo ensam kembelj, z veselim, visokim glasom.

Kar se je v istem hipu razleglo nenadno in veselo vpit-je. Vsi obrazi ljudi so gledali na prostor, kjer so stali prejkonji. Konji, bilo jih je kak‰nih dvajset, so bili priveza-ni okrog ‰irokega grma in tako so mirno stali do hipa, kose je oglasilo zvonjenje. Podstavek z zvonovi je bil ãistoblizu grma in, ko je zazvonilo, so konji dvignili repe, po-skoãili in se strgali s povodcev. Zdaj so jih ljudje gleda-


40

li, ko so drveli po poboãju navzdol, visoko mahaje zrepi.

Tudi Lamoral je zasledoval z oãmi svojega vranca, ka-ko se je kakor pobesnel pognal ãez skalo in drvel naprejpo poboãju.

Truma otroãadi se je vsula za konji. Vitezi so stali namestu, v svojih pisanih prazniãnih opravah, ki so jih ovi-rale, da bi zdaj tudi sami stekli po kamnitem poboãju.Stali so in smeje se gledali, kdaj jim otroci pripodijo ko-nje nazaj. âez ãas so se zaãeli konji vraãati, nekatere sootroci podili pred sabo, druge so jahali.

Prvi, ki se je vrnil, je bil Lamoralov vranec. Deãek, kiga je jahal, mu je skoraj leÏal na hrbtu, oprijet za nje-govo grivo. Poganjal ga je z glasnim vpitjem in konj je vdrncu prihitel na vrh hriba.

Postal je, ves upehan, s trepetajoãimi Ïilami. Krepki inãrnolasi, bosi deãek je okretno skoãil z njega in ga izroãilgospodu s ‰lemom, ki se mu je pribliÏal. Gospod je ljub-kujoãe potrepljal konja po vratu. Bil je videti prijetnopreseneãen.

»Hraber si, fant da ti je uspelo zajahati Lamoralove-ga vranca! Kako ti je ime?«

»Gomer,« je odgovoril deãek.»Bil bi dober krotilec konja,« je rekel Lamoral. »Kdo

je tvoj oãe?«»Voj‰ãak Gonimer, s Koli‰ãa na Grmadi, gospod.«


41

»Gonimer?« je vpra‰al Lamoral in se zagledal predse.»Prav tako, gospod.«Lamoralu je zdrknila roka s konja. Obrvi so se mu ne-

nadoma namr‰ile, trznil je z glavo, se prijel za rdeãebrke in pogledal v tla. Za hip je strmel konju v kopito,potem pa dvignil oãi. Ostro je pogledal deãku v obraz.Ta vitko ra‰ãeni in krepki, bosi deãek v platneni obleki,z nemirnimi ãrnimi oãmi, je bil torej on, Mislenin sin. Vspominu, ki ga je zagrnil, je bil sram in Ïolã.

Lamoral se ni ganil. Obstal je ob konju, dokler ni ‰elmimo pogled, ki ga je ta deãek izzival v njem s svojimcvetoãim de‰kim zdravjem— pogled na Klelijo, kakor joje bil zadnjiã videl v Velesovem. Pri‰el je bil prav medkosilom. Pustil je konja na samostanskem dvori‰ãu, po-iskal opatinjo in stopil naravnost v obednico. Kdo ve,kako si je predstavljal Klelijo od daleã, a ko je ‰el z opa-tinjo po hodniku in sli‰al njeno hvalo na hãerkin raãun,kako je Klelija med najbolj‰imi v tkalnici, kako tekoãebere iz knjig, se je poãutil sreãnega in prav niã ni mislilna njeno nesreão. Stopil je v obednico. Ko je zagledal vvrsti Klelijo, sklonjeno nad jedjo, se mu je v resnici zde-lo, da je njegova hãerka kakor vse druge gojenke, pravlepa v obleki iz sive ra‰evine. Bilo mu je, ko da je bilanjena grba samo zlobno pri‰epetavanje satana. Tako semu je zdela lepa, enaka vsem drugim, ki so sedele z njo.A takrat je Klelija vstala. Stekla je proti njemu, ne da bi


42

se zravnala, vsa vesela, nesoã ãisto samoumevno za sa-bo tisto grbico. — In prav tak‰na, slabotna in tenkono-ga, zgrbljena je ‰inila mimo zdaj, ko je gledal Gomerja.·ele ko je bil tisti pogled mimo, se je Lamoralu zdelo, danezastrto vidi vso njegovo de‰ko lepoto.

Konj je ‰e upehano dihal. Gomer se je postavil v stranin ga gledal, poÏre‰no in milo obenem, tako se je zdeloLamoralu. Pustil je, da ga je za hip gledal. To, kar se muje zdaj dvigalo v grlu, je bilo drugaãno kakor prej, za-udarilo je po neãem sladkem in vroãem, oglasilo se je inzgubilo.

Poklical je nekoga, starej‰ega med oprodami, ki je no-sil njegovo mo‰njo.

»Daj temule fantu zlatnik!« je velel.

Ljudstvo se je zaãelo razhajati, Lamoral pa je ostal ‰enekaj ãasa na hribu v razgovoru s patriarhom in njego-vim spremstvom. Raimund je izrazil Lamoralu in vikar-ju svoje zado‰ãenje nad potekom slovesnosti. Bilo jemodra misel, posvetiti cerkvico sv. Lenartu, patronu po-ljedelcev, je menil Raimund. Nato se je razgledal pookolici in Lamoral mu je pojasnil razgled, ki se je raz-grinjal naokrog tja do temnomodrih sten âavna. Bile somajhne vasi in zaselki, vmes pa vzvalovano hrastovo ze-lenje, ki se je v jesenskem soncu svetilo kakor morje podeÏju. Patriarh je bil mnenja, da so pogoji, da se novo


43

sveti‰ãe s ãasom lahko razvije v romarsko cerkev. Lamo-ral mu je pritrdil in menil, da je pripravljen ustanovitizanjo beneficij. Pisarju je Ïe naroãil, da prepi‰e kot prvopostavko v imetju nove cerkve pa‰ten z oljkami. Veã nirekel, ãeprav je bil Raimund razpoloÏen za razgovor. Neda bi se dalje obotavljal, je zajahal konja in s tem prisi-lil tudi Raimunda, da mu je sledil.

Kosilo v gradu je trajalo v pozni popoldan, po kosilupa je Lamoral razkazal patriarhu svoj novi vinograd obTimavi. Raimund se ni vrnil na veãerjo, ãeprav ga je La-moral vneto vabil. Poslovil se je, ko so pri‰li iz vinogra-da na cesto, in Lamoral se je oddahnil, da je bil spet sam.Danes mu niti Raimundova druÏba ni ‰la. In ko je pri‰eldomov in sedel na terasi, je bil patriarhu hvaleÏen, da nisprejel vabila.

Trudno je vrgel noge od sebe. ZaÏelel si je, da bi videlnocoj tam na morju vihar, da bi se vse naokrog stemniloin da bi bil tudi sam na terasi ves teman in neviden svo-jim lastnim oãem. Vihar, ki bi prevpil ãrva, ki se mu jezaredil v prsih in glodal. Toda oãi so se mu izgubljalesredi negibne in neÏne gladine. Sonce je bilo ‰e visokopred zatonom in jo obsevalo z leno in razpr‰eno, oljnatosvetlobo. Vstal je, ko da ga pogled na brezosebno miro-vanje morja tesni. DruÏbe ni trpel, zdaj pa mu je bilatudi samota odveã. Ves razburjen je ‰el skozi grajskesobe, ne da bi zaprl vrat za sabo. Poiskal je starega Sa-


44

muela in mu velel, naj prinese na teraso igralno desko,da bi ‰ahirala. Toda ko je prvo partijo izgubil, je prene-hal.

Za veãerjo je pojedel samo kos jagnjetine. In spodveãer je odposlal v Videm sla Ripalda z naroãilom, najpoizve za vojaka Gonimerja s Koli‰ãa. V pismu, ki ga jesel odnesel, je bilo reãeno, da ga njegov gospod opro‰ãaod nadaljnjega sluÏbovanja v vojski njegovega brata vKristusu, gori‰kega grofa Majnarda.


45

V

Gomer je skoraj vso pol domov pretekel. V kuhinji jenaletel na Tribelija.

»Ded, poglejte!«Povedal mu je zgodbo, vse v eni sapi. Tribelij je stal

bos pred njim in dolgo kinkal z glavo. Je bil res sam de-vinski gospod tisti, ki mu je dal to? A, Gomer? Tribelij jeÏarel. Stiskal je svoje male oãi, ko da mu gre na jok. Za-rezana bradica se mu je kakor o‰ilila. Da je to dal samsvetli gospod Lamoral, a? Ne, tega si skoraj ni upal ver-jeti. Pustil je, da mu je ena roka padla ob bok.

»Da, prav gospodov konj je bil! Saj je bil vendar ontisti, ki je prijahal na hrib v‰tric gospoda ‰kofa! In tudis hriba sta odjezdila skupaj, pred drugimi vitezi!«

»Da,« je rekel Tribelij in sku‰al ujeli fanta na laÏi,»toda kje si se nauãil jahati, da si lahko jezdil gospodo-vega konja?«

»Kaj pa tisti ‰tirje romarji, ki so ‰li v ·tivan. Ali nisopustili svojih konj pri nas? ·e celo vpili ste name, ded,naj pustim tujo Ïival pri miru.«

Da, Tribelij se ni veã spominjal. Ni bil veã tako prise-ben, bil je star, kimal je predse in sproti pozabljal. Na-


46

smehnil se je kakor osramoãen. Pocincal je z zlatnikomv roki. Da, pa naj bo res tako, kakor pravi Gomer. Todakaj, ãe to le ni pravo zlalo?

Skozi lino, ki je gledala v hlev, je pri‰lo Lamoralovoime Misleni ãisto jasno do u‰es. OdloÏila je golido podkravo in prisluhnila. Ko je hotela stopiti v hi‰o, je zagle-dala oãeta, ki je stal na pragu in vrtel zlatnik proti luãi.

Ko jo je zagledal, je Gomer veselo zavpil. Vztrepeta-la je.

»Nesi to nazaj!« je zavpila. »Vrni to Lamoralu! Recimu, naj raje vrne oãeta, ki ga je vzel!«

Iztrgala je Tribeliju zlatnik in ga pognala ob tla.Od‰la je, Tribelij pa je obstal na pragu, ves bos in

zmeden. Tudi Gomer je debelo gledal predse. Pobral jezlatnik in ga dal dedu.

Tribelij ni niãesar razumeL Sklonjena roka mu je klec-nila, da mu je dlan zabingljala, ko da ima zlomljeno za-pestje. Nekaj je Ïe moralo biti vmes, da se je Mislenaraztogotila.

»Tak se tebi dozdeva, Mislena, da to ne more biti pra-vo zlato?«

Pokinkal je z brado. Star si, Tribelij, da se tvojim oãemne da veã prepoznati bene‰kega zlatnika! Toda teÏak jekakor bene‰ki zlatnik! âutim ga med prsti in Boga sta-vim za prião, da se gospod Lamoral ni ‰alil! Sama ga bo‰poteÏkala in videla. A, Mislena?


47

Stopil je po lestvi v svisli, kjer je spal. Izpod sena je iz-grebel leseno skrinjico, kjer je hranil nekaj oglejskihgro‰ev, peão pokojne Ïene in konico kopja, ki se je od-lomila neverniku v njegov ‰ãit, ko je naskakoval sara-censko trdnjavo na gori Tabor. Konica je bila pokrita zdebelo plastjo rje. Ko je spravil zlatnik, je vzel konico, dabi jo z Gomerjem nabrusila.

Gomer je vrtel brus in venomer spra‰eval. Koliko dnihoda je bilo do tja, do gore Tabor? To je bilo daleã. In doZveliãarjevega groba?

»V sveto mesto, misli‰?« je vpra‰al Tribelij.»Da,« je rekel Gomer.«To pa je ‰e dalje, ãe se prav spominjam.«Brus se je naglo vrtel, da je voda brizgala starcu v oãi.

Tribelij je potrpeÏljivo snemal rjo s konice, miÏal in bru-sil in vse je bilo zdaj tako daleã.

»Kaj, ãe bi jaz brusil?« je rekel Gomer in ustavil.»In jaz vrtel?« je rekel Tribelij.»Jaz bi hitreje nabrusil.«»No. âe bo‰ hitreje brusil. No.«Zamenjala sta vlogi. Zdaj je tekel brus poãasneje in

Gomer je pritiskal z vso moãjo, da se je zaãela konicasvetlikati. Tribelij je vrtel z naporom, s skljuãenimi ko-leni, ki so mu ob vsakem obratu brusa odskoãila. Metaloga je sem ter tja, ãimbolj je Gomer pritiskal. Da, fant bomoãan kakor Gonimer, Ïiv pa kakor Mislena. A zakaj je


48

Ïe bila Mislena tako trmasta? Da je le mogla misliti, dastari kriÏar ne pozna bene‰kega zlatnika?

»Kako je Ïe bilo s tistim kraljem?« je vpra‰al Gomer insi ogledal konico.

Tribelij ‰e spet zavrti. Poskakoval je in vrtel.»S kak‰nim?« je vpra‰al. »Bilo je veã kraljev.«»Z onim, ki vas je peljal tja dol.«»Z Leopoldom?«»Da.«»Leopold Gloriosus ni bil kralj.« je rekel Tribelij.Smehljal se je, ko je Ïe bilo ‰e tako daleã, kakor onkraj

Ïivljenja, v trudni in uspavajoãi sivini. Smehljal se je,bolj z liãnicami kot z oãmi, kajti voda izpod brusa mu jebrizgala v obraz, da je miÏal. Tam onkraj, takoj za zapr-timi oãmi, se je sivina odpirala v ãedalje jasnej‰o, mla-dostno daljo, v zeleno dolino, ki se je svetlikala in tem-nila, se odevala v migetajoã sonãni prah, skozi kateregase je bliskalo od oroÏja. Bilo je kakor pogled na pomlad-ni listnat gozd, na katerega deÏuje iz mimoidoãega obla-ka, ki ni pokril sonca. In tako je nad gozdom deÏ, ki lijeskozi Ïarko svetlobo, deÏ in sonce se prepletata, da selistje blesti kakor nabru‰ena kovina …

Ustavil je brus, da si je pobral kaplje z oãi in se spom-nil.

»Eh,« je rekel in spet poskoãil. Zavrtel je. »Do Zve-liãarjevega groba je bilo ‰e daleã ko smo Kristusovi kri-


49

Ïarji ‰li po dolini Zrmanje in tam na koncu je bilSplit …«

Peru‰a s Proseka ni bil edini, ki se je vrnil tako nepri-ãakovan, da so se ga domaãi ustra‰ili. Od ãasa do ãasa seje vrnil marsikdo, o katerem ni bilo Ïe zdavnaj glasu.Kapali so od vsepovsod, celo iz daljne âe‰ke. Proti jeseniÏe skoraj ni bilo dne, da bi ne pri‰el na Koli‰ãe glas okak‰nem novem povratniku. Ko je Tribelij pri‰el skmeãke sodbe v Devinu, je pripovedoval o ‰tevilnihnovih obrazih, ki se jih je komaj spominjal. Spra‰eval jeza zetom, toda samo eden od povratnikov se je borilproti Villalti, potem pa prebegnil drugam.

Tu pa tam je kak‰en povratnik krenil ãez Grmado inpoprosil na Koli‰ãu za poÏirek vode. Mislena ga je vse-lej povahila v hi‰o in mu dala ostanek od jedi, potem pase z njim dolgo razgovorila. Toda izvedela ni me veã odtega, kar je bil Ïe izvedel Tribelij v Devinu.

Bila je vroãa in suha jesen. Kadar je zveãer zahajalosonce, je hrastov gozd ves Ïarel v razpr‰eni rumeni svet-lobi. Takrat je bilo dovolj, da je pred Koliãem padel zdrevesa oreh, da je Mislena vztrepetala. Ponoãi se ji jevenomer zdelo, da je zasli‰ala na stezi stopinje. PribliÏe-vale so se, se okrenile proti hi‰i, nekdo je potrkal na vra-ta. To trkanje se ji je zdelo tako resniãno, da je iz polsnaplanila k oknu. Niã ni bilo, samo lahka polnoãna sapa jedramila listje iz meseãine.


50

A ko je spet legla, je stal pred njo pogled: sonce zaha-ja, po rumeno obsijanem listju na stezi stopati dva teÏkookovana ãevlja, mladi moÏ v polvoja‰ki opremi hiti, oprtna popotno palico, vedro lopa po zemljatih prestopih,mimo zasute kotanje, dokler ne krene mimo posu‰enihgeranij proti hi‰i.

Potlej je nad vsem hrastovim gozdom jutro, rezkasvetloba tja ãez prostrano mrgolenje kro‰enj, do morja.In v tem jutru glas, enakozvoãno nabijanje Gonimerje-ve kose, ki jo uspava.

Po opravljeni jesenski tlaki pri samostanu je trajalo lepovreme dalje, tako da so lahko poÏeli ajdo. Slana jo je bilatako usmodila, da je sprva Tribelij hotel iz malodu‰japognati vanjo kravi, da jo popaseta. Vendar se je pre-mislil. Za zimo ni bilo niãesar za pod zob razen nekajjeãmena in fiÏola. Repa kdo ve zakaj ni bila niti pogna-la. P‰enice pa sploh ni bilo veã, saj si je morala Mislenacelo izposoditi bokal, da so zadostili oddaji. Tako sta sTribelijem sklenila, da poÏanjeta ajdo, kakr‰na je Ïe bila.

Îela sta oba, vmes pa je Gomer vezal snope. Na enistrani plitve dolinice, kjer je rasla ajda, je stala visokagozdna stena, ki je branila soncu v dolino, komaj se jenagnilo ãez poldan. Tako so delali tudi v rani popoldan-ski uri v senci.


51

Za kosilo je Mislena pripravila malo ka‰e, toda laãnimjim tako ni bilo treba biti, ko pa so na travnatem robunad leho gnile fige. Takole pod prsti se ni zdelo, da bibila ajda povsem za niã. âisto vsa zrna niso bila prazna.Delo jim je ‰lo kar izpod rok in v senci, ki je sveÏe velaod gozda kakor od studenca, se jim je neprisiljeno ple-tel razgovor.

Govorili so, o ãemer se je slulo tiste dni po kra‰kih hri-bih: da je devinski gospod poãenjal na gradu ãudnestvari in da je bila zato gospa Renata vsa nesreãna.

»Hudoba je pri‰la vanj,« je rekla Mislena.»Pri Nitraborjevih pravijo prav tako,« je rekel Tribe-

lij. »Sam Bog ve in nihãe drugi, kaj pomeni, ãe po‰ljehudobo v ãloveka. Videl sem Ïe to. Bog nam daj, da sene bi pregre‰ili.«

»Kaj pa je hudoba, ded?« je vpra‰al Gomer.»Ni, da bi govorili o tem,« je rekel Tribelij in podrsal

s srpom po strni‰ãu v znamenje kriÏa. »To so reãi,« jerekel. »A mladi gospod Hugon, njegov sin, je Ïe tolikoodraslel, da bo lahko kmalu sam upravljal grad. MarHugon ni pribliÏno Gomerjevih let. Mislena?«

»Ko sem bila na gradu, je bil Ïe rojen. Starej‰i je,« jerekla Mislena.

Îela sta, Mislena sklonjena, Tribelij pa kleãe. Nabralje v pest sveÏenj ajde in ga odrezal.


52

»Ubogi na‰ gospod,« je rekel. »Tisti zlatnik mi prihajana misel. Bogve, ãe bo tudi Hugon tak kakor oãe, da bopodaril zlatnik tlaãanovemu sinu.«

Mislena se je ugriznila v ustnice. Pustila je, da je raz-govor zamrl med Tribelijem in Gomerjem.

»âe bo ‰la gospa na romanje, bo to Ïe pomagalo, daizprosi za gospoda boÏje usmiljenje, ki ga je potrebenkakor mi teh ajdovih zrnc. Pri Nitraborju sem sli‰al, damisli bosa in brez spremstva v Oglej.«

Nato je tudi Tribelij umolknil.Senca se je hitro ‰irila proti oni strani doline in zdaj so

delali ãedalje hitreje, skoraj brez besed. Sli‰ati je bilosamo udarjanje srpov, v katerem pa se je ãisto jasno raz-loãil glas:

»Dober veãer pri Koliãarjevih!«Glas se je nenadno in veselo oglasil nedaleã za njimi.»Bog daj!« sta odzdravila Tribelij in Mislena, preden

sta se ozrla. Kajti ko sta pogledala nazaj, sta oba odreve-nela. V polmraku, ki je zagrnil dolino, je stal na konculehe moÏ: v brezrokavnem usnjenem suknjiãu, z bisago,ki mu je visela ãez ramo, s popotno palico v roki — in jihgledal. Eno samo znamenje je kazalo, da je bil to voj-‰ãak, ki se je vraãal — ‰lem, ki ga je nosil, poveznjeneganad oãmi.

Bilo je pod noãjo in morda je bila prav noã kriva da jeMislena prestra‰eno vzkliknila in odvrgla srp. Bila je


53

ura, ko je sonce, ki je tonilo za Oglejem, vodoravno si-jalo v hraste za Koli‰ãem in obsevalo listje na stezi, nakateri ga je priãakovala. A ko je zdaj stal tam na konculehe, je vse v nji na mah popustilo.

Stekla je.»Kam beÏi‰ Mislena?«·ele ko je pri‰lec drugiã spregovoril, jo je streznilo, da

ni videla vse prikazni, ampak Ïivega ãloveka, ki je odla-gal bisago, da ji gre naproti. Bil je mlad. Odvrgel je pa-lico in si privzdignil ‰lem. Mirno je stopil ãez strni‰ãe, komu je ona Ïe tekla naproti.

»Gonimer, moj ljubi!«Tekla mu je naproti in gosto ajdovo strni‰ãe je bilo

pod njenimi nogami ãedalje mehkej‰e, pogrezujoãe se,dokler ni pritekla, kjer je stal, mu pogledala v obraz, kise je odkril izpod re‰etke, in samo kratko in odsekanozavekala. Tedaj se je strni‰ãe ugreznilo in moÏ je dejal:

»Pokoj hrabri Gonimerjevi du‰i! Bog me je kaznovalnad prelito krvjo, ki je tekla pod mojim meãem iz ransrãnih Otokarjevih voj‰ãakov, da sem ti moral prvi ne-vede prinesti ta glas! A tudi on je mrtev, na‰ nasprotnikOtokar, kralj ãe‰ki, ‰ãit za vse kristjane, srãen kakor lev,plemenit kakor orel! In njegova kri kliãe nesreão na nas,voj‰ãake HabsburÏana!«

»O Jurij, prav ti, sosed, Nitraborjev zet, si moral pri-nesti ta glas!«


54

Mislena mu je dolgo obleÏala v objemu.Jurij ni hotel nazaj na Koli‰ãe, pa tudi Mislena mu ni

prigovarjala. Pred sabo jo imel ‰e skoraj uro samotnehoje, noãilo se je in, kar je lahko povedal o Gonimerju,je bilo tako malo, da je lahko povedal stoje, z bisago ãezramo. O Gonimerju ni vedel vsa vojna leta prav niã, ãe-prav je ves ãas o njem vneto povpra‰eval. Da je mrtev,je zvedel ‰ele pred nekaj dnevi, zato ga je tembolj zaãu-dilo, da je bil prav on tisti, ki je prvi glasnik nesreãe priKoli‰ãarjevih. Nazaj grede se je njegova stotnija ustavilav Vidmu, da bi se raz‰la. Tu je bilo ‰e drugo voja‰tvo, kise je razhajalo. Vojakom je bilo razgla‰eno, da lahko do-bijo za majhno od‰kodnino konja in opremo. Tako so sezbrali na nekem trgu, ki je bil doloãen za sejem. Bilo jezjutraj in ko so ãakali, da se prodaja zaãne, je klicar za-ukazal z rogom ti‰ino. Sredi trga se je prikazal mlaj‰imoÏ na konju. Po pokrivalu je bilo videti, da je sel.

Glasno je zaklical:»Je tu voj‰ãak Gonimer s Koli‰ãa?«Voja‰tvo je nestrpno ãakalo na prodajo in se je zato

razlegal nad trgom glasen ‰um. Jurij je stal v gneãi ne-daleã od sla. Ko ga je pozorneje pogledal, se mu je za-zdel znan. Hotel se je preriti do njega, ker ga je pri priãiob‰lo, da je to Ripald, sel devinskega gospoda Lamora-la. A tedaj se je nekdo iz gneãe oglasil:


55

»Îe nekaj let je, kar je Gonimer s Koli‰ãa padel v bojuproti Villalti.«

Sel je odjezdil, Jurij pa se je zaãel prerivati proti me-stu, od koder je zasli‰al glas. Toda zaãela se je razproda-ja in v glasni zme‰njavi jo zaman iskal vojaka, ki se jeodzval slu.

Bil je potrt, kakor je ãlovek potrt ob smrti vrlega to-vari‰a iz mladih let, je rekel Jurij. Kar je imel denarja, gaje pognal, in niti na misel mu ni pri‰lo, da bi si odkupilkonja.

Vso pot je napravil pe‰, prav do Koli‰ãa.


56

VI

Ko so se vrnili na Koli‰ãe, so nekaj ãasa vsi trije ob-sedeli v temi ob ognji‰ãu. V zraku je di‰alo po

ugaslem pepelu. Niãesar ni bilo sli‰ati od nikoder. Ti‰i-na je vela vanje mrtvo in opusto‰eno kakor s starega po-gori‰ãa. Naposled je bilo, ko da je zaãelo nad pogori-‰ãem sneÏiti, oni pa so ‰e naprej negibno sedeli in pu-‰ãali, da jih sneg zameta.

Tribelij je pobobnal s prsti.Sli‰ati je bilo, ko je vstal in bos stopil k slepemu oknu

ob ognji‰ãu. PriÏgal je borovo trsko in snel s stene lese-no pratiko. Pre‰tel je s fovãem zareze na leseni de‰ãiciod zadnjega ‰ãipa sem. Zadnjo zarezo je poglobil in raz-‰iril, da se je dan, ko je pri‰la smrt na Koli‰ãe, jasnejerazloãeval. Spet je obesil de‰ãico na steno.

»Bomo priÏgali ogenj, Mislena?« je vpra‰al.»Kar zakurite, oãe.«Tribelij je stresel z rokami.»Po drva moram,« je rekel in lagodno odstopical na

borjaã.Zakurili so in pojedli ostanek ka‰e od kosila. Ogenj na

ognji‰ãu je spet zamiral. Mislena je zrla v plamen ki je


57

upadal na glavnji, uga‰al in se spet razplamteval. Sledilaje temu trdoÏivemu umiranju, dokler ni sunila s kopa-ãem v ogenj, da se je podrl. Od borove trske je prihaja-lo le nekaj negotove svetlobe. To je bil Gonimerjev po-greb! O, Gonimer …

Spet so se vraãali v temo.»Spat pojdi, Gomer.« je rekla Mislena.Ostala sta sama s Tribelijem. Molãala je, ko je starec

tibo bobnal s prsti po kolenih in tu in tam rekel kaj ssvojim zateglim, skoraj pojoãim glasom. Zdaj ga je onanagovorila.

»P‰enice za seme ne bo,« je rekla.»P‰enice?«»Da, celo vrniti je moram bokal, ki sem si ga izposo-

dila, semensko pa bo treba kupiti, oãe.«Tribelij je podrsal s peto po tleh.»Sam sem mislil, kaj, ãe p‰enice ne bo. Brez p‰enice

ne gre, sem dejal. Misli‰, da bo zanjo dovolj ovca?«»Ovca?« je vpra‰ala Mislena. »Ne vem.«»Tudi sam sem dejal, kaj, ãe bo kaj kruha? Ovci bo‰

odpeljala, pa bo.«»·koda bi bilo imeti dve ovci manj na Koli‰ãu. Zlatnik

bi mi dali, oãe, pa bi ostalo ‰e za zadu‰nico in za nekajplatna za pozimi.«

Tribelij je podvomil.»Zlatnik, pravi‰?«


58

»Da,« je odgovorila Mislena gotovo, kajti v njej se jebil izgubil poslednji dvom. Tema ob ognji‰ãu se je gosti-la, prehajala je v ãrno gotovost.

Starec se le ni mogel odloãiti.»Kaj jaz vem,« je rekel. »Mislil sem, da bi morala osta-

ti taka dragocenost pri hi‰i. Bogve, ãe ne bo kdaj veãjasila. Da pa je le ‰koda ovac, pravi‰? Bogve. No, pa ti bomdal zlatnik.«

»Pojdem jutri zarana. Prinesite mi ga zdaj,« je reklaMislena.

Stopil je v svisli in ji ga prinesel.»Tak se zdaj ne bo‰ hudovala. Mislena, ães da to ni

pravo zlato? Ali pa ‰e misli‰, da se je hotel gospod La-moral po‰aliti z uboÏci?«

Ne, Mislena ni veã mislila na to. Pogledala je zlatnik,ki ga je Tribelij vrtel med prsti. Sklonila se je proti svet-lobi, ki je prihajala od trske, in videla je, da je to dobr‰enzlatnik, ves svetal z neznatno okvaro na obodu. Lamo-ralov zlatnik. Tribelij ga je vrtel med palcem in kazal-cem, poboÏno kimaje predse.

»Kaj si je izmislil ãlovek!« je dejal. »Jej, kaj vse si jeizmislil!«

Trska v slepem oknu je dogorela.»Lahko noã!« je rekel Tribelij.Mislena ga je sli‰ala, ko je stopil na lestev.


59

Nekam hlastno je stopal skozi temo po stopnicah, brezvzdihovanja, z navajeno starãevsko ihto, ob kateri se jestopnica ‰kripaje uravnavala, ko da se oddihava od nje-gove teÏe. Stopnica, na katero je prestopil, je za‰kripaladrugaãe, znano in pradavno, in sredi teme so se sli‰alisamo mesnati prestopi starih nog, ki vdano hitijo v svislik poãitku. Noã je bila polna preteklosti in Mislena je vi-dela vse kakor podnevi s stvarno bistrovidnostjo luãi.Kljub temi je videla oãeta, kako se plazi proti leÏi‰ãu, kerje bil ta pogled pradaven in je segal v samo omotiãnoglobino detinstva. Videla ga je, kako se je dotipal dosena, uleÏanega v obliki plitvega groba, in pokleknil.Glasno je odmolil molitvico, ki jo je znala tudi sama napamet, pesem o cerkvici rumeni, o Mariji, s sedmimimeãi prebodeni. To je bila pesem, ki jo je starec oddrdralz domaãim, dnevnim glasom, ki ga je sli‰ala, tudi ãe jesedela v kuhinji ob ugaslem ognji‰ãu. Sli‰ala ga je, kakose je potem poãasi zleknil v svojem grobu iz sena, v ka-terem je leÏal Ïe osemdeset let. Predstavljala si ga je tamv senu, kakor ga je bila videla spati od mladih let: leÏeãe-ga na hrbtu, s sklenjenimi rokami kakor mrliã. Jezik mulepi na pol odprti ustnici, skozi katero prihaja smrãanjekakor v sunkih. Dolg je in star, roke in noge so mu izna-kaÏene, ne od vojne, ampak od zemlje, s katero se jeboril okoli Koli‰ãa. Dobra mala bradica z zarezo ne kimaveã predse.


60

Nova noã je pri‰la, z njo nova in ‰e neznana tesnoba,a Tribelij je spal kakor vedno. Zadnja glavnja, ki je naj-delj dogorevala, je utonila v pepelu. Z ognji‰ãa je zadi-‰alo po neãem do kraja izgorelem, neÏivem, bil je kakorstrupen vzduh po pogori‰ãu, ki ga je izpral deÏ. In onaje sedela kakor brezdomec, ki je pri‰el po dolgem deÏev-ju pogledat, ali ‰e kaj di‰i po rojstni hi‰i. Sedela je in nimislila veã. A ko je zasli‰ala smrãanje iz svisli, je vstalaod ognji‰ãa. Zdaj je zagotovo vedela, da nima veã priãe.Tam doli, pod Grmado, jo je ãakal Lamoral. Tiho je za-prla vrata in stopila po stezi, ki je peljala skozi listje inpotem mimo zasute kotanje v noã.

Tako je ‰la.Ko je pri‰la iz gozda na gmajno, se je noã odprla, z

morjem na levi, z redkimi, zastrtimi zvezdami vse na-okrog. Tudi ãe bi se ne drÏala steze, je bila zdaj tako bli-zu cilja, da bi ne mogla zgre‰iti. ârta obale se je razloã-no odbijala od mraãno lesketajoãe se gladine morja; inprav v smeri, kamor je ‰la, se je grbila v tr‰ato vzbokli-no z luãmi; bil je grad. Ne, Lamoral ‰e ni mogel spati.

Sama ni vedela, kdaj je bila tam.Potipala se je v nedrjih, ali ima ‰e zlatnik. Lasje so ji

bili vlaÏni od vpite megle. Vsa je bila potna. Potegnila jeza roãaj, ki je molel iz grajskih vrat. Zazvonilo je, bilo jekakor kratek mrtva‰ki glas, ki jo je vso presunil. Z gro-zo se je vpra‰ala, kaj poãenja. Hotela se je vrniti, spom-


61

nila se je Gomerja, suhe solze so ji navrele v oãi. Toda koje zasli‰ala, da je odskoãil zapah in zagledala skozi reÏopol odprtih vrat starca z le‰ãerbo, se je ‰e enkrat odloãi-la.

Bil je Numeran, vratar, ki se ga je ‰e spominjala, kle-petav dedec surovih besedi, a brez vsake zlobe.

»Hvala Bogu, da sem naletela prav nate, Numeran!«»No, kaj pa te zdaj nosi okrog, du‰a?« je vpra‰al sta-

rec in odslonil vrata, da se je lahko Mislena zmuznilanaprej. Glavno je bilo, da jo je spustil skozi vrata, je po-mislila. Zdaj mu je lahko natvezla karkoli.

»BoÏji biã je ‰vignil ãez Koli‰ãe, Numeran! Roparji sopri‰li in odgnali Ïivino. Pritekla sem, da obvestim graj-ske. Pusti me, da stopim h gospodu.«

Numeran je razburjeno potresel s svetilko. Kakor toãase mu je usulo iz ust. Najprej je zdrdral vrsto kletvic naMislenin raãun.

»Kaj?« je potem povzel. »Misli‰, da bomo nadlegovaligospoda za vsako ãenão, ki pride komu na um? Kaj tiedina ne ve‰, kaj se zdaj dogaja na gradu? Gospe ‰e ni zromanja nazaj, o gospodu pa ni, da bi govoril. âe je ãlo-vek trãen, je paã trãen in Bog pomagaj. Spat pojdi, ba-ba!«

Toda Mislena se ni dala premotiti.»Roparje da si videla,« je rekel starec. »Figo si videla.«


62

Misleno je vleklo naprej, nenadna sla jo je prevzela,privid ma‰ãevanja se je zdaj druÏil z drugim prividom,s ‰umom, s koraki ãloveka, stopajoãega po listju. Ma‰ãe-vanje, to je bilo zdaj sreãanje z njim, ki ga je tako dolgoãakala. Odloãno je stopila naprej.

»Kaj?« je planil Numeran. Prijel jo je za roko. Zdaj joje zaãel jemati zares. »Da ti roparski vitezi spet plenijopo deÏeli? Hudo je, kaj ãe‰. Tudi z mano je narobe, na-pil sem se neprevretega mo‰ta. Crkovina sem. Poãakaj.K oskrbniku grem. Gospoda kar pustiva pri miru!«

Mislena je gledala za njim, dokler ni utonil z le‰ãerbov stopni‰ãu.

Takoj na desno je bila drvarnica. ·inila je mimo nje inÏe je bila ob vhodu v glavno veÏo, ko se je spomnila, daji v eni roki nekaj manjka. V levi je ti‰ãala zlatnik, a vdesni? Vrnila se je in stekla skozi drvarnico v oroÏarno.Spominjala se je, kje je morala iskati. Pobrskala je, da seji je roka dotipala Ïeleza. Bilo je kratko in roãno in niãveã ji ni bilo treba iskati. Zravnala se je in se v hipu spetzna‰la na prostem.

Numerana ‰e ni bilo nazaj, zato je brez skrbi stopilav veÏo. Tu je trenutek postala, da se prepriãa, ali je sama.Res, straÏniki so glasno igrali v sosedni dvorani, bila jesama, lahko je stekla po stopnicah navzgor, na veÏo.Spet je postala v soju oljenke, ki je brlela pred sveto po-dobo. Od tu ni bilo veã daleã, bilo je ãisto blizu po tej


63

rdeãe tlakovani poti, ki je peljala skozi vrsto grajskihsob. Tam je pot morala prehajati v tisto gozdno stezo, skatere je sli‰ala vedno razloãnej‰o hojo …

Prva soba, skozi katero je ‰la, je bila temna, nikogar nibilo tam. V glavi ji je Ïarelo, tema okrog nje se je stop-lila, da je bila spet vsa potna. Dala si je Ïelezo pod kriloin prisluhnila glasovom, ki so se ogla‰ali onkraj stran-skih vrat. Spoznala je visoki in blagi glas patra Xigarda.Nato se je oglasil Hugon. Fant je zaãel nekaj brati. Bralje skoraj kriãe, s pretiranim in zaletavim glasom, jezno‰kripaje s stolom, kjer je sedel. Ko je stopila v naslednjosobo, ni bilo sli‰ali niti tega veã. Bila je tam. ·e en pritiskkljuke. ·e ena vrata in potem nikamor veã, ker je bila Ïetam, kamor je hotela to noã. Tiho je odprla v Lamora-lovo sobo.

Potem je ‰la, kakor jo je vodil spomin, ki ji je oÏivljallego predmetov, predmete same, celo vzporedne glad-ke Ïlebiãe ob zelenem kaminu, mirno katerega se je do-tipala do leÏi‰ãa. Roka ji je rahlo segla na vzglavje, i‰ãoãvzboklino dihajoãega tilnika … Toda postelja je bilaprazna. Ko je prisluhnila, je zaãutila, da ni nikogar vveliki spalnici. En sam glas je dojela: morje, razlivanjeplime pod oknom.

Tik spalnice je bil ‰e en prostor, lovska sobica, v kate-ro so drÏala komaj opazna, v steno urezana vrata brezpodbojev. Tu, zleknjen v naslanjaãu, obujajoã kak‰en


64

lovski spomin ob pogledu na jelenje rogovje na steni, jeLamoral zelo rad igral. Nocoj je povabil k sebi Ripalda.Fant je bil ‰e utrujen od poti v Videm, a kljub temu muje bil tudi tokrat ãisto enakovreden nasprotnik. Lamoralje zdaj ãakal na njegovo potezo. âe res preskoãi s ko-njem?

Ripald je okleval. Lamoral se je spet razmislil ob ro-govju na steni, plave oãi pod rumenimi, kakor oÏganimiobrvmi so mu obmirovale v lenem razkosju. Da, ãe Ri-pald udari s konjem, mu je on takoj za petami. In res —Ripald je udaril po deski — konj!

Lamoral ni poãakal. Napel je zgornjo ustnico, se pre-sedel, potem pa premaknil figuro, da je tlesknilo suho inizzivajoãe, kakor klotuta.

»·ah!«Bilo je znamenje za Misleno. Odprla je in obstala. Ob

zraãnem sunku se je plamen na trski zvil, da se je za hipstemnilo. Potem se je spet polno razsvetlil po igralnideski, po stenah, po dveh preseneãenih mo‰kih obrazih,ki sta se sunkovito ozrla. Mislena je stopila ‰e za korak.Lamoral jo je pogledal izza rame, tilnik mu je bil rdeã,preklan v dve gubi kakor prevezana blazina, vse je bilotako blizu.

»Me ne pozna‰, Lamoral?«Zarobljena dekla, ki je po pomoti odprla sem — tako

je moral sprva pomisliti. Potlej, ko je zagledal nevajen


65

obraz, se je obrnil proti vratom, da jo je lahko premeril.Nora Ïenska, ali je bila zdaj ura, da je prosjaãila na gra-du? Kaj pa je prismojeval na vratih Numeran, da ji jeodprl? Tedaj so padle besede, da je vstal. S skokom je bilpokonci.

»Ne poznas veã Mislene?«Mlada norica z vlaÏnimi lasmi, lepa beraãica z gibki-

mi boki — ãe nisi morda duh, ki preganja Lamorala? Alini bilo pozno? Ali ni bila Ïe noã?

»Prinesla sem ti nazaj, kar je tvojega.«Bilo je kakor noãni prisluh, dokler ni odjeknil glas, ki

je napravil ves ta prizor resniãen: cvenk zlatnika, ki gaje Ïenska vrgla na mizo. Zagnala ga je, da se je odbil zmize in brnel preden je obleÏal. Zasvetil se je pred njo,se spojil z rumenim Ïarom te noãi.

»In ti mi bo‰ vrnil mojega moÏa Gonimerja!«»Prekleta!«Misleni je blisnila roka izpod gube v krilu.Bilo je, ko da ni sama sunila z bodalom, ampak se sa-

mo prepustila njegovemu sunku, ki je meril prav tja, vtilnik. Ni ga dosegla. Lamoral se ji je izognil, a le deloma,kajti zdaj si je izpostavil prsi. Sunila je tja, ãuteã, kako jerezilo ‰lo skozi mehko usnje telovnika. Ripald je zavpilin planil okoli mize. Prevrnil je igralno desko, da se jenastavljena igra razletela. Od hropeãega, ãez stol pre-vrnjenega Lamorala je bilo le dober skok do vrat. Po-


66

gnala se je ãez tisti presledek, ki je bil zadnja ovira pro-ti tistemu, kar se je bliÏalo. Pognala se je. Bila je onkrajvrat, v temi. Kako dolga je bila Lamoralova spalnica!Tekla je, se zaletela in spet tekla, kamor se je zdaj odpi-ralo v svetlobo, v gozdno stezo, od koder so se sli‰alikoraki. Svetloba na stezi je vodila mimo visokega zidne-ga stekla proti oknu in ãez. Odprla je in se potegnilanavzgor. Nekdo je iz lovske sobe planil v spalnico. In ko-maj se je potegnila na okno, se je odgnala.

Bilo je tu. Koraki prihajajoãega po listju! Listje jo jeobjelo od vseh strani, vse mokro, ãedalje manj ‰umeãe.Koraki, koraki!


67

VII

Ko je Ripald poklical na pomoã, se je pri priãi od-zvalo nekaj straÏnikov, ki so vadljali v pritliãju. Pu-

stili so igro, pograbili helebarde in stekli. Na Lamoralaso naleteli, ‰e preden so bili na vrhu stopnic. Pritekel jena veÏo in obstal, obrnjen proti vratom, kjer se je moralprikazati Ripald. âeprav mu je kri curkoma tekla posuknjiãu in mu zalivala konico ‰kornja, se je obvladoval.Mirno je poãakal Ripalda, ves bled v svoj okrogli obrazz rumenimi brki, a trezen in odloãen. ·ele, ko je mladisel pridrvel na veÏo, se je Lamoral oglasil. Pokazal jenanj.

»Primite ga, morilca!« je zavpil. »Seme ubijalsko, ki gaje zamikala zlatnina njegovega gospoda! V temnico znjim! In ãe samo zine, ga gredoã konãajte!«

Lamoralu je odleglo, ko da je nehal krvaveti. Vse se jeodvilo tako, kakor je bilo treba: Ripald ni niti ãrhnil.Kakor cunja, s ponorelimi, vdanimi oãmi se je prepustilstraÏnikom, ki so ga odpeljali po stopnicah.

»Pokliãite Numerana!«To je bila prva misel, ki je ob‰la Lamorala, komaj je

opravil z Ripaldom. Ne misel na Samuela, na grajskega


68

zdravnika, ampak na starega vratarja. Zdaj je moralopraviti ‰e z njim. Ni ga hotel ãakati. Sam se mu je spu-stil po stopnicah naproti. Sklonjen je videl lastno kri,zatrl v sebi obãutek gnusa, ki ga je prevzel, in planil nadvori‰ãe. âisto prisebno je moral izpeljati ‰e to. Nume-ran je bil zdaj ‰e edini, ki je moral videti Ïensko. Ko bi jobili videli straÏniki, bi jo bili ustavili v pritliãju. Tu je bilodvori‰ãe, Numeran je Ïe koraãil s svojim hlastnim kora-kom, s svetilko ob boku. Preden je kaj spregovoril, ga jeLamoral potisnil ob stran, k steni drvarnice.

»Koga si spustil v grad?« je vpra‰al skozi zobe.Starec je zamahnil s svetilko, iz ust se mu je usulo ka-

kor toãa, bil je ves na tem, da se ‰iroko razklepeãe. Kogaje spustil? Babo, ki je nekaj pripovedovala o roparjih.Hotel je k oskrbniku, pa ga ni bilo. In zdaj je ‰e baba navsem lepem izginila! Ali je gospod razumel? In Nume-ran se je zaãel stresati od ogorãenja nad sabo, da jecoprnici sploh odprl!

Toda Lamoral ga je pri priãi zavrl.»Nikogar nisi spustil,« je rekel zagrizeno. »Nikogar,

razume‰?«To je starca zmedlo. Postalo ga je sram, da se je napil.

Proseãe se je zasmejal — tako torej se je njegovi okaje-ni butici samo sanjalo, da je videl babo na vratih? Niã niopazil, da Lamoral krvavi.


69

»Niti sanjalo se ti ni o nji, zapomni si! Niti sanjalone!«

Glas, s katerim je bilo to reãeno, je starca streznil.Tudi sam je rekel tiho, ko da se zaveda pomena te skriv-nosti:

»Kaj ‰e, gospod!«In se je vrnil na svoje ãuvarsko mesto.·ele zdaj, ko je zagotovo zavaroval ime, ki mu je mo-

ral biti zvest, svojo viscontsko ãast, je Lamoral zaãutil,da slabi. Po gradu so se naglo priÏigale luãi. Stopil je vveÏo, se zaãel kaj lahko vzpenjati po stopnicah, a tam soga Ïe prestregli. Pustil se je nesti. Zleknjen vznak narokah je gledal v konico svojega okra‰enega ‰kornja,rdeãega od krvi. Tudi ãe je zaprl oãi, je bil tisti krvavi‰korenj ‰e vedno tam, med vejicami polzaprtih vek. Telose mu je kakor poãasi praznilo, to je ãutil. Bilo je zaradikrvi, ki je odtekala. Odtekalo je, se oddaljevalo, on samje nekam plul. In tam na koncu, kamor je ‰el, kaj je bilotam? Sivi vrtinec, v katerem se je z blazno naglico vrtel‰korenj, dokler se ni izvrtel v rumen madeÏ, v ogromnopodobo zlatnika sredi ‰ahovskih figur. Lamoral je odprloãi in zavzdihnil. Brez vsake misli, kakor podÏgan odneke gluhe telesne nuje, je zaãel hlastati z ustnicami.Molil je, poÏre‰no in hlastno, molitev, ki se mu je samavsilila. Verujem. Verujem. Verujem. Ah!


70

»Sezujte mi tale ‰korenj!« je velel, ‰e preden se je pri-bliÏal Samuel, ki je pritekel, da ga obveÏe.

Z rokami, podvitimi pod glavo, je zaspal. Toda to je bille kratek sen, po katerem se je dokonãno prebudil v ‰ejasnej‰o zavest. Na steni spalnice je bilo razstavljenostaro oroÏje. Gledal je tja in zaledoval igro prebliskov, kijih je vÏigala svetilka na oãetovem oklepu, sku‰al se jezamotiti s kak‰nim lovskim spominom. Toda vsaka mi-sel se je iztekala v isto vpra‰anje: kaj, ãe je to res konec?Sredi zaspanega plivkanja pod oknom je kdaj pa kdajpridu‰eno tlesknilo, ko da morje buta s truplom ob ste-no. Obrniti se ni mogel, moral je leÏati negibno vznak,lepeti s hrbtom na postelji in poslu‰ati. Ko bi to priha-jalo na uho samo njemu — toda ne, v sosedni sobi jebdel Samuel. Ali je tudi stari Ïid sli‰al ta glas? In ure sopolzele brezkonãne, ko da je vsaka med njimi noã zase,kakor veriga noãi. âutil je, da mu je kri prepojila obve-ze. Z gnusom jo je zavonjal. Ali mu stari nevernik nimorda prikrival nevarnosti, ko ga je sku‰al pomirjatizaradi rane? Hotel je priti kakor koli na jasno. Nekajkratse je sku‰al obrniti na bok, dokler ni razdraÏeno zakli-cal:

»Samuel!«Starec je zaka‰ljal, si snel svoj trirogeljni klobuk in

vstopil. Zaka‰ljal je v jutru novega dne, preden ga je


71

pozdravil — to je bilo slabo znamenje in Lamoral mu jeukazal, naj se vrne, zapre sobo in spet pride. Starec jeubogal. Stopil je v sobo in pozdravil.

»âe ti je na tem, da ostane‰ na gradu, se ne obiraj,« jerekel Lamoral. »Kaj ti moram vse sproti povedati? Poglejsvinec!«

V kaminu je bil ‰e kup Ïerjavice, Samuel je dal nagreblico kos svinca, pristavil greblico nad Ïerjavico inpoãakal, da se je svinec stopil. Tedaj je izvlekel greblicoin hitro izlil stopljeni svinec v kupico vode. Nato je dvig-nil kupico k svetilki in natanãno prouãeval obliko, v ka-tero se je svinec strdil.

»No, kaj to napoveduje?« je vpra‰al Lamoral.Starec je ‰e bolj nagnil svoj ko‰ãeni obrazek s trikot-

no belo brado nad posodo. Sunil je s prstom v svinec.Pogledal je Lamorala, rekel pa ni niã.

»âemu molãi‰? Daj sem!«Lamoral je hlastno pomoãil roko v posodo, ki mu jo

je starec pristavil, in izvlekel iz nje zlitino v podobi kriÏa.Prebledel je. O‰inil je starca, pomencal svinec med prsti,ga zaluãal v steno. Spet si je podvil roke pod glavo.

»Knjigo!« je velel. »Kje je knjiga?«»Na svojem mestu na skrinji, gospod.«»Da, na skrinji je. Odpri knjigo. Poskusi sortes.«Knjigi, tej je ‰e najbolj zaupal. Preslabo je znal latin-

sko, da bi umel svetega pesnika. Samuel mu ga je preva-


72

jal. Vsak dan mu je prevedel stih iz nje. Bila je dragoce-na knjiga, v pergamenu, z zlatimi inicialkami in Lamoraljo je dobil v dar od benediktinca iz ·tivana. LeÏala jeodprta na skrinji, Samuel jo je zaprl, potem pa prebraliz nje, kjer se je sluãajno odprla:

Prosequitur lacrimis longe et miseratur euntem.Toãi solze, od daleã Ïaluj za njim, ki odhaja.

Lamoral je poslu‰al stih, zazrt v steno z oroÏjem.Mi‰ice na obrazu so se mu napele, videti je bilo, da sebori s pomenom tega, kar je sli‰al. Bil je dolg premolk.Nato se je sunkovito obrnil k Samuelu.

»Daj sem,« je rekel in si dal pokazati stih. »Vara‰ me,Ïid. Kje je tukaj Vergil napisal ,za njim’? PokaÏi!«

»Euntem, gospod. To pomeni: za njim, za njo, ali ko-merkoli, ki odhaja. To se da ugibati.«

»Zakaj pa si prevedel ,za njim’?«Starec je nekaj zamomljal.Euntem. Mi‰ljen je torej kdorkoli. Lamoral se je zlek-

nil z obãutkom ãloveka, ki so ga povlekli iz vode, tik pre-den je utonil. Toda komaj se je prepriãal, da stih ne meriz vso gotovostjo nanj, se je zaãel spet vznemirjati. Ne-kdo je vendar odhajal. In ni bilo izkljuãeno, da je to on.Ves poten od te misli se je zazrl v rumeno dno baldahi-na nad posteljo. Mnogo je Ïivel, mnogo potoval in seboril, mnogo je gre‰il — in da je bil zdaj konec? Konãati


73

tako, pod meãem tlaãanke? A niã manj stra‰na od temisli je bila druga, ki ga je zdaj ob‰la — kaj, ãe bodo zju-traj zagledali truplo pod oknom?

»Kaj ãaka‰ tu?« je rekel Samuelu.»Mislil sem, da boste rekli, naj vrÏem kocke. Ali ne

bova ‰e kock?«»Ne. Pojdi in prinesi, kar je treba, da me preveÏe‰. Ne

obiraj se.«Lamoral je sovraÏno pogledal za njim. Ali mu je ho-

tel nevernik s kockami priãarati ‰e kak‰en kriÏ? In ãemuje moral bolj verjeti, svincu ali knjigi? Svinec je napove-doval smrt. Vendar — Renata se je pokorila zanj. Obspominu na Ïeno, ki je ‰la bosa romat za njegovo zdrav-je, ga je prevzel nov val poboÏnosti. Spet je zaãel moli-ti. Brki so mu trepetali nad ustnico, ki se je blodno pre-mikala. Zdaj se je ãutil pripravljenega, da gre tudi sambos ‰e dalje, da se zapre v samostan do konca svojih dni.

Da bi le minila noã!Jutri, prav jutri se izpove patru Xigardu. Nato pokliãe

pisarja, da mu narekuje svojo oporoko.

Ob tisti uri je bil ‰e nekdo, ki ni spal, Gomer. Sedel je naklopci pred hi‰o, skrãen od mraza pod ohlapnim koÏu-hom, negibno je sedel in gledal v noã. Kadar je zaka‰ljalod prehlada, si je povlekel koÏuh ‰e vi‰e nad brado,


74

noge pa je ‰e bolj stisnil pod stol. PotrpeÏljivo in gotovoje gledal predse. âakal je.

Z mislijo je ‰el po poti, po kateri je mama najveã ho-dila, k Nitraborjevim. A v tem ãasu bi Ïe morala bitinazaj. Da je povlekla naprej k Trebenji? To je bila dalj‰apot. A kaj je iskala mama tam ponoãi?

Se je mar zmotil, ko je potipal po leÏi‰ãu? Ne, preti-pal je vso udrtino sena, kjer je mama leÏala, tja do tiste-ga visokega dedovega hrbta. Ded je lahno smrãal, mamepa ni bilo.

Eden, dva, En korak, dva koraka. Tri. ·tiri. Mama gre.Ko jih bo sto, bo Ïe mnogo bliÏe. Tisoã korakov. Takratbo Ïe nazaj, tamle pri orehu bo. Toda ali znam ‰teti dotisoã? Zaãel je ‰teti, se v‰tel, zaãel znova, pa se zasaãil,da je vtem zadremal. Sunil je z nogo v tla v opomin, damora zdaj resno bdeti. Spet je ‰tel, dokler se ni utrudil.Mraz mu je lezel pod koÏuh, da se je ãutil vsega pre-mrlega. Mame ‰e ni bilo, da — prehitro je ‰tel za tistenjene rahle korake. A zakaj je ‰la, ne da bi mu poveda-la? Ta misel ga je uÏalila. Zaãutil je jezo na mamo, ihtaga je stresla in zajokal je.

Najraje bi zavpil od jeze. A moral bi se po‰teno raz-jezili da bi mama ne mislila, da se ‰ali. Zakriãati bi mo-ral v noã: mama!

Niti ene ne bo veã ubogal. Ne bo nabiral draãja, ne bopasel. Potepal se bo. Z Dominikom in Vodanko bo lazil


75

po Grmadi, tja do Volãjega vrha se bodo prebili, proÏilijelenom in se plazili po jamah. Potepal se bo.

»Kaj mi dela‰ tu na mrazu, Gomer?«Tribelij je bil tam, na pragu je stal, sklonjen v kolenih

in gledal.»Kam je ‰la mama?« je vpra‰al fant.Tribelij je potresel s koleni. Bilo je res ãudno. Samo

eno noã se je spominjal, da jo je Mislena prebila zdoma,ko je z drugimi vred krasila podruÏnico pred praznikombratov‰ãine. Da jo je kar ponoãi mahnila po p‰enico?Rekla je bila sicer, da pojde zarana. Da je bilo res takoblizu do jutra? Kdo ve, nad Koli‰ãem je tema. Ne reãem,da Mislena ni tako skrbna, da bi ne ‰la tudi ob tej uri.

»Spat pojdi, Gomer!«»Mamo bom poãakal.«»Kaj?« je zategnil Tribelij. »Kaj pravi‰?«»Poãakal bom.«»âe je ‰la mama po p‰enico, se ne more vrniti zdajle!

Misli‰, da je to kar tako? Do Trsta je pot! Spat pojdi inbodi priden!«

Toda Gomer ni dal do sebe. Ni ga premaknilo. Ni mu‰lo v raãun, da je mogla ponoãi v Trst. In sinoãi, potemko je pri‰el Nitraborjev Jurij, je bila ãisto drugaãna, ka-kor kadar je mislila nakupovati.

Tribelij je ukazovalno stopil predenj.»Ne grem spat,« je rekel Gomer uporno. »Ne in ne!«


76

Zdaj je Tribelija pograbila ihta. Zacepetal je. Ti! Tikrota! Ti smrkavec! In se je sklonil in zaãel brskati z ro-kami naokrog, ko da i‰ãe ‰ibo. Gomer je vstal in se po-bral. âisto niã mu ni bilo do dedove ‰ibe, kaj ‰e. Znal jeodskoãiti, pa tudi dedove pretnje so bile samo zaradilep‰ega. Stvar je bila v tem, da je ded rekel »krota«. Obtej besedl je Gomer vedno ubogal, ker mu je vzbujalagrozljivo podobo, podobo razjarjenega deda, kakr‰negani bil vajen. Kadar se je tako razjezil, so mu liãnice sto-pile ãisto pod oãi, ves je bil spremenjen in nesreãen, daje bilo Gomerju Ïal za njegov obraz.

Gomer je stopil v hi‰o, ko je Tribelij ‰e rentaãil zanjim. Toda njegova jeza je bila samo mimogrede. Pomi-ril se je, postal je prej‰nji Tribelij, komaj sta polegla.

»Ponoãi sedeti na mrazu — misli‰, da je kar tako, Go-mer?«

LeÏala sta drug tik drugega.Tribelij je prekriÏal roke na prsih. Poteklo je nekaj

ãasa in mislil je, da fant Ïe spi. Tedaj se mu je Gomer ‰ebolj pribliÏal s hrbtom, sunil je vanj, da bi se ogrel.

»Kdaj misli‰, da bo mama nazaj?«»Dopoldne enkrat, ãe bo Bog dal.«Dopoldne, je pomislil Gomer. A ãas tako poãasi teãe,

ãe je ni. Le kod hodi ta mama! Ko bi imeli konja, bi jizajahal naproti. Zaãutil je, kako se mu hrbet ogreva.


77

Hudo je bilo tam zunaj na stolu. Ko bi imel enega tistihgrajskih konj!

»Ali bo mogla mama prinesti tisto p‰enico sama?«»âas je, da spi‰.«Ni spal. Prislu‰koval je. Vãasih je tako poslu‰al mur-

ne, ki so peli na trati pod Koli‰ãem. Zdelo se mu je, dajih vidi, kako ãepijo na vrhu svojih lukenj, molijo svojeãrne smrãke in toÏarijo v noã. Potem je zasli‰al, kako jemama zaprla hlevska vrata, ko je prihajala od veãernemolÏe. Niã takega ni bilo nocoj. Samo ded je dihal, vdolgih presledkih, sicer je bilo vse tako tiho, da se mu jezdelo, ko da se stene senika razmikajo. Tako velik je bilves tale prostor! Kadar je bila mama, je bil manj‰i. Onaje nekako znala napolniti vse.

Stegnil je noge. Ah, konja! Ko bi ga imel, tudi ãe bi nebil ravno Lamoralov!

»Zakaj misli‰, ded, da mama ni hotela zlatnika?«»Kaj ‰e ne spi‰?«Zadeva z zlatnikom je bila ãudna. Ni bil ‰e videl, da bi

bila mama tako zbesnela. Tudi prej‰nji veãer je bila taka,ko je Jurij povedal, da je oãe umrl. ·ele zdaj se je Gomervrnil k tej misli, k oãetu. Kadar je kaj nakuhal, mu je dedvedno grozil z oãetom, ko se vrne. In zdaj se je poãutilkakor zadolÏen upnik, ki mu je dolÏnik umrl brez de-diãa. V tem je bilo kakor drobec zmagoslavja.


78

Ko se mu je hrbet stoplil, je legel vznak. Ded je dihal‰e poãasneje. Ali je morda Ïe zaspal? Gomer je stegnilroko kraj sebe in potipal. Mamino leÏi‰ãe je bilo ‰e ved-no prazno, ogromno, tako se mu je zdelo. In vendar jebila mama majhna, kadar je leÏala. LeÏala je vedno nastran, z eno roko na boku, in se prebudila, tudi ãe je sa-mo zaka‰ljal.

Zdaj je zaka‰ljal nala‰ã. Prisluhnil je, ali je ded zasli‰al.Ne, njegov dih se ni vznemiril.

Zdaj je lahko spet vstal. Vstal in ãakal, kolikor bi semu zljubilo.

·el je v hi‰o in povlekel zapah.Oreh na dvori‰ãu se je lu‰ãil iz teme.Gomer je spet sedel na stol in tako sede doãakal nov,

vlaÏen in mrzel dan, ki je zakljuãil njegovo detinstvo.


79

VIII

Kmalu se je izkazalo da Lamoralova rana ni bila ne-varna. Toda takoj sprva, ‰e posebej dan po dogod-

ku, je legel na grad vtis smrti. Lamoral ga je videl v oãehvsakogar, ki se mu je pribliÏal. Vsi so se mu videli spre-menjeni, hiteli so skozi vrata, pozorni in zahrbtni, ko damu sporazumno nekaj tajijo. Celo Hugon se je drÏal, koda ima tudi sam nekaj za bregom. Fant je bil videti pri-zadet, celo zjokal se je ob njem, to Ïe, a vse je kazalo, dase ne mara muditi.

Sredi dopoldneva je pri‰el pater Xigardo.»Hvaljen Jezus,« je pozdravil.Toda tudi pri njem je bilo tisto: v tem, kako se mu je

slovesno pribliÏal, ponesel en rokav v drugega in potemves ãas med spovedovanjem drÏal zaprte oãi. Lamora-lu ni pri‰lo na misel, da je pater vedno tako gledal pod-se, in to ne samo v obãevanju z ljudmi, ampak tudi, ka-dar je pridigal. Zdaj se mu je celo njegov obraz zazdelnov. Zmrazilo ga je, ko je zagledal ob svojem vzglavjutisto Ïivo podobo smrti — tisto stlaãeno nosno kost, kije tako grozljivo poudarjala izstopajoãe ogrodje lobanje.Da ni bilo Renate, ki je hotela patra brezpogojno na gra-


80

du, bi si bil izbral ãloveka drugaãne zunanjosti, mlaj‰egakaplana po svojem okusu. âe se je uklonil Renati, je biloto samo zaradi Hugona. Fantu je bilo treba trde roke inpater Xigardo je bil kakor nala‰ã za to. Toda slej ko prejse mu je izogibal. Spovedovat se je hodil drugam in zdajje bilo prviã, da se mu je odkrival.

·e ni bil nehal krvaveti in zato je bil videti ãisto upa-del. Zabuhla rdeãica mu je splahnela z lic, le oãi so mu‰e bolj gorele. Hitro je povedal vse, kar je mislil, naglo inhlastno, prehitevajoã patrova vpra‰anja, ko da si trÏe stelesa goreãe kose obleke. Samo sredi zgodbe o tlaãan-ki je malo postal, da preveri patrov izraz. Xigardo je zga-nil z roko v rokavu, a oãi ni odprl. Ni se zanimal za po-drobnosti in Lamoral je zlahka povedal tudi to. ·ele koje pater zasli‰al, da je tlaãankin moÏ po njegovi krivdimrtev, si je izmenjal lego rok v rokavih in rekel strogo,ko da pripisuje ta greh sebi:

»To je Davidov greh!«Toda Lamoral kakor da mu ni pustil do besede. Hotel

ga je spet prehiteti in si sam zadati pokoro. V samostanpojde, ãe se bo le Hugon izkazal dovolj zmoÏnega, daprevzame grad. Zgradil bo hospital za potnike. Ripald,namesto da bi z glavo plaãal svoj zloãin, ne bo niti po-slan v kamnolome, ampak bo presedel samo doloãenãas v samici, potlej pa bo prost. S posebno ustanovo bo


81

omogoãil siroti, deãku brez star‰ev, izobrazbo v samo-stanski ‰oli.

Pater je zavzdihnil. Zakaj le ni bilo na gradu Renate,da bi se radovala z njim! Lamoral je leÏal pred njim, vesspremenjen. Duh samote ga je konãno zapu‰ãal! In kobo izrekel odvezo, se bo hudoba dokonãno iztrgala iznjega in se potlej sama Ïrla v pustinji!

Pohvalil je njegove sklepe, potem pa mu postavil zavzor Ïeno, ki si je s postom izpodkopavala svoje rahlozdravje, da bi doãakala ta dan. Klelija je v velesovski gre-dici rasla v milosti in modrosti in tudi Hugon je bil manjsvojeglav. BoÏji blagoslov je rosil nad druÏino, pa ga ondoslej ni znal videti. Bog je dopustil, da je Ripalda zama-mila njegova posest, da je dvignil roko proti njemu. Bilje njegovo orodje!

Z veseljem bo sporoãil uãitelju latinske ‰ole, sobratuKolomanu, vest, da bo vsajena na vrtu sv. Benediktanova upapolna sadika!

»Moli, brat Lamoral, da ne pride‰ v sku‰njavo! Kajtihudobec kroÏi okrog nas kakor lev, ki i‰ãe, koga bi poÏrl.Ni dano vsakomur, kar je dano tistim svetim bratom, kihodijo po deÏeli, da se sprião vseh biãajo po golih prsih.A vsem je dano, da molijo. Moliva oba, ker niti jaz nititi ne poznava ne ure ne dneva!«

Pater Xigardo je vstal in se poslovil. Lamoralu je ostal‰e dolgo v oãeh pogled na ãrno kapuco, ki se je izmuz-


82

nila skozi vrata, ko da zasleduje tisto ko‰ãeno lobanjo sstlaãeno nosno kostjo.

Z notarjem ni bilo tako lahko. Morali so ponj v Vi-dem. Na‰li so ga sredi dela, ko je sestavljal plaãilna pis-ma nem‰kim vitezom, ki so odsluÏili svojo najem‰ãinopri patriarhu. Na izplaãilo niso hoteli dalj ãakati, saj jebil patriarh z mezdami tako v zaostanku. Raimund, ki jesedel za mizo z notarjem, jih je sku‰al zaman pregovo-riti, naj potrpijo za dan ali dva. Uprli so se mu kot enmoÏ, da je moral notar nujno odloÏiti svojo pot v Devinza kraj‰i ãas.

Lamoral je zvedel za to ‰e pred veãerom. Krvavel niveã, opoldne se je celo najedel in pivo mu je zadi‰alo.Bilo mu je bolje in zato je lahko brez veãje skrbi odloÏiloporoko. Naslednji dan je bil Ïe toliko pri moãeh, da jeproti veãeru lahko vstal.

Sprehodil se je po sobi in sedel.SedeÏ si je dal visoko podloÏiti, da se je lahko sklonil

ãez okno. Tako sklonjen je lahko videl skalnato vznoÏ-je gradu, ozke in nedostopne police nad skalo, ki je spo-daj padala previsno proti vodi. Police so bile vse poras-le — stara in bujna, zdaj Ïe suha ostrica je lepela k tlom,uleÏana od deÏja, v dolgih ‰opih, kakor kite Ïenskih las.Divja smokva, ki mu je po letih, odkar jo je gledal, pos-tala Ïe ãisto domaãa, je bila pepelnato siva, brez lista. Bilje to mrtev pogled, a tu so mu oãi vsaj lahko kaj iskale.


83

Tam doli, tja do furlanske obale, ki je bila videti zdaj ssvojim nizkim rastlinjem kakor nit, nategnjena medvodo in kopnim — tam je bila praznina, zimsko morje,ob katerem mu ni bilo mogoãe niãesar misliti. Morje gaje delalo samega in ãe se ni kopal ali ribaril, ãe ga jesamo gledal, mu je vzbujalo tesnobo. Zato je imel raj‰izemljo, gozdove na nji. Tam ni bil sam. Bila so drevesain kamor koli se je ozrl na Grmadi, je bil gozd.

Negibno je gledal v zrcalo vode pod gradom, ko muje misel neopazno za‰la. Sledil ji je, dokler ni bil spettam, kamor ni hotel, a kjer se je bil Ïe ne‰tetokrat zasaãilta dan, sredi Grmade, pred kmetijo z nizkimi vrati. Spo-minjal se je, da so bila vrata v hi‰o ãrna in nizka. Ko jenekoã vstopil, se je moral globoko skloniti. In zdaj, komu je silila na misel kmetija, je imel prav ta obãutek, dase upogiblje, da bi vstopil. Da bi vstopil in pogledal.Îenske ni bilo veã tam. Toda moral je biti fant, ki ga jebil sreãal na Sv. Lenartu. Pripodil se je bil predenj na nje-govem vrancu, bil je krepak ãrnolas fant nemirnih oãi.Spomin mu je oÏivil tisti prizor. Kakor takrat, tako se muje tudi zdaj oglasilo nekaj mraãnega in sladkega. Ogla-silo se je in se ‰e naprej ogla‰alo. Tisti fant? Mar se niodloãil, da podpi‰e zanj ustanovo? Mar ni Ïe naroãil‰entlenartskemu vikarju, naj stopi na Koli‰ãe?

Presedel se je in oãi so mu spet zrle travo na polici.


84

Poskrbel bo za fanta. Patrom bo naroãil, naj skrbijozanj. A kaj je zdaj delal Gomer, ãe je bil ‰e doma? Go-mer, to ime se mu je preveã vtisnilo, da bi ga pozabil. Alije fant vedel? Odvrnil je to misel, ker bi sproÏila val dru-gih misli, ki jih ne bi prenesel. Kakor ni prena‰al misli,da je zdaj Gomer sam, brez oãeta … ‰opi suhe ostrice,kamor je gledal, so mu spet dali vtis razpu‰ãenih las. Biliso Ïenski.

Ne. Gledati mora naravnost. Tako gleda Ïe drugi dan.Zdaj je Ïe mirnejsi kot vãeraj, ko je bila na stolpu straÏa.Poslal jo je s stolpa z izgovorom, da zdaj ni priãakovatinevihte. Zaradi njega gre lahko igrat. Na stolpu ni biloveã oãi, ki bi gledale na zaliv. Lahko je mirno ãakal, sajni bilo dolgo do veãera. Koliko traja, da splava utoplje-nec na povr‰je? Tri dni. — A Ïenska se je bila prikazalaÏe na veãer drugega dne. âe je poskusil pogledati po-vr‰no, kakor utegne kdo pogledati z gradu, da se ozrepo vremenu ali ker mu oãi nehote o‰inejo morje — ãe jeposkusil pogledati tako, potem je bil lahko brez skrbi.Tisto, kar je Ïe nekaj ur zasledoval z oãmi, je bilo na prvipogled boj podobno sodu, ki so ga zagnali ladji ãez krov… Pa vendar —

Nestrpno je doãakal veãera. Poãakal je, da so glasovina gradu utihnili. Samuela, ki je mislil tudi to noã pre-biti v sosedni sobi, je poslal stran, ãe‰ da ga ne bo potre-boval. ·ele nato je od‰el iz spalnice.


85

Noã je bila brez meseca, a vseeno dovolj svetla, da jevidel okrog sebe, ko je odprl mala teÏka vratca, skozikatera je potem lahko sestopil na stezo proti kopali‰ãu.Pazljivo je stopal ãez stopniãke, ki so v strmini preki-njale stezo. Stopniãko, ki je bila zadnja in zato najbliÏevodi, je izdrl in jo previdno zakotalil pred sabo. Do ãolnaje bil samo korak in tako je dal kamen v ãoln, potem pavstopil ‰e sam. Ko je izdiral stopniãko, je zaãutil, da sose mu obveze na prsih stoplile. Kri mu je spet sililaskoznje, zato je moral pohiteti. Tedaj se je spomnil, daje pozabil vzeti s sabo v ãoln omot, ki ga je bil prinesel.Stopil je ponj in se vrnil. Vesla so bila na mestu, odpel jeverigo, s katero je bil ãoln pritrjen na kol, in zaveslal.Lego trupla si je bil dobro vtisnil v spomin, leÏalo jenasproti solinam. Tudi smer si je bil zapomnil, kamor gaje nesla plima, zato ga je po kratkem iskanju zasledil.Kamen je tako prevezal z vrvjo, da ni mogel iz zanke,truplo pa zajel v navadno past okrog ledij. Nato se jeuprl s hrbtom v bok ãolna, da se ãoln ne bi prevrnil, inpotoãil kamen ãez nasprotno stranico. Zasli‰al je ãofotkamna, ki se je ugreznil. Kamen je bil Ïe globlje podvodo, ko je zasli‰al tlesk vrvi, ki se je napela in potegnilatruplo za sabo.

Notar se je zamudil, kakor je bil Ïe prej sporoãil. Pri-‰el je ‰ele naslednji dan in se takoj lotil dela. Po nakljuã-ju je pri‰el isti dan kot Renata in ãe grofica ne bi bila


86

vztrajala na tem, da dopotuje prav do Devina bosa, ka-kor je bila ‰la, bi jo bil lahko nad TrÏiãem vzel k sebi nakonja. Tako je dospela na grad za njim, ko je notar Ïesestavljal oporoko. Îe pred oporoko mu je Lamoral na-rekoval ãisto kratko listino, s katero je Lamoral, »ComesDuinatis, v dobro svoje du‰e podpisal ustanovo v znes-ku petdesetih letnih mark za ‰olanje sina voj‰ãaka Go-nimerja s Koli‰ãa, padlega v boju proti Villalti. Podpisan— notar Randuccio iz Ravenne«.

Na grad so zaãeli prihajati gostje, da se pozanimajo zagrofovo zdravje. Pri‰el je DornberÏan, nato se je oglasilsam Majnard. V Devinu je prebil boÏiãni dan in spravilLamorala v tako dobro voljo, da se je ta ves veãer samo‰alil z njim. Majnard ga je znal zares razvedriti. Visoki inÏe postarni, a kljub letom ‰e cvetoãi grof je govoril, koda pr‰i iz njega. Neprestano se je presedal, se tolkel pokolenih in drdral svojo tirolsko nem‰ãino, da ga je La-moral z uÏitkom poslu‰al. Îe zdaj mu je moral obljubi-ti, da se udeleÏi njegovega ume‰ãenja na Koro‰kem.

»Kako, da misli‰ v samostan? Tako sem sli‰al,« mu jerekel Majnard ob slovesu. »Pusti to, dragec. ·e mi botreba vojakov!«

Lamoral se ni izjasnil. Misel na samostan ga skoraj niobhajala veã. Paã pa je Majnardu obljubil, da bo takratvsekakor z njim na Koro‰kem, saj bo slavje sovpadlo znjegovim vsakoletnim letovanjem na severu.


87

Z romanja je Renata prinesla ‰e bolj skrhano zdrav-je. Noge so ji zaãele otekati. Samuel je ostajal po ves danv svoji mali delavnici, kjer je prekuhaval zeli‰ãa, ki jih jesam nabiral.


88

IX

Stal je sklonjen, kleãe na eni nogi, in medtem ko muje roka vodila ãopiã po platnu, razpetem na veliki

deski, prislonjeni na steno, brundal napev iz psalma. Bilje vedno isti psalm, ki mu ves popoldan ni hotel iz u‰es.Kadar je moral napraviti zahtevnej‰o potezo, je ponehalz brundanjem, da se je osredotoãil. Debela spodnja ust-nica se mu je ‰e bolj razvesila in se napela, dokler ni bilapoteza gotova. Tedaj se je obliznil in odmrmral vrstico:

»… et conculcabo leonem et draconem.«»… in poteptal bom leva in zmaja.«

Bil je krepak, blagozvoãen psalm, poln vzhodnja‰kihpodob. Nanesel je na potezo ‰e nekaj barve, se opotekelnad ‰antavo nogo in vstal.

Kadar koli je takole pogledal na svoje delo iz razdalje,je moral skimati nad samim seboj. Iz razdalje je bila vi-deti scenerija preskopa, s premalo domi‰ljije, vsekakorne tak‰na, da bi spadala v mater cerkva, v oglejsko ka-tedralo. Iz gole pokor‰ãine je sprejel to naroãilo, ãepravse je ãutil nezmoÏnega zanj. Gospod bo Ïe razumel. Bilje paã Koloman, njegov mazaã, a Gospod, veliki umet-


89

nik, bo upo‰teval njegovo dobro voljo. Saj je slikal vNjegovo ãast, ãeprav so si ostali sobratje, ki so zdaj vpotu svojega obraza orali na samostanskem polju, pletlivse drugaãen venec.

Spet je pokleknil. Ni smel izgubljati ãasa, ãe je hotelizgotoviti delo do velikega tedna, ko je bila v Oglejunapovedana predstava o Treh Marijah. Pred delavnicose je Ïe su‰ila kulisa z naslikanim proãeljem Pilatovepalaãe. Naslikati je moral ‰e vhodni stolp. Toda dan je Ïe‰el h kraju. Le zaradi snega, ki je bil zapadel, se je mrakzavlaãeval. Da bi do kraja izkoristil svetlobo, je paterKoloman povlekel podse ‰e eno nogo, da je zdaj kleãalna obeh.

Nihãe, ki bi ga videl v delavnici, bi ne mislil, da jepater Koloman uãitelj latinske ‰ole, kaj ‰ele plemiã, ki seje nekoã odpovedal svetu in se pomeni‰il. Kuta mu jebila spodaj vsa pra‰na. Delo ga je tako prevzemalo, daje ãisto pozabil nase.

»Et conculcabo … ej, niã ne sli‰im struÏnice, Gomer!Kam si se zamislil? Ej, ti pozabljivi tesar!« je zaklical pa-ter Koloman, ne da bi se ozrl.

Iz drugega konca delavnice se je pri priãi oglasilastruÏnica. Peter Koloman je spet zabrundal. Ta njegovamala stara delavnica je bila Ïe tako zadelana z vsako-vrstno ‰aro, da uãenca niti videl ni. Stari oltar, ki ga jemoral pater preslikati, ga je ãisto zakrival. In bogve s ãim


90

se je zdaj fant ukvarjal tam zadaj! Bil je uãenec zase, svo-jeglav fant, tak, da mu mora‰ biti stalno za petami. Pi-sanja in branja se je nauãil na mah, ãeprav brez kak‰neposebne volje. Tudi mizar bi bil dober, ãe bi vztrajal pridelu, ki mu je odkazano. Tako pa si izmi‰ljuje vodnemline in druge take reãi, razbija ‰e uporabne kose lesaali pa kratkomalo tolãe s kladivom v prazno in zija skoziokno. Hlod, ki ga bo treba ‰e dodobra obtesati, da se iznjega izdolbe kip, — clericus sv. Benedikta!

Gomer je nekajkrat podrsal desko ob strugalo, a takojspet odnehal. Stal je ob mizi, pred njim se je odpiralomalo, zamreÏeno okno, in tam onkraj, tako blizek invendar tako nedosegljivo oddaljen, tako domaã in ne-poznan, leÏeã v novem snegu, ves roÏnat v zimskemzatonu se je razprostiral gozd. Tak‰nega ‰e ni videl, ãe-prav ga je gledal vsak dan, kar je bil tu. Gledal ga je scerkvenega kora, ãez zidove samostanskega vrta, a po-sebno tu skozi okno delavnice, od koder se je Ïe spoznals posameznimi drevesi, z listnico, polno ‰e neposprav-ljenega, oãrnelega listja. Zgoraj se je jasno razloãevalVolãji vrh. Koli‰ãa ni videl, a ga je natanãno slutil tamgori, kjer se je gozd usloãil med slemenoma. Kadar nibilo burje, je lahko videl dim, ki se je dvigal iznad dedo-vega ognji‰ãa. Danes se je proga dima ãisto jasno odbi-jala iznad Grmade v snegu. ârno in mehko se je kadilov prosojno nebo. Ded je gotovo navrgel mokrega draã-


91

ja. ·e naprej je kuhal, krmil Ïivino in podiral hlode, Ïi-vel je. Ko se vrne mama, ga prideta oba obiskat, orehovmu prineseta, je bil rekel ded ob slovesu. In naj bo pri-den, naj se uãi, da bo gospod. Toda dnevi so minevali, ‰liso tedni, meseci, ded je prihajal na obisk z orehi, celopogaãe mu je prinesel, toda mame ni bilo z njim. Kadarje videl deda, takrat jo je najbolj pogre‰al, sicer je ‰e ved-no verjel, da je tam gori, pod skrilasto streho, od koderse je kadilo … Molze v hlevu ali nalaga draãje na ognji-‰ãe, ki tone v valu brinjevega dima.

Brinje prasketa in zunaj je sneg.Veliki, tihi sneg, ki uklepa hraste v ti‰ino in drami vol-

kove, da tulijo v noã svoj glad. A zjutraj je spet tiho.Mehka bela preproga okrog oreha je prerisana s sledo-vi srnjadi. Zajklje i‰ãejo kakor ponorele svoje mladiãe insi utirajo steze ãez slemena. V zasneÏenem gozdu je spetzaÏivelo in skrivnostne sledi vodijo vsevprek po Grma-di …

»Saj sem rekel, da ti struÏnica danes niã ne di‰i! Ej, timoj mladi mojster! Kaj neki dela‰ tam zadaj? Deskobom rabil!«

»Saj delam, pater!«Ta igra je trajala vse popoldne. Patru Kolomanu go-

tovo ni padlo na um, da mu je ukradel ãopiã in barvo intudi sam slikal. Toda niã kaj se ni bal, da bi bil zasaãen,vseeno mu je bilo. Desko je Ïe zoblal. Danes mu ni bilo


92

niã do dela. Bilo mu je v muko. In ti‰ãalo ga je v prsih,da bi se zgrudil med mizo in oltarjem, kjer bi bil do kon-ca sam in izgubljen, in se izjokal. Zdaj, ob spominu, kiga je vsega preplavil, se mu je tudi slikanje uprlo. Obstalje, z rokami na struÏnici, zazrt skozi okno. Na kraju oãe-sa se mu je nabrala solza, se veãala, vse bitje mu je zdajdrhtelo v otro‰kem brezupu. Tako ni opazil, da mu stojipater Koloman za hrbtom.

»Ej,« je rekel. »Vellicabo te. Za u‰esa te bom, ti mla-di Apel! Grmado si risal? In kar tule, na oltar? Ej, in zmojo dragoceno tur‰ko barvico!«

No, pater ni vzel tega prehudo. Glavno, da je bila de-ska ostruÏena. Osvobodil jo je izpod vijaka, si jo ogledalin povohal, potem pa od‰antal z njo k svoji mizi. Natoje poslal Gomerja v uãilnico, da se uãi.

Toda ko je naslednje jutro pri‰el na ‰olsko uro, je bilafantova klop prazna. Iskali so ga po samostanu, pretak-nili so celo po vrsti skladi‰ãa, toda fanta ni bilo nikjer.Patru Xigardu, ki se je ravno odpravljal na grad, so na-roãili, naj o tem obvesti fantovega oskrbnika, gospodaLamorala.


93

X

Ko se je Gomer zna‰el na prostem, se je bilo Ïe zda-nilo. Samostan se je Ïe prebujal. Iz cerkve so odme-

vale jutranjice in tudi vas je bila videti Ïe na nogah. Sceste je zasli‰al vozove. Trgovci, ki so prenoãili v samo-stanu so nadaljevali pot. âe ni hotel vzbujati pozornosti,se je moral odpovedati bliÏnjici na Grmado. Moral se jeizogniti vasi. Za vrtnim zidom ni smel ãakati. Zaãel jeteãi vprek ãez gmajno. Ko samostana ni videl veã, je ho-dil zloÏno, nato pa je obrnil ob vodi navzgor. Nad mo-‰ãeni‰kim mlinom je odpel ãoln in se prepeljal. Jutro jebilo ledeno mrzlo, vse kalno od strupene megle. Ko se jevzpenjal po bregu, mu je sreÏ pokal pod nogami. V ra-nem dopoldnevu je bil na Koli‰ãu.

Tribelija ni bilo doma, ãeprav je bilo videti, da semudi v bliÏini. Vrata v hlev so bila odprta in v hi‰i je naognji‰ãu tlel ãok. Gomer je poiskal v vdolbini pod og-nji‰ãem svoje stare ãevlje in se preobul. Tudi njegov ko-Ïuh je bil ‰e tam, na Ïebljiãu kraj slepega okna, kjer gaje bil pustil. Z otro‰ko bistrovidnostjo se je razgledal pokuhinji. Zazdela se mu je neznatna in uboga, vsa nesreã-na v primeri z onimi ogromnimi samostanskimi prosto-


94

ri. Toda prav tu je bivalo to, kar ga je klicalo ves ta ãas:surov vonj po kisli repi, vonj po starem tramovju, vsetisto mehko in domaãe vzdu‰je, ki ga je pustila mama zaseboj. In ogenj, ki se je du‰il sredi pepela na ognji‰ãu.

Deda ni bilo teÏko najti. Na‰el bi ga, tudi ãe ne bisli‰al topih udarcev sekire ob ãok tam v smeri Volãjegavrha. Odkrile bi ga udrte stopinje, ki so peljale po snegutjakaj. Toda tako prazen le ni mogel iti. Ded gotovo nivzel s seboj obeh sekir. Poiskal je sekiro in si jo vrgel naramo.

Veliki, tihi sneg!Skokoma se je pognal med hrasti navkreber. Ni ga

zeblo. Zaukal je. Bilo je razko‰no.NeopaÏen je postal za Tribelijem.»Jaz bi tega ãoka ne podsekaval. S klini bi ga!« Tribelij

si je moral z roko preko oãi, da si je otresel znoj, ki muje kar deÏeval s ãela. ·ele tako je lahko videl. Da, pravGomer je bil to. In s sekiro na rami? Niã kaj pametnegamu ni pri‰lo na um. Ni razumel.

»Po kaj si pri‰el?«»Po niã. Takole. Domov.«»Kaj pravi‰? A?«Trajalo je nekaj ãasa, da je Tribelij to doumel. Menil

je, da je fant pri‰el po koÏuh. Veãkrat mu ga je mislilprinesti, pa je sproti pozabljal. V samostanu je moralozebsti brez koÏuha. Toda Gomer mu je gladko odvrnil,


95

da ni pri‰el zaradi koÏuha. Domov se je vrnil, za stalno.Sedel je na ãok in si vrgel sekiro med noge. V samosta-nu noãe biti veã. Samozavestno je rekel to.

»Kako pravi‰?«Da, prav tako je bilo. Doma bo in delal.Tribelij se je ustopil predenj. Ali je dobro sli‰al? Bil je

besen. Bil je huj‰i, kakor ga je kdaj Gomer videl. Pogra-bil je vejo in zavre‰ãal. Gomer je moral odskoãiti.

»Ti, krota, ti bo‰ delal po svojih mislih? Kaj? In kaj borekel gospod grof? Sam gospod grof se zavzame zate inti? Ko bi bil lahko priden in bi postal nekoã vikar? A, ti?Naklestim te, da bo‰ smrdel!«

Da, Tribelij je bil odloãen na vse. Zdaj ga je zasledo-val, ves prevzet od prepriãanja, da ga mora nabiti. Fantmu je brez teÏave uhajal. Tekel je proti domu. Bilo jeneverjetno, toda ded je bil slej ko prej za njim. To je bilnepoznan Tribelij — kot iz uma je rentaãil za njim in mugrozil, da sam pojde k vikarju, da stopi v grad.

Gomer je ãutil, da je ded nespravljiv. Razoãaran inlaãen je zginil po stezi za Koli‰ãem.

Tribelij je stopil v hi‰o, ves upehan se je zavlekel ãezprag in sedel na pruãko. Roke so mu padle med kolenakakor dvoje onemoglih plavuti. Bilo je konãano. Zeta jevzela vojna, hãi je bila ‰la kdove kam, ostajal mu je ‰efant. Gomer je bil ‰e edini, ki je lahko gradil nanj. Zdajpa je hotel ‰e ta zvrhati mero. Zametaval je boÏji blago-


96

slov. Bil je pijan od kruha. In ko je tako sedel, mu je bilo,da bi pogasil ‰e tisto malo ognja na ognji‰ãu, napravil vpepelu znamenje kriÏa in umrl.

Nekaj ãasa je tako sedel, dokler ni zraãunal, da se jeGomer med tem Ïe vrnil v ·tivan. ·iba je morala peti,‰iba! Dobro, da mu je takoj pri‰lo na misel, da je takonastopil. Toda zdaj je bil fant gotovo Ïe na varnem.

Zdaj je lahko vstal in se vrnil k ãoku.

·lo je proti sv. Gregoriju in burja je ‰e pihala, a rahleje,z omiljenimi sunki. Pri‰li so dnevi, ko se je zaãelo prika-zovati okrog poldneva nekaj sonca. Izza snega, ki se jehitro topil, se je brinje zasvetilo, ostro od zelenja. V ob-sijanem grmiãju je toplo vr‰elo in ãe je Gomer priprl oãi,je bil videti vsak brin kakor premetavajoãa se najeÏenaÏival.

Izgubljeno detinstvo se je spet vraãalo.Prihajalo je s tem toplim ‰umenjem, z jato brinovk, ki

so se bliÏale. Letele so kilavo in pritalno, prav tja, kjer sojih ãakale naproÏene strke. Otroci so jih opazili inpoãepnili. Brinovke niso pristale, sunek burje jih je za-nesel naprej, preko njihovih glav. Otroci so razoãaranoposedli.

Bilo je, ko da jih samota spravlja v otoÏnost.Dominik je potegnil noge podse.


97

»Ne boj se, Gomer, da pride Tribelij,« je rekel. »âemupa naj bi pri‰el? Kje je ‰e ãas, ko bomo orali! In predenpride, na‰ ded vedno reãe: jutri pa dobimo Tribelija!«

»Res, vedno reãe tako,« je rekla Vodanka.Gomer je sedel, tolkel kamen ob kamen in molãal. Kar

je sli‰al, ga ni pomirilo. Kaj pa, ãe ded stopi pogledat v·tivan? Njegova prva pot bi bila k Nitraborjevim!

»Vãasih pa tudi pride kar tako,« je rekel.»Da, vãasih,« je pritrdil Dominik. »Vãasih pride samo

takole na ogled. Sede, kaj spije, se malo pogovori z de-dom, potem pa spet gre. Ta ãas se lahko skrije‰.«

Vodanki je takoj ‰inila misel.»V seno te damo,« je rekla. »In te dobro pokrijemo.«»Kak‰no seno,« jo je odbil Dominik. »Da bi se tako

stra‰no skrival pred Tribelijem? Lahko mu stoji‰ podnosom, pa te ne vidi. Ve‰, kako je bilo takrat, ko sem muprinesel kosilo? ·e spoznal me ni. Daj sem ko‰, Gomer,je rekel. âe pride, stopi‰ kam iz hi‰e, pa je.«

»Ne,« je rekel Gomer, »‰el bom.«Tako so se spet vrnili k naãrtu, ki so ga snovali tiste

dni. Samo da je bil Dominik mnenja, da Gomer ne smeiti sam, ampak da se morajo vzeti na pot v treh.

»Poslu‰aj,« je rekel. »Doma vzamemo tri konje, vsakpo enega. Iskali bomo v treh. Belca, ki je najbolj muhast,zajaham jaz.«

»Tega bom jaz,« je rekel Gomer.


98

Ob belcu sta se z Dominikom vedno sprla.»Ne,« je rekla posredovaje Vodanka, »âe bi ‰li, bi ‰li

pe‰.«Fanta nista pripomnila niãesar, ko da tega predloga

ne gre jemati resno. âemu pe‰, ko so bili konji na razpo-lago?

»Jaz bi ‰la pe‰, hodila bi in povpra‰evala, dokler ne bizvedela zanjo. Kam misli‰, da je ‰la? V Trst?«

»Morda,« je rekel Gomer.»Hm, ko bi vedeli, kam.«To je bilo vpra‰anje. Zato se Dominiku ni zdelo resno

misliti na to, da bi se odpravili na tako negotovo iskanjepe‰.

Molãali so in poslu‰ali, ãe bi se oglasile brinovke.»Nikamor ne bomo ‰li,« je povzela Vodanka. »Ve‰,

Gomer, prav nikamor ti ni treba iti. Ostal bo‰ pri nas.Oãe bo Ïe pregovoril Tribelija. Mama je rekla da tebomo vzeli mi. Jedel bo‰ kakor midva, kakor zdaj, po-magal bo‰ pasti in delati. Ko bo‰ velik, bo‰ za hlapca,«je pridala svojo misel.

Ta je bila lepa!Dominik jo je prezirljivo pahnil od sebe, da se je Vo-

danka sesedla v brin. Zasmejala se je. Njenega smehasta se nalezla oba, tako da so se zdaj smejali vsi trijehkrati, ne da bi vedeli, zakaj.


99

Nato je Vodanka pobrala kamenãke, ki so jim leÏalina kupu sredi nog, da bi nastavila igro. Toda fantoma nibilo do kamenãkanja. Lep‰e je bilo sedeti, se ãutiti v za-vetju, ãutiti za hrbtom brin, kamor se je du‰ila burja.

Od griãa sem so spet prihajale brinovke. Zasli‰ali sojih in vstali. Kleãe so jih opazovali, ko so zaãele posamiãpristajati. Nekatere so posedle po skalah in so se zaãe-le zibati, ko da so se preobjedle in jim je slabo. Druge sose spustile v brinje. Te so morale naleteti na skrle. Otrociso zadrÏali dih, kakor obmrli, dokler niso spet vzletele.Na mah jih je bilo polno ozraãje. Zdaj so kriãale v div-jem preplahu.

Stekli so vsi trije naenkrat.Gomer je planil proti skrlam. In Ïe ko je tekel, ga je

prevzemala omama, pogled na skrlo, poveznjeno nad ‰etoplim trupom ujete brinovke.

Dnevi so ‰li, vroãi in pozabni, kakor nekoã pri Nitra-borjevih.


100

XI

Napoved, ki jo je Lamoral zaslutil v stihu iz sveteknjige, se je izpolnila. Nekdo je res odhajal, ãe-

prav ni bil to on, Lamoral. Bila je Renata. Umrla je napragu pomladi, stara manj ko ‰tirideset let, ko je sam Ïeãisto okreval.

Da ni zvedel za Gomerjev pobeg iz samostana pravsredi priprav na pogreb, bi bil spravil fanta prav kmalunazaj. Toda moral je obvestiti okoli‰ke gradove, pripra-viti iz Trsta zbor objokovalk — na koncu pa, ko so segostje raz‰li in ko je Ïivljenje na gradu spet steklo postarem, spremiti vsaj del poti Klelijo, ki je bila pri‰la namaterin pogreb, pa se spet vraãala v Velesovo. Tako jeminilo nekaj dni, preden se je lahko zavzel za Gomerje-vo vrnitev.

Fanta ni bilo teÏko izslediti. Vse je bilo na tem, kakoga spraviti nazaj v ‰olo kolikor toliko zlepa, brez zastra-‰evanj. âe je hotel priti do tega, je moral zakriti svoj po-seg in se posluÏiti ãloveka, ki bi bil fantu vsaj malo do-maã. Poslal je patra Kolomana. Ta je ‰e isti dan pripeljalfanta s seboj. Kolomanu se je zdelo, da je Gomerja na-zaj grede toliko pregovoril, da ga je v Devinu lahko pu-


101

stil, da sam nadaljuje pot do samostana. Sam je krenil vgrad, da poroãa o svojem uspehu Lamoralu. Pod pazdu-ho je nosil sveÏenj trstik, ki jih je dobil pri Nitraborju.BliÏal se je ãas sajenja, tisti stari kmet pa je imel mladihtrt na izbiro!

Lamorala je sreãal v vasi, pred grajsko Ïitnico, kjer jenadziral prodajo jeãmena. Komaj ga je zagledal, je La-moral pustil tehtnico in mu krenil naproti.

Nikakor mu ni ‰lo v raãun, da je mogel pater Kolo-man fantu toliko zaupati, da ga je pustil samega na cesti.

»Bolje bi bilo, da bi fanta spremljal vse do ·tivana,« jerekel nerazpoloÏeno.

»Uãence moramo privaditi k zaupanju, gospod.«K zaupanju? Lamoral si je otresel nekaj jeãmenov z

rokava.»âe je sam, ga lahko spet kaj prime.«»Kaj neki, gospod?«»Utegnil je spet pobegniti,« je rekel Lamoral.Bil je nataknjen. Pater Koloman je jemal stvar dokaj

prostodu‰no, bil je videti udobrovoljen, da je prinesel sKrasa tisto zalogo cepov!

»In ãe bi res pobegnil? Bog z njim,« je rekel. »Zakaj bimorali vsi sluÏiti Bogu kot cerkovniki in pisarji? Naj bodober kmet, ãe je to njegova pot! Res, da bi bil doberlatinec, pa tudi pri struÏnici se je obnesel, a ãe noãe, Bog


102

z njim. Saj so ‰e kmeãki fantje, ki se jim lahko prepi‰eva‰a ustanova. Ni res, gospod?«

Koloman je govoril poãasi in pouãno, mastno mlaska-je z jezikom, da se mu je spodnja, zamorsko izboãenaustnica oslinila. Niã kaj preveã se mu ni mudilo v ·tivan,da bi se pozanimal, kako je s fantom. Lamoral je stopil,da bi ga spremil za kak‰en korak.

»Gre za fanta brez star‰ev,« je rekel, ko je spremljalKolomana. »Ne bi se hotel izneveriti zaobljubi.« S teÏa-vo je trgal besede iz sebe. »Ta ustanova je zanj. Sirota jein se hoãem zavzemati zanj, ko da je moj … Kaj je delal,ko ste ga na‰li?«

»Eh,« je rekel pater Koloman razumevajoãe, »kaj padelajo pozimi takile va‰ki otroãaji? Drsajo se in kepajoali pa so po ves dan za brinovkami!«

»In kaj je rekel? Da misli ostati pri vas? Ali ste mu sku-‰ali spotoma dopovedati, da … Ali je sploh kaj govoril?«

»Govoril,« je pritrdil pater Koloman. »Rekel je, da boostal. Sicer Bog vedi, kaj vse se utegne splesti v tak‰niotro‰ki glavi. Celo kak plemi‰ki sin nam je Ïe utekel. Nivsak izvoljen, kdor je poklican. Ali bi imel gospod nekajcepov la‰ke malvazije? Prior mi je naroãil, naj vas zapro-sim.«

»âe bo, po‰ljem po Hugonu.«Uslugo je izvr‰il takoj za tem, da istoãasno izve, ali je

Gomer res pri‰el.


103

Bil je tam.

Na pomlad je bilo Lamorala ãedalje pogosteje videtizunaj gradu. ·el je v Gorico in obiskal Majnarda ter siistoãasno ogledal tamkaj‰nji hospital, ki bi mu utegnilsluÏiti kot vzorec onemu manj‰emu, ki ga je imel sam vmislih. Pa tudi kadar je bil v Devinu, se ni veã tako drÏalv gradu. Jahal je v vinograde, po dalj‰em ãasu je zaãelspet loviti. Po dva ali tri dni v tednu je bil vedno v moã-virjih, od koder se je vraãal ves blaten, poln tistega zdra-vega teka, ki mu ga je dal samo lov. Bilo je, ko da ga jeprestana bolezen spremenila, mu napihnila lica in mukljub Ïenini smrti odkrila novo slast: slast polne mize inpreÏeão napetost sredi moãvirsikih voda, kjer se je medloãjem, v zrcalu izpranega neba dramila pomlad, slastpomladi, Ïivljenja samega. âas, ko so ljudje ‰epetali, dase je naselil vanj hudobec, je bil videti Ïe daleã za njim.Hodil je okrog gladko obrit, redkobeseden in polnoli-ãen, z zanimanjem za vse gospodarske posle, a ne pre-tirano natanãen za nerednosti, ki jih je opaÏal.

Na gradu se je spet dalo Ïiveti.Ko se je lepo vreme ustanovilo, je Lamoral raãunal, da

lahko zaãne z delom za hospital. Prostor za poslopje, kije moralo biti prizidano k samemu samostanu, je izbralsporazumno s patri. Zaradi kamenitih tal se je kopanjetemeljev zavleklo. âez poletje so bili patri zaposleni z


104

delom na polju in tako je pri‰la jesen, preden se je zaãelagradnja.

Zdaj, ko si je lahko hodil ogledovat delo pri samosta-nu, se je Lamoral laÏe zanimal za Gomerja, ne da bi da-jal vtis pretirane radovednosti. Zahajal je tja v urah, koso bili uãenci v ‰oli. âe je pri‰el zveãer, je izbral uro ofi-cija, ko uãencev prav tako ni bilo tam. Tedaj je lahko kajizvedel od patra Kolomana. Vãasih je stopil k njemu vdelavnico. Pater Koloman si je jemal izmenoma koga oduãencev za pomoãnika. Tako je prihajal na vrsto tudiGomer. Lamoral je zaãel oprezovati, kdaj je njegov dan.Toda v adventu se je vrstni red uãencev izpreme‰al kerso nekateri hodiili na pevske vaje. Po boÏicu so se zaãelispet vrstiti. Dan po tem, ko je bil na vrsti Gomer, je samstopil v delavnico. Pri‰el je kmalu popoldan, ko je bilpater Koloman ‰e sam.

Pater ga je veselo pozdravil.Prizadevno se je sukal okoli struÏnice ves zaverovan

v kolo, ki je bilo zdrknilo iz leÏajev, slovesno, kakor ãe bipridigal, je govoril o kolesu, kakor o ãloveku, ki je veã-na neroda in mora zato potrpeti z njim. Sklonil se je inizvlekel kolo izpod struÏnice.

»Staro orodje imamo,« je rekel, ko da se opraviãuje.NedolÏnost, s katero je to rekel, je v Lamoralu upih-

nila sumnjo, da je utegnil s svojim vnetim povpra‰eva-njem o urniku uãencev vzbuditi v Kolomanu kak‰no


105

skrito misel. Bil je nedolÏen, a prebrisan, je pomislil.Gotovo mu ni u‰lo, da ni niti enkrat govoril z Gomer-jem, vse leto, kar je fant tu, da se ga je izogibal. Veãkratje hotel stopiti predenj. Bilo je sme‰no — toda tega ninaredil. Izogibal se ga je.

Toda ne. Pater Koloman je ponesel kolo na mizo, gaposadil pokonci in ga zaãel ogledovati.

Bilo je sme‰no sumiti. Lamoral je z rokami na hrbtuob‰el delavnico in se pozanimal za zaboj, ki je visel nasteni.

»Ah, kajpak, tisti zaboj,« je hitel razlagati pater Kolo-man. »Bilo je ogrodje za uro. Napravil sem jo, a kaj, koni tekla,« je rekel, ne da bi se ozrl.

Lamoral se je obrnil, bil je pred oknom, tik mize, kjerje bilo mesto uãenca. Dvignil je obrvi, negiben, in shlastnim pogledom o‰inil uãenãevo mizo. Tu je dan prejdelal on — orodje je bilo ‰e tam, kakor ga je bil Gomerpustil, pome‰ano s skobljanjem.

»Potemtakem ni bila pe‰ãena ura,« je rekel.»Kaj ‰e, bila je ura s kolesjem.«»Tako.«Lamoral je naredil ‰e kak‰en korak, pospravil s koni-

co ‰kornja nekaj veãjih ostruÏkov in od‰el, mencaje medprsti kosmiãek oblanja.


106

Kar je zvedel o Gomerju, ni bilo prav pohvalno, a niti nenepovoljno. Glavno je bilo, da se je fant vdal. Ni ga mo-tilo, ãe je kdaj izvedel za kak‰no malo svojeglavost, ki jebila v primeri z ono pustolov‰ãino brezpomembna. Pa-ter Koloman se je na splo‰no bolje izraÏal o njegovemuspehu v latin‰ãini in raãunstvu kakor pa o njegovemobservatio regulae, o njegovem vedenju, to Ïe. Toda ãezzimo se ni zgodilo niã takega, kar bi dalo misliti na fan-tovo namero, da vnoviã pobegne. In ko se je to zgodilo,je ostal Lamoral ves zaprepaden.

Hodil je gor in dol po gostinski sobi, se z rokami nahrbtu zaustavljal ob odprtem oknu, opazoval kalne intople pomladne oblake na obzorju in spet zaãel hoditi.

Naposled je sedel h kaminu.Fant je drugiã izpeljal vso stvar temeljiteje: ni se ogla-

sil na Koli‰ãu, ni se zatekel v hi‰o tistega starega svobod-njaka, kot je to storil prviã. Tam niso vedeli niãesar onjem. Ostajala je ‰e ena moÏnost, da se je zatekel k dru-gim sorodnikom …

Toda pater Koloman, ki ga je Lamoral, potem ko se jeta vrnil praznih rok od Nitraborjevih, zaprosil, naj obi-‰ãe ‰e druge fantove sorodnike, je ‰e isti dan sporoãil, datudi pri kmetu Trebenji niso niãesar sli‰ali o Gomerju.

Lamoral je zajahal na kratek sprehod.Nad Grmado se je komaãilo. Bili so prav tak‰ni, mo-

kri in mleãni oblaki, kakr‰ne je videl prej skozi okno nad


107

Furlanijo. Pokrajina je bila ‰e zimska, a ozraãje je bilomlaãno in prozorno kakor po nevihti.

Predpomlad, ãas za pobeg!


108

XII

Gomer je hodil brez postanka. Proti jutru je zaãeldohitevati kmete, ki so hiteli v mesto. Bilo jih je ãe-

dalje veã, s klancev so se stekali na glavno cesto in sevsak s svojim osliãkom pridruÏevali drugim, ki so Ïe ãa-kali pred obzidjem. Iz mesta je zazvonilo, vrata so se od-prla in gneãa se je usula skoznje.

·el je, kamor so ‰li vsi, po dolgi blatni ulici, ki je tek-da med dvema umazanima kanaloma, dokler se ni raz-cepila v vrsto klancev, ki so se izgubljali pod slamnati-mi napu‰ãi. Mesto se je prebujalo v svoje pisano in ne-navadno Ïivljenje, ki ga je danes prviã opazoval. Trgovciso odpirali svoje trgovinice in zna‰ali na ‰tante vsako-vrstno blago. Peki so razna‰ali v ko‰arah tovore sveÏe-ga kruha. Hi‰na okna so se odpirala, mlada debela Ïen-ska se je sklonila, pogledala na klanec in nekaj izlila. IzbliÏnje pivnice je slastno zadi‰alo po peãenem — hodilje in opazoval, sreãaval ãedalje veã ljudi, mo‰ke v naj-raznovrstnej‰ih klobukih, duhovnike in straÏnike inspet kmete, ki so se zdaj Ïe vraãali. Hodil je okoli ves do-poldan, se dalj ãasa zamotil pri gruãi ljudi, ki je opazo-vala glumaãa z medvedom, potem pa ‰e enkrat ob‰el


109

obzidje. Nekje za ovinkom se je vzel pes in mu zaãel sle-diti. Gomer je opazil stol iz Ïivega kamna, ki je molel izhi‰nega zidu, sedel in prekriÏal noge.

Trst!Kakor v pijanosti je dojemal to. Bil je truden in zaspan

in od sinoãi ni jedel. Po klancih je bilo ‰e polno ljudi inzdaj bi lahko ‰e naprej iskal. Toda preveã je bil razoãa-ran. Ne‰tetokrat v tem dnevu se mu je zazdelo, da jo jeres zagledal. Bila je materina postava, celo njena hoja,tako se mu je zdelo. Tedaj se je spu‰ãal v tek in z vozlomv grlu ãakal, da bo stopil Ïenski v‰tric in ji pogledal vobraz. Toda to so bili sami prividi. Bili so tuji, trdi inbrezbriÏni obrazi ki se niso niti zmenili zanj.

Vstal je in jo mahnil navzgor po klancu. Pes se je pravtako prebudil pod stolom in ‰el za njim. Tako sta bila vdveh, da sta hodila in stregla na karkoli za pod zob.

Debeli strojar je bil razloÏil svoje koÏe po tleh in zdajje sedel na vratih svoje ‰tacune in jedel iz glinastega lon-ca velike bele cmoke. Pes mu je povohal lonec, strojar gaje z brco pognal od sebe, istoãasno pa zaluãal na cestocmok.

Pes je skoãil, toda Gomer ga je prehitel. Pograbil jecmok in si ga zatlaãil v usta.

To je strojarja oãitno zabavalo. Zaluãal je ‰e en cmok,toda tokrat ga je pograbil pes.

»Oba sta laãna,« se je zasmejal strojar.


110

»Toda pes je hitrej‰i,« je rekel Gomer.»S psom pa se ne bo‰ kosal, kajpak. Kam pa gre‰?«»Nikamor.«»Bi delal, fant?«Gomer je stopil v ‰tacuno.»Bi.«

Pomagal je pri strojenju koÏ, razna‰al blago po mestu,delal vse, kar je bilo treba. Trajalo je manj ko mesec dni,a ta ãas ni bil nikoli laãen. Potem se je pri njegovem gos-podarju zglasil straÏnik, da se pozanima, odkod je bilnjegov mladi pomoãnik. Gomer ni mogel tajiti — nekajkorakov stran je zagledal devinskega oskrbnika.

·e isti dan je odpotoval in bil v nekaj urah v Devinu.Mesto da bi ga oskrbnik peljal v ·tivan, je obrnil ko-

nja proti gradu. Razjahala sta in Gomer je za njim na-pravil pot, ki ji ni mogel veã ubeÏati — skozi vrata, mi-mo zaãudenega Numerana, na dvori‰ãe in v grad.

V gostinski sobi ga je ãakalo kosilo.Lamoral ga je gledal, ko je jedel. Hotel se je prepriãati,

ali se bo fant sploh lotil jedi, ki mu jo je dal pripraviti vgostinski sobi, ‰e preden se je pomenil z njim — in zdajje stal ob oknu, drÏal roke na hrbtu in z uÏitkom ‰kililnanj. Opazil je njegovo zbegano oziranje, preden se jeodloãil, da bi jedel. Toda potem je Gomer jedel, ko da jepozabil na okolje, s slastnim mladeni‰kim tekom. Mo-


111

ral je biti laãen. Ko je konãal, se je zaãel spet ozirati. Bilje zbegan pogled ujetnika, ki si ‰e ne upa iskati moÏnostiza pobeg, a samo opazuje svojo jeão.

Tedaj je Lamoral stopil v gostinsko sobo.»Ti je bilo v‰eã?« je vpra‰al.»Da,« je ‰epnil Gomer.»Tudi meni je v‰eã, da si pojedel. Ti si Gonimer, ne?«»Ne, ime mi je Gomer.«Lamoral je stresel z glavo, postal je nataknjen sam s

seboj, da mu je zdaj u‰la ta hlinjena pozabljivost.»Da, Gomer. To si mi nekoã povedal. Takrat na hribu,

ko si mi pripeljal konja. Izvrstno si jahal. âe si pojedel,pridi. Malce se bova razgovorila.«

Gomer je vstal in ‰el za njim. Pla‰no je stopal za tisti-mi moãnimi za spoznanje krivimi nogami, ki so se vproÏnih sunkih odganjale ãez stopnice, potem naprej,skozi poltemo velike nizke sobe, v majhen, svetal pro-stor. Lamoral je sedel in vrgel noge od sebe. Pogugal seje v naslanjaãu in si dal roke za hrbet.

»Zapri,« je rekel. »Sedi.«Kak‰en hip sta se gledala. Fantu so silile oãi v tla, na

steno, oãitno se mu je izmikal. Ni bil videti toliko pre-stra‰en kolikor zami‰ljen, otoÏen, odsoten. Lamoral jepriprl oãi.

»Ti je v‰eã to rogovje na steni?«Gomer je zardel, ne da bi odgovoril.


112

»To je rogovje samih starih jelenov.«»Da!«»Nisi ‰e nikoli lovil?«Gomer je vztrepetal, Ne‰tetokrat je nastavil past gro-

fovi zverjadi, a sam, da ga ni nihãe opazil. Da se mu jezdaj ded ma‰ãeval? Vendar je moral za vsako cenovztrajati pri laÏi.

»Nisem,« je rekel.Lamoral je opazil, da s to igro fanta ne bo speljal. Bilo

je bolje, ãe je ‰el takoj k stvari. Posilil se je k nasme‰ku.»Zakaj si pobegnil?« je vpra‰al.Toda tudi to ni bil pravi prijem. V fantovih oãeh je

opazil preblisk zakrknjenosti. Res, Gomer ni odgovoril.Pogledal mu je v oãi in se mu spet izmaknil.

»Tako torej, noãe‰ veã v ‰olo. Pater Koloman mi jerekel, da si dobro napredoval v raãunstvu. Bil si doberlatinec. Tudi v delavnici si se izkazal, kajne?«

»Ne vem,« je komaj ‰epnil fant.To je bilo vsaj nekaj, da je spregovoril. Moral mu je

govoriti ‰e za ton bolj domaãe.»Noãe‰ veã nazaj?«To je bilo izreãeno razumevajoãe, skoraj mehko, da se

je Gomerju zdelo, da lahko odkima.Odkimal je.Lamorala je kar vrglo pokonci. Stopil je k oknu. Roke

je drÏal na hrbtu, ko so mu oãi raziskovale liso na istrski


113

obali. Je bilo to od ãe‰enj, ki so cvetele? Ne, moralo jebiti poslopje. Toda ton, s katerim je bil zaãel, le ni bilprikladen za fantalina. Celo fantov ded, tisti starec, ki seje ondan zglasil na gradu, da bi ga prosil opro‰ãenja zavnuka, bi drugaãe nastopil! Starãek je vprav gorel odsvete jeze nanj — kajpak.

Lamoral je poknil s prsti.Obrnil se je.»Kaj?«Tedaj je opazil, da fant kroti jok.»Tudi tvoj ded hoãe, da ostane‰ v ‰oli,« je rekel sprav-

ljivo.»Vem.«Gledal ga je. ·e se je fant krotil, ãeprav se mu je po

zenicah lovilo dvoje teÏkih solz. Dvignil je roko in ju otrls hrbtom dlani, poãasno in trdo, a tedaj so se solze uli-le skozi prste. Kljub vsem lopov‰ãinam je bil ‰e otrok, kije znal tako izgubljeno jokati. Lamoral ga je gledal, do-kler ni zaãutil neãesa, znanega in mehkega, kar je bil za-ãutil na hribu, v Kolomanovi delavnici, prevzelo ga je,da je odloãno prijel fanta za laket.

»Pojdi,« je rekel.Popeljal ga je k oknu. Toda zdaj niti njemu ni bilo do

besed. Ta fantov jok ga je razburjal, draÏil ga je in muãil,a vendar ga ni mogel prekiniti s tisto surovo in zapove-dovalno besedo, ki jo je imel prej na jeziku. Moral je po-


114

slu‰ati ta jok. Bil je kakor neko davno, mladostno, Ïe po-zabljeno ljubkovanje. Roka mu je nevede poiskala fan-tovo ramo. Bilo je prviã, da se ga je dotaknil. âutil je,kako mu je stiskal roko topel krã. Bilo je kakor prelivkrvi.

»Ti je v‰eã morje?«»Da.«»To je drugaãen razgled kakor iz ·tivana!«Fant je zdaj res gledal tja.»Zna‰ plavati? Niã ne de, nauãil se bo‰. Poleti bo‰ lah-

ko plaval tule pod gradom, tja do onegale rtiãa — lahkopa bo‰ sedel v ãoln in veslal. Skupaj bomo veslali tja dosolin ali proti Sesljanu, veslal bo‰ s Hugonom — saj po-zna‰ Hugona?«

»Videl sem ga v samostanu.«»Kajpak, no, potem se Ïe poznata.«Lamoral je naglo stopil iz sobe. Glasno je poklical

Hugona. Fant se mu je takoj odzval in Gomer je Ïe sli‰al,kako se je Hugon razposajeno podil po stopnicah. Pri-dirjal je v sobo s tako moãjo, da se je moral zadrsati vpolkrogu in se oprijeti mize, ãe se je hotel ustaviti.

»Kako hodi‰ po sobah?« ga je prijel Lamoral.»Tako.«»Niã tako.«»Moral sem se podrsati, ãe sem se hotel ustaviti.«»Obrni se in pridi ‰e enkrat, kakor se spodobi!«


115

Hugon se je opotekaje obrnil in ‰e enkrat vstopil tersi pri tem poravnal ‰op svetloplavih las, ki so mu padlina ãelo.

»Kaj hoãe‰?« je rekel.»Hoãem, da se vede‰ kakor se spodobi.«»Rad bi vedel, kaj sem pravzaprav naredil!«»Lepo pozdravi fanta, ki ti bo odslej tovari‰!«Hugon je zvedavo premeril tujca, se mu nasmehnil in

mu ponudil roko.»Tako.«Fanta sta si podala roke in jih takoj odtegnila. Potem

sta stala v zadregi in si kradoma metala kak‰en pogled,kljub razliki v letih sta bila oba enako visoka, Gomerjaje bilo v prsi celo veã. Lamoral je zdaj gledal z dopade-njem oba, ki ju je hotel zdruÏiti v isti usodi.


116

XIII

Gomerju je bilo, ko da je zdaj prviã spregledal. Kaj-ti ‰ele takrat se je do kraja zavedel, da je zavlada-

la nad njim sila, neka tuja in mogoãna volja, kaleri bi seza naprej zaman upiral. Zdaj jo je lahko videl pred sabo,Ïivo in skrivnostno, z me‰anico strahu in radovednosti,ki sta veli iz nje. Bila je tamle, poosebljena v tistem brka-tem in redkobesednem ãloveku, ki je hodil pred njimskozi vrsto sob, silovito metaje korake predse, ko da sisproti trebi pot pod nogami. Pla‰no je stopil za njim vgostinsko sobo. âutil je, da se ga ãedalje bolj boji, ãimdalje ga opazuje. Ko je bil pred njim v lovski sobici, semu je zdel Lamoral drugaãen, tak‰en, da se je celo opo-gumil pred njim. Odgovoril mu je, drznil se mu je celoreãi, da noãe v samostan. In to ãloveku, ki je samo z od-sekanim mrmranjem spravljal v tek vrsto sluÏabnikov.Priklanjali so se, sprejemali naroãila in spet odhitevali.In on? Na priklon je bil pozabil, nato se mu je celo upi-ral, celo solzam se je prepustil.

Sramoval se je in bal obenem. Kaj, ãe je bil tisti sprav-ljivi, razumevajoãi odnos, ki ga je videl v Lamoralu prej,le igra? âe je bilo tisto pozdravljanje s Hugonom prav


117

tako igra? Strastno se je ozrl naokrog — beÏati, a kam?Zmedeno je ãakal, kaj se bo zgodilo. Ne, zdaj mu ni biloveã izhoda. Lamoral je opazil njegovo zbeganost. Pri-bliÏal se mu je.

»Se boji‰?« je vpra‰al.Nasmehnil se je, ‰iroko, da so se mu liãnice razmak-

nile, pa v hipu zamoril nasmeh. Napravil je nekaj kora-kov pred njim, z rokami na hrbtu, zazrt v tla, kakor vzadregi.

Odkimal mu je in Gomer je ‰e bolj zardel. Lamoral je‰e nekajkrat zakroÏil pred njim. Spet je gledal v tla inGomer je ãutil, da bo vsak hip njegova usoda zapeãate-na. Videl ga je, ko mu je ‰e enkrat odkimal.

»Ne boj se,« samo to je rekel.A beseda je zvenela Gomerju tako, da se mu je zdaj

Lamoral odmaknil v ‰e skrivnostnej‰o daljo. In on je staltam in ãakal.

Tedaj se mu je pribliÏal mlaj‰i sluÏabnik, ki ga je na-govoril z gospodom, se mu nasmehnil in ga zaãel slaãi-ti.

Preoblekli so ga in ga predstavili patru Xigardu. Natomu je starec, v katerem je Gomer kmalu spoznal graj-skega zdravnika, razkazal grad.

Kakor v polsnu, tuj sam sebi v ohlapni paÏevski oble-ki, je Gomer ob‰el z njim terase, pogledal v kapelo, po-


118

stal na stolpu. Razgled, ki ga je videl od tod, morje, ki seje odprlo vse naokrog pred njim kakor z jambora, ga jekakor oslepilo. Nekaj novega in nerazumljivega se je do-gajalo z njim, podobno samo temu, kar je videl v igrahv samostanu. Slej ko prej se je ãutil krivega, krivegadvojnega pobega in potem tistega predrznega vedenjapred Lamoralom, zato se posebno zdaj ob starcu ni mo-gel znebiti vtisa, da se igra z njim nadaljuje. Neznatni,priliznjeni starec se je kdove zakaj ãutil dolÏnega, da muje ves ãas nekaj pripovedoval, kazal svoje ugajanje stem, da bo odslej prav tu, na gradu, njegov dom — vmespa silil vanj in ga s komaj prikritim zanimanjem spra-‰eval, ali je res s kmetije na Grmadi, od kod pozna gos-poda Lamorala. Kaj mu je govoril gospod, ko ga je peljals seboj v svojo sobo? Gomer ni razumel, ob tem star-ãevskem zapikovanju se je zakrknil in obmolknil. Tudipri drugih, zaãen‰i z oskrbnikom, ki je pri‰el ponj v Trst,je bil opazil isto nesramno zanimanje. In ko je stopil vgrad, je imel vtis, da ga vsi po vrsti poÏirajo z oãmi. Toje samo veãalo zmedo, v kateri je hodil okrog ta dankakor meseãnik. Zdaj je bilo Ïe vseeno, kam ga pelje sta-rec.

»Zdaj pa pojdete na sprehod, kajpak,« je rekel starec.Prepriãan, da se bo igra z njim zdaj zdaj konãala, je

stopil Gomer za starcem iz gradu.


119

Obzidana pot je peljala ãez skalnato ãeljust, ki je ve-zala grajski otok s kopnim, potem pa se dvignila nagmajno. Tu, na visokem, se je nenadoma odpiralo nadmorje, zleknjeno ob divjem skalnatem jezu.

Na gmajni so stali trije konji in ãakali. Lamoral in Hu-gon sta bila Ïe zajahala. âakala sta prav njega, Gomer-ja. Konj, ki je stal tam brez jahaãa, sveÏ in osedlan, je bilnjegov. V postopnih prebliskih je dojel vse to in se pri-bliÏal. Molãe in samoumevno mu je Lamoral vrgel po-vodec, Gomer ga je prestregel in vtaknil nogo v streme.

·ele zdaj, ob tem resniãnem konju, svetloãrnem dir-kaãu, mu je bilo, ko da prihaja k sebi. Zajahal je in mustisnil trup med nogami.

Krenili so v poãasnem drncu.Na veãerni sprehod so ‰li, Gomer se je zaãel vÏivljati

v to in se pomirjati. Z rahlimi vzdigljaji je odgovarjalprestopom konja, ki je lovil zrak z nozdrvmi in ga z uÏit-kom nosil. Bilo mu je znano gibanje, ki ga je polagomaprevzemalo.

In ãim dalje je trajalo to, tem zavestneje je jahal.Ko so pri‰li na cesto, je Lamoral upoãasnil in pustil

Hugona in Gomerja pred seboj. Zdaj je jahal sam, v ne-veliki razdalji. Od zadaj ju je lahko nemoteno opazoval.

V mehkem aprilskem veãeru je z ozelenele gmajnedi‰alo kakor po mo‰tu, nad grobljami se je poãasi sese-dal ‰krlatni prah zatona in srce ge mu je ‰irilo. Bilo je


120

prviã, da so zdaj ‰li na sprehod v troje. In mogoãe ni bilapomlad ‰e nikoli tak‰na, kakr‰na je bila ta veãer, ko ju jevidel pred sabo, drugega ob drugem, brata. Po kratkemoklevanju sta zajahala v‰tric in zdaj je Hugon Ïe boljspro‰ãeno ogovarjal Gomerja. In Lamoral je videl, damu je Gomer odgovarjal. Da, Gomerjeva zadrega je bilapovsem razumljiva, toda videti je bilo, da ga je konjosvajal. Lamoral se je zado‰ãeno nasmehnil, ko da jezdaj doumel njegovo ‰ibko toãko. Da je Gomer jahaã, jespoznal Ïe takrat, ko ga je videl na Sv. Lenartu. In zdajse je drÏal na konju Ïe ve‰ãe in spro‰ãeno, ko da ga jeminil strah. In glej, Hugon je spodbodel konja, se zlek-nil, prehitel Gomerja, se obrnil in ga izzivalno povabil zaseboj.

Lamoralu se je kar zasmejalo.Videl je Gomerja, ki je sprejel poziv, se prav tako zlek-

nil na konju in zdirjal. Mogoãe bi bilo drugaãe z njim, damu je lahko pater Koloman postregel v samostanu s ta-kim dirkaãem, je pomislil. Gomer ne bi bil pobegnil. La-moral je postal in gledal za njima.

V diru sta se oddaljevala, a njemu je bilo dovolj, ãejima je samo sledil s svojimi za spoznanje Ïe slabeãimioãmi. Ne bo trajalo dolgo, ko se bosta povsem zbliÏala.Navadila se bosta drug drugega in, ko se sprijateljita,jima bo, ko da sta skupaj od mladega.

Potlej bodo hodili na merjasca v troje.


121

Îareã in negiben ju je videl, ko sta dirjaje izginila zaovinkom na sesljanski cesti.

Njegova dva bodoãa sholarja!

Gomer je vedel, da ne sme zmagati, tudi ãe bi lahko, vsajdanes ne. A vendar se mu ni zdelo, da bi moral zaosta-ti. In ko se jima je pred Sesljanom ponudil nepriãakovancilj — kmeãka vprega s tovorom kamna, ki je preãkalacesto — je pognal konja dovolj hitro, da je pridirjal dovprege v koraku s Hugonom.

Kmet se jima je odkril, si zatlaãil klobuk za srajco,potlej pa ves vznemirjen zaãel brezobzirno tolãi po Ïi-valih, da bi ãimprej potegnila tovor ãez cesto.

»Kaj delate,« je zakriãal Gomer kmetu.Dirka ga je bila tako razburila, da je za hip na‰el sa-

mega sebe.Hugon se je z zanimanjem zasmejal.»Naj, pusti ga!« je rekel.»Ne!«»Glej, sesedla se bosta!«Kmet je tolkel po voleh ‰e potem, ko sta bila z vozom

Ïe ãez cesto. Gomerju se je za hip kakor zavrtelo. Ali seje bil kmet odkril prav njima? In to njegovo divjanje nadÏivalma, kaj je pomenilo? Vznemirjen, kakor iz sebe jekrenil za Hugonom na trato kraj ceste. Konj je upehanosopel. Gomer je postal tam in ãutil, kako ves zardeva.


122

»Kdo te je nauãil jahati?« je vpra‰al Hugon.»Tako, sam.«»Sam?«Hugon se je nekajkrat pozabaval s tem, da je dvignil

svojega konja na zadnje noge. Opotekel se je v polkro-gu z njim, potem pa ga plosko udaril z dlanjo po vratu.

»Plavati pa ne zna‰.«»Nekoliko.«»Boriti se?«Ne, tega Gomer ni znal in Hugon je sprejel to povsem

samoumevno, kakor da ve vse o njem.»Vidi‰ tam?« je pokazal Hugon onkraj zaliva, kjer se

je obala dvigala v navpiãno rjavkasto steno. »Vidi‰ tis-tile kamnolom? âisto blizu je, ‰e kaznjenci se vidijo. Jazbi jo mahnil tja. Zgodnji kosi gotovo Ïe gnezdijo.«

Gomer je gledal proti zalivu, v razko‰ni polkrog ze-lenja, ki je bilo gosto in natlaãeno kakor od enega same-ga drevesa. V njem so se belile divje ãe‰nje v cvetju.

»Ah, niã,« se je premislil Hugon. »Pojdeva drugiã.Oãe je rekel, da ostane‰ pri nas. Koliko ãasa bo‰ ostal?«

»Ne vem.«Hugon se je spet zabaval s konjem.»Samuel mi je rekel, da si z Grmade in da si Sclavige-

na. Je res?« je vpra‰al.Gomerja je zalila rdeãica. Ni odgovoril in tudi Hugon

ni vztrajal. »Vidi‰,« je povzel, »tisti vinogradi so na‰i.«


123

Bil je slok in plavolas, s tenko rezanimi ustnicami.Sku‰al se je udomaãiti z Gomerjem in Gomer mu je bilhvaleÏen za to. Toda po dirki, ki ga je vsega prevzela, muje bilo, ko da se je spet streznil v obãutje tesnobe, ki jeje bil poln ta dan.

»Tudi tole je na‰e, tale gmajna,« je rekel Hugon.Pomolãal je.»Vse tod okrog je na‰e.«

Preden je Gomer zveãer zaspal, je bdel dolgo v noã. Zmislijo se je vraãal v ta dan, po Trstu je hodil, iskal zoãmi po strmi blatni ulici, dokler ni na‰el vrat z razpo-kanimi lesenimi podboji. Kaj je delal ob tej uri gospodUguccione? Tu je bila njegova trgovina in koÏe so bilelepo zloÏene v kup za vrati. Bila je sobota in gospodUguccione je gotovo po svoji navadi slavil konec tedna.Povabil je prijatelje in zdaj so prav gotovo sedeli v kro-gu okrog ognja, kjer se je vrtel raÏenj. Nekdo, ki ga Go-mer ni mogel poznati, morda laãen potepuh s psom, kiga je Uguccione povabil v trgovino — ta je zdaj sedel nanjegovi pruãki in sukal raÏenj. Nabodeni puran se jepoãasi pekel in moÏje so se pogovarjali. Bili so ljudjerazliãnih starosti, prekupãevalci z vinom in bankirji,moÏje z denarjem, strastni in ãrnolasi — sedeli so inãakali na purana ter spet govorili o Florenci, o svetlem,daljnem mestu, ki jih je izgnalo. Kajti z Uguccionom


124

vred so bili brezdomci, ‰iroko so govorili o svetu inljudeh in Gomer se je bil Ïe tako privadil njihovi govo-rici, da jim je lahko sledil. Pazil je na purana in poslu‰alin bilo mu je, ko da se veliki pisani svet razgrinja prednjim. Ko je naposled sli‰al vse o tistem mestu, je sklenil,da pojde z njimi, ko se vrnejo. Kajti ni bilo izkljuãeno, daje mamo zamikalo tja dol, v smer velikih mest. Uguccio-ne je rekel, da ga vzame s seboj, ko se vrne. Trajalo bomorda kak‰no leto, toda prej ali slej se bodo njegovi so-vraÏniki skopali v lastni krvi, je pravil gospod Uguccio-ne, in potem bo napoãil dan! In niã se ne bosta vozari-la po prahu in blatu — vkrcala se bosta na ladjo in ‰la vFlorenco ãez morje! S sabo ga vzame in potlej odpresredi mesta, ob reki, vse drugaãno trgovino, ki bo zbira-la koÏe iz deÏele naokrog — Gomer bo videl to deÏelo,kjer bo Uguccione sluÏil in Ïivel!

Videl bo Florenco, nekdanjo gospo, sonãno Madono,ki se je zdaj sprevrgla v pocestnico!

Tako je govoril Uguccione in Ïile na vratu so mu bilenabrekle od sle po ma‰ãevanju. Moãan je bil kakor med-ved in kadar je stopal, je bilo, ko da poÏira ulico predseboj. In vendar se ga Gomer ni bal. Kajti gospod Uguc-cione je znal istoãasno ‰krtati z zobmi in tolãi prijateljepo kolenih in se potlej krohotati dolgo in strastno, z gla-som, ki je spominjal Gomerja na sesipanje zidu.


125

Tako je bilo tudi nocoj v njegovi trgovini, ko je bil ontu — skrãen v ugrezajoãi se postelji sredi du‰eãih zidov.Zakaj niso sovraÏniki gospoda Ugucciona propadli, pre-den se je zgodilo to z njim? Ko bi bili propadli vãeraj, jihne bi mogel tako sovraÏiti, kakor zdaj.

Vkrcala bi se bila z gospodom Uguccionom in plula.To bi bila dolga, sinja pot! In na koncu poti bi bila veli-ka trgovina, vsa svetla, s podboji iz belega kamna. To bibilo koÏ!

Videl jih je, ko so se zgrinjale od vsepovsod, gledal jihje in zaspal svoj prvi grajski sen.


126

XIV

Pomlad je ‰la, za kres je bil spet semenj z mnoÏicoljudstva od vseh strani in trajalo je kak‰en teden, da

se je vrveÏ na gradu unesel. Prihajali so dajatveni dne-vi za seno. âas je potekal in Gomerjevo Ïivljenje je ‰lonaprej svojo pot.

Bilo je docela novo Ïivljenje.Drugaãe je jedel in spal kot nekoã. Rdeãa obleka v

‰irokih naborkih ga je loãila od fantov njegovih let. Po-lagoma, brez vsake teÏave se je privajal drugaãnemujeziku. Novi so bili ljudje, med katerimi je zdaj Ïivel, indruÏbe, ki so se ogla‰ale na gradu, on sam se je spremi-njal.

Zjutraj sta s Hugonom jahala v ·tivan na lekcije kpatru Kolomanu, popoldne pa sta hodila z Lamoralomna lov, ‰ahirala ali se vadila v sabljanju. Vãasih sta semed borenjem tako razgrela, da ju je moral sam paterXigardo klicati na uro lepega vedenja. Vse je bilo novo.

S toplim vremenom sta se zaãela kopati.Dotlej je Gomer komaj kaj veã spregovoril z Lamo-

ralom. Govoril je, ko ga je Lamoral nekoã povpra‰eval otem, ali je mama povedala, kam pojde, preden je izgini-


127

la. To je bilo prve dni po njegovem prihodu na kratkipoti od gradu do Ïitnice.

»Z vratarjem je bolje, da ne govori‰,« je rekel Lamo-ral, ko sta ‰la skozi vrata in je Numeran zaprl za njima.»Pije in niã dobrega nima uãiti tak‰nih fantov, kakr‰nasta vidva s Hugonom.«

Takrat ga je zaãel spra‰evati o materi.»V Trst je rekla, da pojde,« je odgovoril Gomer.»Tako?«»Ded mi je rekel.«»Po kaj pa naj bi ‰la v Trst, kaj misli‰?«»Po p‰enico.«Takrat, ko je Gomer zaãutil pri Lamoralu tak‰no Ïivo

zanimanje, je bilo tudi edinikrat, ko bi se bil lahko opo-gumil in mu rekel, naj jo poi‰ãe. Kajti prepriãan je bil, daje mama nekje, od koder morda sama ne more. Kadar seje poãutil na gradu najbolj samega, se je vselej nekaj utr-nilo v njem, mehki val ga je nenadoma ovil in ga sladkodu‰il. To je bilo njeno znamenje, da prihaja. Bilo je ka-kor ãudeÏ, ki je prihajal in izginjal. Takrat je bila edinaprilika, da bi naprosil Lamorala, naj se zavzame za nje-no vrnitev. Potlej je Lamoral ni veã omenil. Gomerja jeãedalje bolj grizlo, ko je spoznal, da prihajajo na gradpo‰tni sli celo iz daljne Nemãije, on pa je bil zapraviltisti ugodni trenutek.


128

Takrat je bil Lamoral drugaãen, spra‰eval ga je o ma-mi, na koncu pa se je pozanimal celo za to, ali je bil Go-mer vesel njegovega zlatnika.

Bil je kratek pogovor, vrÏen tja mimogrede, a bilo jedovolj, da ga je vsega spla‰il. Ob omembi zlatnika mu jeudarila kri v obraz. Spomnil se je prizora pred hi‰o, koje mama stopila z golido iz hleva in ji je on ves sreãenpokazal zlatnik. Iztrgala mu ga je in ga vrgla ob tla. Ne-kaj sovraÏnega je rekla o Lamoralu, ker je mislila, da seje ponorãeval iz njega z niãvrednim novcem. Toda dedga je prepoznal za pravega. Ko bi Lamoral vedel, da jemama tako mislila o njem.

Nekaj dni po tem pogovoru je Gomer hodil okrog zobãutkom, kakor da je kriv skrivnega greha. Izogibal seje Lamoralovim pogledom, ko da mu nekaj taji. Potlej gaje zaãel spet gledati v oãi in Lamoral je bil z njim kakors Hugonom, kakor z vsemi — kratek in redkobeseden.Obãutek strahu pred njim je poãasi izginjal, posebno kose je Gomer preveril, da hoãe biti Lamoral dober z njim.A vseeno mu je bilo ob njem drugaãe kakor pri gospo-du Uguccionu. Dnevi so potekali, a zaupanja niso pri-nesli. In vendar ga je Lamoral vedno s ãim preseneãal.

Na poletje je dobil od njega v dar ãoln.Bil je rdeãe pleskan, majhen in ãisto nov in Hugon si

ga je povr‰no ogledal.


129

»Da,« je rekel in sunil z nogo v ãoln, da se je zazibalna produ. »S svojim ga pa ne bi zamenjal.«

»âe hoãe‰, zamenjava.«»Ne, imej svoj ãoln.«Bil je molãeã in je gledal na Gomerja kakor iz razda-

lje. Vãasih ga je popadlo in potlej je bil tak‰en. Tisti dan,ko je Gomer dobil ãoln, je rekel, da mu ni do veslanja.Tudi do kopanja mu ni bilo niã. Tak‰en je bil Hugon ‰enaslednji dan in Gomer bi bil raje vrnil ãoln, ko da jemoral gledati na Hugona z obãutkom, da mu je storilkrivico. Toda Lamoral bi bil Hugona prijel in potem bibilo se slab‰e. Tako je Gomer Ïe prvi dan zaveslal daleãna odprto.

Kadar mu je bilo plavanja dovolj, je rad zaveslal daleãstran, od koder je bila obala videti plitva in neznatna inkjer je moral prav poiskati z oãmi, ãe je hotel najti rume-no liso gradu. âe sta bila skupaj s Hugonom, sta ob takirazdalji obrnila ãoln in uprizarjala v dvoje veslarsko tek-mo. Kadar je bil Lamoral na kopanju, je bil on sam zarazsodnika. Veãkrat pa je Gomer veslal na odprto sam.Tu je postajal, zleknjen na hrbtu ali kar poãez ãez ãoln,z brado na stranici, da je bilo morje pred njim ãisto vo-doravno, kakor ãe bi pokleknil sredi Ïit. Morje se je ko-maj zgibalo, obteÏeno od pripeke. Vedno isti galeb jepristajal v bliÏini in poãival na vodi, drÏeã z naporomrep navzgor. Bilo je tiho, kalna in zelenoumazana voda


130

je naplavljala alge v neskonãnost. Takrat mu je bilo, koda pozablja celo, da Ïivi. Bilo je razko‰no in otoÏno.

âe pa je leÏal na hrbtu, si je dajal roke pod glavo inpotem skozi polodprte veke iskal imena hribom, ki sobili videti od tod komaj razloãne krtine.

Kar je zvedel od tam gori, ni bilo mnogo. Ljudje soÏiveli naprej svoje Ïivljenje, zdaj so vozili na grad polet-ne pridelke in se potem s praznimi vozmi vraãali v svojevasi po Devin‰ãini. Mnogi fantje njegovih let so odhajaliza nosaãe v mesto. Kakor vselej ob su‰i so tudi letoskmetje hodili po vodo v Timavo. Daleã je bilo vse to.Sredi samote, ko je gledal iz ãolna tja gor, se mu je vseto pribliÏevalo, ko da ni vmes vrste let. Bilo mu je, ko daje zavonjal kratko su‰o in spet hodil sam samcat poobrasli stezi ter dramil ‰oje v vrhovih. Potem se je vraãalna grad in pozabljal. Dnevi so minevali in mu niso dali,da bi mislil. V latin‰ãini je moral nadoknaditi zamujeno.Bil je lov, ko se je vraãal iz moãvirij mrtev od utrujenosti.Prihajale so druÏbe, ki se jim je moral pridruÏiti. In koda ni bilo tega dovolj, sta se morala s Hugonom tem po-gosteje vaditi s kopjem, ãim bolj se je bliÏal ãas Majnar-dovega ume‰ãenja, ko je bil napovedan turnir za samemlade plemiãe. Zdaj sta se vadila tudi pozno v noã. La-moral ju je prihajal gledat. Bil je videti ãez glavo zapo-slen, a vseeno si je ukradel ãas, da ju je opazoval. Molãal


131

je, a ko je odhajal, ga je s svetlim pogledom u‰ãipnil vlice.

Tako je ‰lo poletje.Kdaj pa kdaj ob nedeljah je prihajal Tribelij. Lagodno

je prikorakal po ma‰i, premeril z vnaprej izboãenimi ko-leni pot iz ·tivana in sedal na stol iz Ïivega kamna predgrajsko Ïitnico.

Ko je pri‰el prviã, ga je Gomer na vsem lepem zagle-dal pred sabo na grajskem dvori‰ãu. Prav tam je bil inglasno povpra‰eval po njem! Gomerju je bilo, da bi senajraje udrl v zemljo — na enem izmed oken, ki so gle-dale na ozko dvori‰ãe, se je pojavil Hugon in opazovalprizor! Rdeãica mu je zalila obraz in potlej se sam ni veãspominjal, kako je pripravil Tribelija do tega, da mu jesledil iz gradu. Sedla sta za grajsko Ïitnico. Tu ni bilonikogar, ki bi ju videl. Hugonu, ki je potlej spra‰eval ostarcu, je Gomer dopovedal, da gre za starega hlapca, kije nekoã sluÏil pri njih. A to mu je rekel dovolj zmede-no, da je Hugon lahko podvomil o tem.

Kljub temu pa je Tribelij odslej vsaj vedel, kje ga morapoãakati, ãe ‰e kdaj pride. In po vsem sodeã ni bil vide-ti prav niã uÏaljen, da ga Gomer ne popelje v grad. Celoz nekak‰no neãimrnostjo je sedel tam za Ïitnico, meÏi-kal v sonce in bobnal s prsti.

Gomerju je bilo Ïe veãkrat na jeziku, da bi mu rekel,naj ne prihaja veã. Tudi semle za Ïitnico bi lahko zanes-


132

lo koga, ki bi ga utegnil videti ob njem. Toda kljub tejbojazni mu beseda le ni hotela z jezika. Ves ãas Tribelije-vega obiska je sedel kakor ni trnju, ves na oprezu, ali staprav zares sama — obenem pa uÏival ob neki davni intopli sreãi, ki je vela iz same dedove prisotnosti. Tako siga je obenem Ïelel in se ga sramoval. Nedelje, ko je pri-hajal ded, so bile raztrgane in nemirne, preme‰ane ssramom in trpeão radostjo.

Niã takega ni imel zvedeti od njega. Ded je sedel tam,ves tak‰en, kakor ga je bil ne‰tetokrat videl sedeti nastolu pred Koli‰ãem. In govoril je vedno o istem, o delu,ki ga je prina‰al letni ãas. Toda Gomerju bi bilo dovolj,ãe bi ga samo gledal. Toda nekje drugje, kamor bi nemoglo seãi nobeno oko.

Videl ni skoraj niã veã, a pri moãeh je bil vendarle.Vãasih je kar sredi pogovora zakinkal od utrujenosti, daso se mu muhe pasle po rokah. A vãasih se je razÏivel,prav dobro se je poãutil tam na stolu v svoji zakma‰niobleki z barvanim Ïivotnikom in govoril.

Vãasih je kar Ïivahno pripovedoval.Nitraborjev Jurij je tovoril sol in Ïelezo in kdove kaj

‰e. S ãim vsem danes trgujejo ljudje! In vendar bi bil Jurijza potrebo doma! Nitraborju so otekale noge in je boljnerad segal po teÏjem delu. âeprav je bil on, Tribelij,starej‰i, je laÏe prenesel Ïbrinco sena. Svoje je Ïe poko-sil, zdaj pa bo moral ‰e s srpom pobrati, kar je ostalo


133

med kamni. Po deÏju bo laÏe! Ondan so ‰li Proseãani povodo v ·tivan, pa je Bog dal deÏ, nazaj grede se je ulilapovodenj in tako so zlili vso vodo na cesto!

Lotevala se ga je nekak‰na zadrega, kadar mu je govo-ril. Takrat si je vselej pomagal z bobnanjem s prsti. Intudi kadar se je obraãal nanj, je slej ko prej gledal pred-se, ko da se pogovarja sam s seboj.

»Kako pa si kaj ti, Gomer, zadovoljen? Menil sem, dase s ãasom le spametuje‰. Zdaj niã ne reãem. Videti si,kakor je treba, pa tudi pater, ki te uãi, pravi, da zna‰ la-tinsko. Fant postaja‰ in vsi te gledajo! Glavno je, da ti daBog zdravja in prave pameti. Jaz niã ne maram, ãe semsam, le da je s tabo, kakor je prav. Saj nisi laãen, ne? Po-gaão sem ti prinesel.«

»Ne, nisem. Ampak zdaj moram iti.«»To je mnogo, da ãlovek ni laãen.«Gomer je vstal, a Tribeliju kakor da se preveã ne mu-

di. Morda ga ni razumel, da on mora pri priãi v grad. ·enaprej sedi in govori, niÏa glas in spra‰uje, rad bi postrani izvedel od Gomerja, kaj jedo v gradu. Da, gospos-ka kuhinja, pravi in zamahne z roko, kakor da ga to pre-veã ne zanima. Toda kljub temu ‰e naprej spra‰uje, do-maãe in sorodni‰ko se pozanima za grajsko gospodar-stvo. Le neãesa, kar je Gomer ves ãas priãakoval, neomeni, mame, ko da je pozabil nanjo.

»Tak, da pojdete na Koro‰ko, pravi‰? Tak vidi‰ no.«


134

In Gomer je ves na trnju, da se ded noãe zmeniti, dase mu mudi.

»Kak‰na suhota,« pravi Tribelij, zazrt proti Ïitnici.Konãno vstane, Ïareã od prevzetnosti.»Tak no zbogom,« pravi in mu pomoli roko.Gomer kar steãe, a ko pride na grad, se na ovinku vrh

stopnic toliko zasuãe okrog sebe, da ga lahko ‰e enkratkradoma pogleda. A to je le hip, nakar spet steãe, ko semu v oãeh Ïe zgublja vtis dedovih opank, ki cmokajo vsoncu na cesti.


135

XV

Pri‰el je dan odhoda in tako je Gomer nekega je-senskega jutra, neprespan in razburjen od priãako-

vanja, odjahal sredi grajske druÏine na sever.Îivljenje se je odpiralo.Îe pri Gorici je ugledal novo pokrajino. Kmalu zatem,

pod krminskimi griãi, se je njegov vajeni, kamniti inoÏgani svet docela umaknil cvetoãi zemlji iz same meh-ke prsti. Nad Vidmom, kjer so se pridruÏili odposlan-stvom drugih gradov, ki so bila prav tako namenjena naMajnardovo slavje, je bilo spet drugaãe. Spet se je zaãelozapirati in zdaj so se v karavani pomikali ob apneno belistrugi, ki je skoraj presahla tekla po dolini med hribi.Tisti hribi so se mu zdeli neznanski in otoÏni v svojigoloti, kjer ni bilo niti skal, ampak same zaplate li‰ajev.Toda dan hoda pred Beljakom se je zaãenjala dolina raz-‰irjati in vedriti. Zdaj je Gomer jahal sam kraj ceste, seizmikal druÏbi in se ves prepu‰ãal drhteãi, odpirajoãi se,sinji radosti, ki mu je prihajala od vsega novega, kar jeprviã videl. Dolina je bila zdaj ‰iroka in sonãna, daleã vozadju so se pokazale gore in skozi vejevje mecesnov, kiso branili razgled nanje s poti, je v presledkih videl gole


136

navpiãne skale, svetlikajoãe se kakor skladi poãrnelegasrebra. Majhen osamljen slap je padal v prazno v raz-ko‰no peneãem se loku. A tu spodaj, vse okrog njega jebila le dolina, krotka zemlja brez kamna in pa‰niki spregradami iz hlodov, ki so ga kar izzivale, da jih je pre-skakoval, se spu‰ãal v dir, potem pa s trzom uzde nena-doma ustavljal konja. Od tod so bile gore kakor na dla-ni. Tu je bilo noro, biti sam.

Dan, dva, tri. ·tel je dneve, ki so manjkali do tekme.Nemir je rasel, ãim bolj se je bliÏal tisti dan.Hodili so Ïe med jezeri, ko je bil Gomer od te misli

tako prevzet, da se ni veã menil za okolico. Zdaj se jedrÏal stalno sprevoda, pome‰an v gruãi mladih, kjer jebil tudi Hugon. Niã mu ni bilo teÏko posegati v njihoverazgovore. Vãasih je govoril tako glasno, da je dajal vtis,ko da hoãe preglasovati druge, ãeprav so bili med njimistarej‰i od njega, ki so znali Ïe kaj povedati o razbrzda-nih dru‰ãinah in pivnicah. Toda prvotno veselo razpo-loÏenje je usihalo, ãim bolj se je bliÏala tekma. In najsiso govorili o novi vrsti sokolov, je Ïe bilo ãutiti med nji-mi trenje sovraÏnega ljubosumja.

Kdaj pa kdaj je Gomer zaãutil na sebi kak‰en zvedavpogled. To ga ni motilo, da ne bi ‰e naprej vneto pose-gal v razgovor. Toda ko se je enkrat na cesti proti Celov-cu glasneje razgovoril in zaãel sam nekaj glasno pripo-vedovati skupini, katere se je drÏal, je pristopil nekdo, ki


137

ga je na videz Ïe poznal, razpotegnjen plavolas fant z Ïevidnimi brãicami. Gomer z njim dotlej ‰e ni bil govoril,ker se je fant drÏal ves ãas stran od glavne skupine, voÏjem krogu starej‰ih fantov, med katerimi je bil tudiHugon. Prijahal je od zadaj Gomerju v‰tric, si ga ogledalod nog do glave in ga na vsem lepem vpra‰al, od kod daje.

Gomer je obmolknil in zardel.»Z devinskega gradu prihajam,« je odgovoril.»Od kod?«»Prihajava skupaj s Hugonom,« je rekel Gomer in po-

iskal z oãmi Hugona, kakor da ga vabi za prião.Toda prav takrat je Hugon gledal v nasprotno stran.»Pusti Hugona,« je rekel dolginasti, brkati tant. »Tebe

spra‰ujem.«»Povedal sem ti.«»Menda ne bo‰ rekel, da si njegov brat, kaj?«Takrat je Gomer zaãutil, da so oãi prisotnih oblepele

na njem. ·e bolj je zardel, kri mu je v vroãih valih udar-jala v obraz, a ni odgovoril.

»Vemo, od kod si,« je rekel fant, premeril z oãmi nje-ga in konja, potlej pa ‰el in se spet pridruÏil skupini,katere se je drÏal ves ãas.

Gomer je obstal kakor na trnju.Posilil se je, da je pripovedoval zaãeto do konca, potlej

pa umolknil. Tisti, med katerimi je jahal, niso silili vanj,


138

ãeprav jih je fantov nastop oãitno osupnil. Tudi ko je taod‰el, so slej ko prej govorili z njim, a mnogo manj pri-zadeto kot prej. Eden od njih se je oddaljil od skupine inse prikljuãil dolginu. Njemu je v kratkem sledil ‰e dru-gi, nato tretji, dokler se ni razgovor raztrgal in so vsi dozadnjega skapali tja, kjer se je delala zdaj druga gruãa.Dolgin je jahal na sredi, vsi ostali pa so ga poslu‰ali, ra-dovedno zazrti vanj.

Nekaj je pripovedoval, samozavestno in polglasno, daGomer ni mogel sli‰ati.

Ostal je sam, sam samcat je jahal kraj ceste.Ko da se je ‰ele zdaj zavedel, da je na Koro‰kem, je

spet gledal okrog sebe. Zavedel se je, da hodi zdaj objezeru, kjer se je toplo modra voda kodrala v obrisedrobnih valov. Toda vse to, jezero in gozdnati pas nadnjim, je gledal kakor s spremenjenimi oãmi.

Vsa ta nova in neÏna, prazniãna pokrajina se mu jezdaj videla odmaknjena, vsa neresniãna in zlobna v tistisvoji lepoti, ki jo je moral gledati pogreznjen v obãutjesramu, boleãine in sovra‰tva obenem.

Preden so pri‰li v Celovec, se je druÏba spet razdeli-la na veã skupin, tako da mu ni bilo treba hoditi same-mu. Toda obãutek loãenosti od vseh, ki je zdaj hodil znjim, ga ni zapustil. Tudi naslednje dni, ko so se naselilipo ‰otorih, je neki otoÏni nagon vlekel Gomerja stran odnjih. Niã ni zaleglo, da mu je Hugon to oãital. Naposled


139

je tudi Lamoral opazil, da se Gomer izmika druÏbi.Vpra‰al ga je za vzrok, a Gomer mu je odgovoril samoto, da hoãe izkoristiti ãas pred tekmo in da hodi vadit skopjem v gozd.

Pri‰el je 2. september, dan Majnardovega ustoliãenja.Gomer je prisostvoval obredu sredi skupine devinskih

dvorjanikov z Lamoralom na ãelu. Zavzeli so mesto naobseÏnem ograjenem prostoru, ki je bil doloãen zaplemstvo. Del tega prostora je bil dodeljen vazalomgori‰kega grofa in od tam, nekaj korakov stran od kneÏ-jega kamna, je Gomer lahko zasledoval vse podrobnostiustoliãenja.


140

XVI

Negibno je sedel na konju in gledal. Z one strani seje ‰e nadalje stekalo ljudstvo in mnoÏica jo zdaj

pritiskala prav do lesene ograje, ki jo je loãila od obred-nega prostora. Komaj opazno je rosilo, ãeprav je bilonebo odprto in ni kazalo na deÏ. Mali oblak je ‰el mimoin zdaj je nehalo tudi rositi. Sonce je povr‰no posijalo,da se je kamniti prestol posvetil od vlage. MnoÏica kme-tov, ki so pritiskali na ograjo, se je pomirjala. Slavnost-ni hip se je bliÏal.

Gomer se je prestopil s konjem, da se je ognil starej-‰emu vitezu, ki mu je s hrbtom kvaril razgled. Na pro-storu, doloãenem za plemiãe, ni bilo gneãe in tako si jezlahka izbral ugodnej‰e mesto. Zdaj je lahko prosto gle-dal na kamen in na prostor pred njim. âutil se je ujete-ga v splo‰no pozornost. Da se Lamoral ni pozanimalzanj, bi bil tudi danes tako pobit, da bi ‰el ta obredmimo njega. Toda potem, ko ga je Lamoral dobrohotnovpra‰al za vzrok njegove osamelosti, mu je to tako do-bro delo, da je skoraj pozabil na sreãanje z dolginom. Inzdaj se je poãutil mirnega in spet na novo sreãnega.Nestrpno je ãakal na priãetek obreda in z zaãudenim


141

zanimanjem sledil z oãmi kmetu, ki se je zdajci pojavilna prostoru pred kamnom, stopajoã za bikom in kobi-lo, ki ju je gnal v‰tric pred seboj. Îivali sta obstali predkamnom in potlej mirno pustili, da ju je postavni plavo-lasi kmet, ki je zasedel prestol, prijel za glavo. S ‰e veã-jim zaãudenjem je Gomer sledil z oãmi debelu‰nemu, Ïepostarnemu Majnardu, ko je ta sredi nastale ti‰ine vkmeãki opravi, obut v kmeãke opanke in s sivim klobu-kom na glavi stopil proti kmetu.

Bilo je tiho kakor v cerkvi. Sredi pokrajine, ki jo je prejzmoãila kratka rosa, a ki jo je zdaj spet zalivala mehkajesenska svetloba, se je prizor ustoliãenja odigraval v ‰epoudarjeni domaãnosti. Bik in kobila sta mirno stala narazmehãani plo‰ãadi pred kamnom, kmet je sedel nanjem in ju drÏal. Majnard se je v naporni drÏi debelegaãloveka nagibal za spoznanje nazaj, in sredi napete ti‰i-ne je zaãel kmet govoriti. In komaj ga je Gomer zasli‰al,se je preseneãeno ozrl okrog, kaj se bo zdaj zgodilo. Vesje vzdrhtel, ko je zdajci zasli‰al tam pred kamnom do-maão govorico, ki se je komaj razlikovala od jezika lju-di okrog Grmade.

Niã takega se ni zgodilo, kar bi utegnil priãakovati.MnoÏica kmetov je tiho gledala na prizor in tudi na pro-storu, kjer je stal sam sredi plemstva, se ni niã zgodilo.Vsi okrog njega so samo molãali in gledali.

Poslu‰ali so.


142

Kmet je glasno spra‰eval in zbor drugih kmetov mu jeglasno odgovarjal. Iz dalje, kakor da prihaja s stranimorja, pome‰an med peruti seleãih se ptic, se je glasildvogovor, ki ga je Gomer sli‰al nekaj korakov stran obkneÏjem prestolu. Po skoraj treh tednih hoda ‰e ni bilstopil z zemlje, ki je govorila v jeziku s Koli‰ãa.

Kakor iz onostranstva so prihajala vpra‰anja in od-govori, iz neke tople in nepozabljene, materinske dalje.

»Kdo je oni, ki tako prihaja?«»To je Majnard, novi vojvoda Koro‰ke.«»S kak‰no pravico me preganja s prestola?«»Dal ti bo ‰estdeset beliãev, obleko, v katero je oble-

ãen, marogastega bika in marogasto kobilo in tvojo hi‰obo oprostil davka.«

»Ali je svoboden?«»Je!«»Ali bo praviãen sodnik?«»Bo!«»Ali bo branil vdove in sirote?«Zato je bilo Gomerju, ko da mu je nekdo iznenada

mahnil pred oãmi, da so se mu veke sklopile, ko je za-sli‰al nov glas, ki se je vme‰al v dvogovor. Bil je glasMajnarda, ki je zdaj sam prviã spregovoril.

Rezko je odjeknila njegova nem‰ãina, ko je kratko za-vrnil kmeta:


143

»lch envaiss, was du meinst, ich verstann dine Sprachnit.«

Menjal je v roki palico, na katero se je doslej naslanjal,in z naporom prenesel teÏo telesa na drugo nogo. Podobilnim starim trupom je bila videti noga, ki je povitamolela iz kmeãkih dokolenk, se tanj‰a.

Gomer je zaãutil trzljaj, ki mu je preletel lice, ko je tosli‰al.

»Ne vem, kaj hoães, ne razumem tvojega jezika.«

Krenili so v cerkev. ·lo je proti poldnevu, bil je dan predtekmo.

Popoldne, posebno proti veãeru, se ga je zaãela po-la‰ãati mrzlica, ki mu ni dala, da bi strpel v ‰otoru. âasje potekal hitreje, ãe se je mudil na prostem. Dan je ‰elh kraju in vse naokrog po ogromnem steptanem travni-ku tja do Gospe Svete je bilo vse Ïivo ljudi. Kmetje sopoleÏavali pod okra‰enimi vozovi in jedli kruh z veliki-mi zaplatami sira. Pevec-potepuh s frigijskim klobukomje sredi gruãe pel o svoji ljubezni, ki je ‰la ãez morje. Biloje vseh vrst ljudi, bili so plesalci in kramarji, prodajalcioroÏja in spet kmetje v opankah. Gomer je stopal medmnoÏico s svojim kratkim meãem ob boku in gledal.

Tudi popoldanska slavnost je bila Ïe konãana. Ljud-stvo se je razhajalo, zdaj je videl potoke ljudi, ki so sevraãali na svoje domove. ·li so proti Krnskemu gradu,


144

proti Zili in dol med jezera, proti goram, ki so zeleno za-pirale obzorje na jug. Ko je tako hodil med njimi, je uje-mal konce njihovih razgovorov. Nadaljeval jih je samzase in se tako veãkrat zasaãil sredi sanjarije, ko je ‰el znjimi daleã dol proti hribom, kjer je potem vstopil v sa-motno kmetijo. Tako Ïivo si je predstavljal to, da je vi-del notranjost hi‰e in ogenj, ki je gorel sredi nje. In hi‰navrata so bila speta s kriÏastim okovjem ter se udajala zmehkim ‰kripanjem kakor vrata v kuhinjo na Koli‰ãu.

Veãer je legal in dramil otoÏnost.Ko se je vrnil v ‰otor, je bila Ïe noã. Znotraj je gorela

vrsta bakel, ki so svetile nad Ïivahnim vrveÏem gostov.Vstopil je in videl Lamorala, ki je rdeã in zado‰ãen na-lival iz bokala.


145

XVII

Pred tekmo je bila ma‰a, nakar se je zaãela takoj pol-niti nizka lesena tribuna, zgrajena vzdolÏ travnika,

ki je bil doloãen za metanje kopja v obroã. Majnardu je‰lo za tem, da priredi tekmo samih mladih ljudi po vzor-cu pravih turnirjev. Tako se je tekma zaãela s slovesnoma‰o, ni manjkalo niti glasbe, oglasila se je trobenta zbobni, klicarji so zaãeli ume‰ãati gledalce po tribuni inkonãno je razsodnik dvignil leso, skozi katero so priha-jali tekmovalci v zasilno areno.

Nekateri med njimi so takoj zdirjali s konjem po trav-niku in zaãeli metati kopje v obroã. Gomer se teh pos-kusnih metov ni udeleÏeval. Prestopal se je s konjem nakraju arene in ãakal.

Na poti iz cerkve na kraj tekme je mislil, da se bo ‰enadalje ohranil prav tako mirnega, kakor je bil vstal. Pokrepkem spanju je stopil v lepo septembrsko jutro, sesprehodil s konjem in se potlej spet vrnil v ‰otor, v ãistodrugaãnem razpoloÏenju kakor prej‰nje dni. Bil je ãil inprespan in misel na dana‰njo tekmo ga je malone osre-ãevala, nikar da bi ga zastrupljala z zagrenjeno slo poma‰ãevanju. Toda komaj je stopil v areno in se zna‰el iz


146

oãi v oãi s tistimi, ki so ga pred nedavnim tako prezir-ljivo pustili samega na cesti, kjer je moral potlej ãutiti nasebi njihovo dvoumno oziranje, je to njegovo razpolo-Ïenje skopnelo. Bilo je dovolj, da se je samo zna‰el v nji-hovi sredi, da se je v hipu zagrenil. Sam se je izloãil izgruãe, komaj se je ta usula skozi leso. Prostovoljno se jeosamil in potlej tako osamljen na svojem konju gledalproti odru iz nepokritih desak, kamor so zdaj posedaligledalci, sami starej‰i odliãniki. Bolj kot iz zanimanja jegledal tja iz zadrege, da bi se tako izmaknil oãem, ki bise utegnile pasti na njem. Ob napetosti, ki se je pola‰ãa-la tekmovalcev Ïe pred zaãetkom tekme, je bilo paã od-veã misliti na to, da se kdorkoli posebej zanima zanj.Trudil se je, da bi si to dopovedal, a zaman. Slej ko prejje stal ob strani in, medtem ko so mu oãi zrle na tribu-no, mu je pogled kradoma uhajal proti tistim, ki so zdajposku‰ali met. Tudi Hugon je bil med njimi.

Videl jih je, kako so v spro‰ãenem medsebojnem po-klicavanju tekli na svojih konjih proti kolu, kjer je viselobroã, in potem brez veãje pazljivosti, bolj iz objestimetali kopje proti obroãu. Nekaterim je kopje uhajalodaleã stran, drugim pa se je met posreãil kar zapovrstjo,kopje je preletelo obroã in se potem v dolgem loku za-piãilo v travo ob ograji. Gomerja je kar srbelo, da bi tudisam poskusil, toda ob tistem vedrem tovari‰kem pokli-cavanju se mu je obãutek osamljenosti ‰e nadalje veãal,


147

prehajal v zavist in sovra‰tvo in ga tako priklepal namestu do hipa, ko se je zaãela tekma.

Razsodnik je vsakemu doloãil vrstni red metanja inpotlej dal s trobento znamenje za zaãetek.

Îe ob prvem diru je dobr‰na tretjina tekmovalcev iz-padla. Med temi so morali biti tudi taki, ki so pri‰li natekmo nepripravljeni, saj so bili njihovi meti tako nego-tovi, da so veãkrat zbudili smeh gledalcev. Z drugim me-tom je pri‰lo do resnejse izbire, toda tudi tokrat je ‰lonekaterim kopje tako daleã od obroãa, da je bilo razvid-no, da se jim je prvi met iz nakljuãja posreãil. ·ele s tret-jim dirom so prihajali na vrsto bolj izveÏbani metalci,kar je dalo obãutiti tudi obãinstvo, ki je zdaj v popolniti‰ini sledilo tekmi. Po vsakem diru je razsodnik stopil hkolu in zvi‰al obroã, tako da je bil naslednji met ‰e teÏ-ji. Gomer in Hugon sta se bila vadila metati v veãjo vi‰i-no, kakor je bila postavljena tu do prvih treh dirov, zatosta njuni kopji ‰li vsakiã zanesljivo skozi obroã. Po vrst-nem redu je prihajal Gomer za Hugonom in tako je lah-ko od zadaj sledil njegovemu metu, preden je vrgel sam.DrÏeã z levo roko konja za vajeti je z desnico, pravilnonagnjen na sedlu nazaj, nameril kopje proti zgornjemupolkrogu obroãa in ga tako trikrat videl, kako je vzlete-lo, se malo pred obroãem kakor zleknilo in ‰lo skozenj.

Doslej je bila vi‰ina obroãa v primeri z ono, ki je je bilvajen iz veÏbami, ‰e prenizka, da bi se ga polastil nemir.


148

Kadar je v prvih treh metih pridirjal na konju do ãrte, kije zaznamovala mesto za odmet, je vrgel kopje, ne da bise ga polastil niti dvom o tem, ali bo zadel. ·ele ko muje razsodnik vrnil kopje za ãetrti met, je zaãutil lahkogomazenje v nogah. Zdaj je stal obroã Ïe na vi‰ini, dokatere sta veÏbala oba s Hugonom. Toda tudi tokrat staoba zadela, medtem ko se je skupina tekmovalcev karvidno krãila. Po petem metu sta ostala sama med peti-mi. Zdaj se je Ïe pola‰ãala gledalcev razburjenost, s pri-drÏanim dihom so sledili posameznim tekmovalcem inãedalje buãneje ploskali, komaj so zagledali kopje vobroãu.

Ob ‰estem metu bi se moral izloãiti iz njih zmagova-lec, tako visoko je Ïe visel obroã. Sredi grobne ti‰ine, kije zdaj nastala, je tribuna priãakala prvega tekmovalca.Gomer ga je poznal le na videz, kakor je poznal le navidez ostala dva razen Hugona. Toda zdaj ga je napetostÏe tako vsega prevladovala, da ni veã posebno pazil nitinanj, ampak se ves osredotoãil za hip, ko bi bil sam navrsti. Prvi tekmovalec je bil Ïe ob ãrti, vrgel je, a njegovokopje je ‰vignilo kar za seÏenj mimo obroãa, se v lokuprekobalilo in se zapiãilo v tla.

Drugi tekmovalec je vrgel bolje, a prav tako mimo.Tekmovalci so bili Ïe razburjeni in zdaj je bilo videti, koda je zakosilo mednje. Ti‰ina na tribuni je bila popolna.

Tretji je bil na vrsti Hugon.


149

Videti je bilo, da se sku‰a obvladati, a ko je pritekel domesta, kjer bi moral vreãi, je opazil, da je s konjem Ïeonkraj ãrte. Bilo je prepozno, spustil je vajeti in z glasnokletvico, ki je razbila ti‰ino, vrgel kopje ob tla. Nato seje s konjem umaknil za korak od proge, da si tudi samogleda met tistega, ki je prihajal za njim.

Bil je Gomer.Zdaj je Ïe hitel v diru ãez travnik. V napeti ti‰ini se je

bliÏal beli ãrti, z oãmi, uprtimi Ïe od daleã v tarão.Vzburjeni zrak mu je mr‰il visoke vranjeãrne lase, ki somu pokrivali moãno, Ïe mo‰ko oblikovano glavo tja dotilnika. Srce mu je zamolklo bilo, ko je tekel in se jeobroã ãedalje bolj pribliÏeval in se veãal, dokler ni bil Ïeãisto velik in visok pred njim, da je zaãutil, da zdaj moravreãi. Vrgel je, kakor nabit od neke zagrizene in ma‰ãe-valne, zavestne volje. In komaj mu je bilo kopje iz rok,je s potegom vajeti pribil konja na mesto, od koder jezdaj z dvignjeno roko, kakor mu je obstala v zraku obodmetu, gledal za kopjem, kakor da ga poriva z oãmi.Videl ga je v obroãu, nato onkraj in na tleh.

Stekel je naprej, ko je mnoÏica izbruhnila v ploskanjein spet v hipu utihnila. In ko je bil ‰e v teku, je zasli‰al,ko je mnoÏica ponovno zaorila, tokrat dolgo in zateg-njeno:

»Îivel, sin Majnardov!«


150

Tudi tekmovalec, ki je prihajal za njim in ki je bil zad-nji na vrsti, je zadel v obroã in mnoÏica ga je pozdrav-ljala.

Gomer se je obrnil. Zagledal je razgret obraz, videl jebrãice, spomnil se je nekega imena: Oton. Poznal ga jele na videz.

Ostala sta torej v dveh.Gomer se je spet obrnil in zdirjal, komaj je vzel kop-

je od razsodnika. Ob‰el je v polkrogu travnik, pritekelpo progi do ãrte pred kolom in za spoznanje priklopilveke desnega oãesa. Za zadnji met razsodnik ni zvi‰alobroãa. Ko ga je Gomer spet zagledal vsega velikegapred sabo, je vrgel kopje, ne da bi gledal za njim. Prepu-stil se je konju, ki ga je sam zalet odna‰al naprej. A vistem hipu je zasli‰al trãenje neãesa kovinskega, udareckopja ob obroã, z grozo je dojel to in zavpil.

In niã ni pogledal nazaj, ampak samo zavpil in semehko zgrudil konju na hrbet, ne da bi videl tega, kar jezdaj v Ïivãni ti‰ini videla mnoÏica.

Kopje je oplazilo notranjo stran zgornjega dela obro-ãa in to se je zgodilo prav v hipu, ko je zasli‰al udarec.Trenje ga je zaustavilo, kopje je zdaj oplazilo spodnji delobroãa in se prevesilo ter skoraj navpiãno padlo za ko-lom, komaj je bilo skozi obroã.

To je zvedel ‰ele pozneje, po koncu tekme, potem koje bil Oton, ki je tekmoval za njim, za ped zgre‰il obroã.


151

Zvedel je to kakor sredi pijanosli, ko so ga Ïe peljali vMajnardov ‰otor, kjer je grofova hãi Elizabeta ãakala nazmagovalca.

Gomer je napravil, kakor so mu naroãili.Pokleknil je pred njo, jo poljubil na ãelo in sprejel iz

njenih rok nagrado, krzno s srebrnimi na‰ivki.


152

XVIII

Ko bi bil Lamoral raãunal s tem, da se utegne edenod sinov tako uveljaviti, bi bil na tihem privo‰ãil

zmago Hugonu. Gomerja bi to ne bilo moglo prizadeti,saj je bilo iz njegovega odnosa do Hugona razvidno, dase le poãasi vÏivlja v zavest enakopravnosti z njim. S Hu-gonom pa je bilo drugaãe. Bil je drugaãen znaãaj, z ve-liko mero nepreraãunljivega na sebi, posebno odkar jemoral deliti svoj poloÏaj edinca z Gomerjem. Lamoraluse je zdelo, da se mu je zaãel naglo odtujevati. In ko gaje videl izpasti iz tekmovanja, mu je to nekako zagreniloGomerjev uspeh. Vedel je, da bo Hugon teÏko prebolel,ãe bo ostal Gomer v areni sam z Otonom, kaj ‰e, ãe semu bo posreãilo odnesti nagrado.

Toda vsi ti pomisleki so ga pustili, ko je pri‰lo do od-loãilnega meta. Kar pokonci ga je vrglo, ko je zagledalGomerjevo kopje, ki se je zmagovito prevegnilo skoziobroã — nakar se je z neprizadetim in celo mrkim izra-zom, da ne bi draÏil zavisti prijateljev, ki so imeli v are-ni svoje sinove, umaknil s tribune, odloãen, da proslavizmago brez pomisleka na stro‰ke, tudi ãe bi ga pojedi-na morala stati celo vas. Ni bil niti Gonzaga niti Can


153

Grande, da bi mogel razsipati. Toda eni vasi se je enkratle lahko odpovedal, ãe je ‰lo za to, da postreÏe gostomz vsem, kar se je dalo v naglici pripraviti. Bilo jih je ve-liko ‰tevilo, ãe jih je hotel povabiti vse, in ni smelo manj-kati belega in ãrnega vina, govedine s sirom in sladkor-jem, mleka in medu. Sam je nadziral priprave v ‰otorskikuhinji, dokler se ni zaãela pojedina. Nato je sedel medgoste, a jedel ni skoraj niã. Bil je ves ãas na oprezu, alipoteka vse po najbolj‰ih pravilih. Tu pa tam je izmenjals sosedi kak‰no besedo, a poveãini je molãal, rdeã vobraz, zadrÏan in pripravljen, da opozori lakaje na naj-manj‰o pomanjkljivost, ki bi jo opazil. In ãe mu je kdoãestital, je samo odsekano zamrmral, se poloviãno na-smehnil in ‰e bolj zardel.

Mlaj‰i so praznovali v loãenem ‰otoru, ki je bil tudi glas-nej‰i. RazÏiveli so se v svoji lastni druÏbi, ki je teÏilaokrog Otona.

Da je postal Oton sredi‰ãe omizja, je pri‰lo nekakosamo od sebe, na videz brez vsakega njegovega prizade-vanja. Îe takoj spoãetka, ko so zasedali sedeÏe, je bilonekak‰no tekmovanje, kdo mu bo sedel bliÏe. Hugon, kise je prav tako potegoval za njegovo bliÏino, je sedel krajnjega in dajal s svojim izrazom razumeti, da si ne pustiod nikogar jemati pravice, da sedi v Otonovem krogu.


154

To je bil Ïe raz‰irjen krog ljudi, ki se jih je Gomer spo-minjal s poti, ko so se prav tako vztrajno drÏali Otona.

Prav pri njih je omizje najbolj zaÏivelo. Neprestano sovstajali in drug drugega preglasovali. Njihovim dovti-pom se je smejal ãedalje ‰ir‰i krog in ko so si izmislilipotegav‰ãino z metanjem steklenke v zrak, je bila pobu-da trdno v njihovih rokah. Nihãe ni veã govoril o tekmi,ãeprav je Gomer ãutil, da je zaradi tega ‰e bolj napenjalaozraãje. Toda zdaj mu je bilo vseeno manj muãno, komu ni bilo treba loviti na uho glasov, ki so devali v niãnjegov uspeh. Takoj spoãetka je bil sli‰al, ko je nekdorekel, da zmaga ne drÏi, ker je kopje zadelo v obroã. Îes tem, kako je Oton Ïe ob vhodu v ‰otor pritegnil naseveãjo gruão, mu je postalo jasno, koga priznavajo zazmagovalca. In iz tuhtajoãih pogledov, ki jih je sreãaval,je lahko ãutil, da sam ni veã uganka za nikogar. O njemso morali vedeti vse, vsaj kolikor je vedel Hugon.

Toda spomin na tekmo se je po vsem videzu odmikal,ãimbolj se je druÏba ogrevala. Naposled je bilo, ko da jevse pozabilo nanjo. Na vrsto so prihajale poslastice,sladkovodne ribe na jajãni peni, sla‰ãice in likerji. Ob ‰etako povpreãni ‰ali se je omizje zakrohotalo. Z nekak‰-no hvaleÏnostjo je sprejemalo vsako pobudo za smeh.In ko je zaãela leteti po zraku steklenka, je nastal v ‰o-toru malone vihar. Vsi so dvigali roke, vpili in z razpo-sajeno pozornostjo sledili steklenki, ki je romala v zra-


155

ku ãez mizo. Ko je enkrat priletela proti Gomerju, se jetudi njemu posreãilo, da jo je ujel in vrgel dalje. Pri temse mu je zazdelo, da nihãe ni gledal njega, ampak da sobile oãi vseh uprte samo v steklenko, ki so jo zdaj ujeleÏe druge roke, potem tretje, ki so jo s premoãnim zama-hom pognale onkraj glav v zid. Razbila se je ob splo‰-nem krohotu, ki je prevzel tudi Gomerja, da se je krat-ko nasmehnil.

Slej ko prej je bil bled in nespro‰ãen. Toda v razpo-loÏenju, ki je nastajalo, se je poãutil bolje. Zdelo se muje, da se v splo‰ni razposajenosti po malen razgubljatisti mrzli val, ki ga je prej loãil od vseh. Njegov sosed,slaborasel sin pevmskega gospoda, z malo ‰kiljastimoãesom, se je zaãenjal zanimati zanj. Nekdo drug, ki muje sedel nasproti, ga je gledal Ïe z drugaãnimi oãmi in sekonãno obrnil nanj. Sprva ga Gomer ni razumel, kajhoãe, ker se je fant, debelinko z zaspanimi oãmi, izraÏalsamo s kretnjami. S kazalceni ene roke je kazal na slad-korãke, ki jih Gomer ‰e ni bil naãel, prste druge roke paje drÏal skrãene razen palca, ki ga je drÏal iztegnjenegapred usti. Samo en sladkorãek je hotel — Gomer ga jerazumel in mu jih odstopil vse. In ãeprav se debelu‰ec,potem ko je na en mah pospravil sladkorãke, ni veãzmenil zanj, mu je bil Gomer vseeno hvaleÏen.

Nekateri so se Ïe opijali. DruÏba je bila ãedalje glas-nej‰a. Ob buãnem smehu je kroÏil od u‰esa do u‰esa


156

zadnji dovtip, poslan iz Otonovega kroga. Pri‰el je dosina pevmskega gospoda, ta se je sklonil k Gomerju inmu ga povedal, Gomer pa ga je sporoãil naprej.

»Imenitno, ne?« je ogovoril Gomerja sosed, ki je bilsprejel od Gomerja dovtip.

Bil je plavolas fant s priljudnim obrazom. Govoril jefurlansko. Pozanimal se je, odkod je Gomer. Devin, takraj mu je bil dobro poznan. V tistem koncu je po nekidedi‰ãini dobil oljãni nasad, ki si ga pa ‰e ni ogledal. No,ko pojde tja, se oglasi tudi v gradu.

»·koda, da ti je kopje oplazilo obroã,« je rekel. »Sidolgo vadil?«

»V glavnem sem vadil poleti.«Tudi ta se je po nekaj besedah obrnil drugam. Kljub

temu je Gomerja toplo ob‰lo. To je bil njegov drugi so-sed, ki se doslej ni bil zmenil zanj. Odslej bo moral te triizvzemati od ostalih, ki jih je zasovraÏil, je pomislil. Oãiso mu Ïe svobodneje gledale, ãe bi sreãale ‰e kak‰en po-gled, ki ga ne bi tajil. Tiho je srknil iz kupe, jo odloÏil inspet gledal. Zdelo se mu je, da ga tudi vsi ostali drugaãegledajo in ga nekako prepoznavajo med sabo. In bilomu je, ko da se je dvignil s trnja, na katerem je moralleÏati.

Otonov krog je bil slej ko prej tisti Ïivec, ki je po svojivolji uravnaval razpoloÏenje vseh.


157

Po vsem sodeã pa Oton ni bil glavni pobudnik pote-gav‰ãin, ki so drÏale omizje v napetosti. Prej se je zdelo,da jim on samo s kak‰no ve‰ão kretnjo pomaga do bolj-‰ega uãinka. Pri smehu se je obvladoval in kdaj pa kdajzazehal. Sosedom, ki so se upo‰tevajoãe sklanjali k nje-mu za nasvet, preden so spustili novo ‰alo, je odgovar-jal z dviganjem obrvi, z obrisom izku‰enega nasme‰ka,kakor iz neke za‰ãitni‰ke razdalje. âe je sam povedal do-vtip, je to veljalo samo za najbliÏje, kakor da se za ostalene meni. In ti so se prav tako sporazumevali z njim sskritimi premolki, z meÏikanjem ali z ve‰ãe odsekanimsmehom. Sam pa je sedel malo odmaknjen od mize,skoraj v ozadju, ko da rade volje prepu‰ãa pobudo sose-dom.

Ti so se spet sklonili k njemu.·ala, ki so mu jo predlagali, ga je po vsem videzu zelo

zabavala. Nagnil se je nazaj ãez stol, kjer je obvladovalsosede s svojim razpotegnjenim hrbtom, in se zasmejalv strop. Nato je dvignil obrvi, se sam sklonil v kroÏek intiho rekel nekaj, ãemur so vsi soglasno in navdu‰enoprikimali. Nato se je, ne da bi primaknil stol, nagnil pro-ti mizi in z dvignjeno roko zaukazal ti‰ino.

»Zdaj je na vrsti ustoliãenje!«Tisti, ki so sedeli okrog njega, so vstali, stopili malo

stran od mize in se strnili v gruão, ki naj bi predstavlja-la kmeãki zbor. Eden je stopil na stol na koncu mize.


158

Dva druga, ki naj bi predstavljala Ïivali, bika in kobilo,sta se globoko sklonila pred njim. Ta ju je prijel za lase,ko je ‰otor na hitro utihnil. Od svoje skupine je ostal primizi samo Oton s Hugonom. Nagnila sta se nazaj ãezstol, ko da brez veãjega zanimanja priãakujeta ‰alo. Go-mer je pogledal Hugona, a ta se mu je raztreseno ognilz oãmi. Ali je to kaj pomenilo?

Tedaj je tisti, ki je stal na stolu, sredi napete ti‰ine iz-boãil trebuh, potlej pa se spaãil:

»Gdo je ta, gi tako prigajati?«Skupina pri mizi je oponesla kmeãki zbor:»Kogi‰ãar, novi vojvoda Kogo‰ke!«»In gaj meni dati Kogi‰ãar?«Gomerja je to povsem presenetilo. In kar je zdaj od-

mevalo po ‰otoru, je bilo kakor vrsta suhih bliskov, ki soga zapovrstjo slepili. Videl je, da so se oãi vseh zazrlevanj. Zasli‰al je krohot, ki je bil ãedalje glasnej‰i, ãimbolj duhovite so se zdele omizju domislice tistih, ki so ‰edalje opona‰ali obred. Gomer ni veã sledil temu, kar sogovorili. Videl je oãi, ki so se po vsakem uspelem opo-na‰anju vse nabrekle od smeha pasle na njem. Tudi tistitrije, oba soseda z debelu‰cem vred, so se smejali.

Potipal se je po boku. Ne, njegovega kratkega meãa nibilo tam. Pred tekmo ga je bil odloÏil in pustil kje. Kje,se ni spomnil.


159

Vstal je, ‰el naglo vzdolÏ mize in ko je pri‰el mimotistega, ki je na stolu opona‰al kmeta, ga je z vso silosunil z roko v trebuh, da je fant scelega telebnil vznakãez stol.

Nato je izginil iz ‰otora.


160

XIX

Lamoral ni nikoli skrival svoje obãutljivosti, kadar je‰lo za Gomerjevo enakopravnost nasproti Hugonu.

In Gomer je vedel, da bi lahko Hugon tisto burko na nje-gov raãun krvavo plaãal. Sam se je sicer ves ãas med po-jedino vedel tako, da Gomer ni imel niãesar oprijemlji-vega proti njemu. Toda ali bi bila mogla tista burka nas-tati, da Hugon ni povedal tovari‰iji prav vsega, kar jevedel o njem? Vendar pa Gomer ni bil niti hip v dvomu,kaj mu je storiti. Stopil je skozi tabori‰ãna vrata z Maj-nardovim grbom nad podbojem iz smreãja in se naglooddaljil. Ponos mu ni dovolil, da bi iskal zado‰ãenja priLamoralu, kaj ‰e. Le eno je hotel, biti sam, izgubljenooddaljen od vseh.

Hodil je do veãera, sam ni vedel, kod. Vedel je, da jezavil v prvi gozd, ki se mu je ponudil, in potem brodildaleã naokrog. Sprva ga je kar v diru neslo ãez grivino,ki se je dvigala nad potjo. Upehal se je in zaãel hoditipoãasneje, ãim bolj se je oddaljevalo tabori‰ãe, pojedi-na, skeleãa Ïalitev, ki jo je doÏivel ta dan. In ko se je za-ãutil samega, v druÏbi starih in odljudnih dreves, je le-gel na hrbet in gledal v nebo. Tako mirno in dobro je


161

bilo tam gori, v modri praznini sredi vej — on sam pa jeleÏal tu, brez enega samega ãloveka na svetu, ki bi mubil prijatelj! Izkoreninjen je bil in preklet, ker se je pustiliztrgati iz Ïivljenja, ki je bilo njegovo.

Ko se je proti veãeru vraãal, ‰e ni na‰el miru. Edina to-laÏba, ki mu je bila dana, je bila od narave, ki jo je na‰elisto, pomirljivo in veãno kakor na Grmadi — vonjsmrek, ki mu je di‰al toplo in vzvi‰eno, po domu. Spo-znaval je cesto, ki jo je popoldne zapustil, ko je krenil znje v gozd. Tekla je ob jezeru, kjer je stal starec in riba-ril. Cesta je bila samotna in, ko je hodil, je gledal na je-zero in na senoÏeti pod gozdom, ki je zdaj Ïametnotemnel. Bil je zleknjen in tih svet, z mehkimi in Ïlahtni-mi prelivi brez ostrin. Ob poti je kmetica kosila veãernipokladek otave za Ïivino. Zasli‰al je zvonjenje z Osoj.

Veãerilo se je. Vse se je temnilo. In po cesti je priha-jala Elizabeta.

Pokimal ji je v pozdrav, Otonovi sestri. In ona je rahlosklonila glavo kakor kraljica, trudeã se, da bi se domaãenasmehnila.

Bila sta sama na cesti in ni ‰lo drugaãe, kakor da stase ogovorila in drug ob drugem krenila proti tabori‰ãu.

âutil je, da drugaãe ni ‰lo. In vendar mu je kri pravtako udarjala v glavo, kakor ãe bi hodil ob Otonu. Niãveã se ni spominjal nagrade, ki jo je sprejel prav iz nje-nih rok. Odkar je zasovraÏil vse, bi jo mrzil, tudi ãe ne bi


162

bila Otonova sestra. In Elizabeta je bila previsoka, da nebi razumela, da je molãal prav zato, ker je hotel biti ‰evi‰ji od nje. A prav to, ta hlad, ki ga ni bila vajena, jo jezaãudil. To je bil svojevrsten mlad ãlovek. Sama je sku-‰ala speljati razgovor.

»Ni vsaka ‰ala na mestu,« je rekla. »Neokusno je bilo,kar sem videla. Toda ne gre, da bi ãlovek jemal kakr‰no-koli ‰alo preresno.«

V njenem glasu ni bilo teÏnje po Ïenski tolaÏbi. Go-vorila je samosvoje, z rezkostjo ãloveka, ki ga druÏba ‰eni izgladila. Toda kljub temu Gomer ni oprijel.

»Se vam ne zdi?« je rekla ãez ãas.Gomer je s ãevljem odgnal kamen v jarek.»Nekaj bi rad vedel,« je rekel. »Na primer, ali poznate

tistega, ki sem ga telebnil s stola? Rad bi vedel za nje-govo ime.«

Elizabeta se je zasmejala z zvonkim, preraãunljivimsmehom, ko da sploh noãe verjeti njegovi krvoloãnosti.Gledala je predse. Tudi Gomer je gledal predse, ne da bise oziral nanjo. A vseeno je nosil v oãeh vtis njenegaobraza.

»âe ga poznate, mi povejte, kdo je.«»Zakaj tako govorite? Ali hoãete res dokazati, da vam

je ‰la tista ‰ala tako do srca? Sicer sem se tudi samapredãasno umaknila iz tiste druÏbe. DruÏba mi kdove


163

kaj ne gre. Tako dolgoãasno je med ljudmi,« je rekla ãezãas.

To je rekla iskreneje, z neko visoko zagrenjenostjo. Alije bil res tudi v njej odpor do tistih ljudi? Do vseh ljudi?Morda se res niti sama ni zna‰la v vzdu‰ju tabori‰ãa.Bila je drugaãna od druÏb. Zdaj je docela spro‰ãeno ho-dila ob njem, ko da ji ni mar, da jo vidijo z njim, Koli-‰ãarjem.

Cesta je zdaj tekla mimo ob‰irnih nasadov osojskihmenihov.

Govorila sta in Gomer je zdaj drugaãe ãutil tiho raz-ko‰je alpskega veãera. Kar se je dogajalo okrog njega, semu je zdelo prej podobno jutru. Veãer je legal brez tes-nobe, prozoren, kakor jutrsko razmaknjen ob tisti tre-petajoãi gladini jezera. Voda se je kodrala sama od sebev brezvetrju.

»Ta svet se mi zdi lep‰i od na‰ega,« je rekla Elizabe-ta.

»Ko sem hodil prejle po gozdu, sem gledal tekoãovodo.«

»Tudi jaz bi ves dan stala tu in gledala.«»Hodil sem daleã naokrog po gozdu. Lahko bi bil ob-

hodil ‰e veã, da se nisem ustavljal. Vi ste se ta ãas gotovolep‰e zabavali.«

V odgovor se je zasmejala s tistim svojim smehom, kiga je znala uravnavati v zaporedje srebrnih tonov, ob


164

katerih je morala sama uÏivati. In vse njeno vedenje jekazalo, da preveã ceni sebe, da bi znala kam s seboj.Zato je znala zamoriti smeh z nekim nemirnim in otoÏ-nim premolkom.

»Od‰la sem kmalu za vami. Plehka druÏba mi ne gre.Bili ste pogumni, da ste tako od‰li.«

Bila je visoka in rezka, toda njemu se je zdelo, da mugovori ãisto enakopravno, skoraj z obãudovanjem dotega, da se je znal spreti z vsemi.

Cesta je ‰la vedno vzdolÏ jezera.Mestoma se je jezero zajedalo v cesto s svojim redkim

kakor oãi‰ãenim svetlikajoãim se obreÏnim loãjem.»Tako rada imam vodo,« je rekla Elizabeta.Ali ni bila tudi v njem ista ljubezen do vode, do ele-

menta, v katerem je ãutil tako blizu dih Ïivljenja same-ga? Ko bi se razgovoril o tem, bi se mu beseda razpela vpodobe, da bi bila Elizabeta preseneãena. Toda ni sehotel predati ãustvu, ko pa je ona rekla tiste besede stonom, ki ni dopu‰ãal dodatkov. Ona je znala paã pove-dati najvznemirljivej‰e brez videza ãustva, a z glasom,da je vzbujala v poslu‰alcu slutnjo nekega razko‰nega invznemirljivega sveta, ki ga je ljubosumno ãuvala predvsakim. Ponos ni dovolil Gomerju, da bi silil vanj. Todazdelo se mu je, da ga je zaslutil preko izraza s katerim jerekla, zazrta v loãje ob cesti. »Oh …«


165

Zdaj je bilo tudi prviã, da jo je zavestno pogledal. Inna njenem obrazu je opazil srh, ki mu je dajal lepotomarmorne Venere, ki bi vzdrhtela. Tudi sam je vzdrhtel.Toplo mu je zaneslo val krvi okrog srca.

Zdaj je tekla beseda nepreraãunano, kakor da jo jegnal navdih. Nezavedno je zaãel govoriti o stvareh, zakatere je bila vsa njegova dotedanja okolica brez smisla.Kdaj je govoril s Hugonom o pesnikih, o Vergilu? Zdajje Ïe tekoãe bral latinsko. Nova slast se mu je odkrivalav pisani besedi.

Tale tuum carmen nobis, divine poeta,quale sopor fessis in gramine …Tvoja mi pesem je, pevec boÏanski,

kakor popotnikutrudnemu spanje v travi …

OdÏejal se je ob pesmi, kakor ob vrelcu sredi visokepripeke. In komu je kdaj mogel ponoviti te stihe kakornjej, Elizabeti, potem ko je ta dan prviã spregovoril znjo?

Ona ga je pogledala. Zdelo se mu je, da se je ponovilna njenem obrazu izraz, ki ga je bil samega spremenil.Da, isti marmorni srh je bil.

Prikazalo se je tabori‰ãe, s privzdignjenimi boki ‰oto-rov, ki so se svetlo odraÏali v svitu bakel. Na uho mu jeudarilo veselo poklicavanje. Tudi ob vhodu v ‰otor sta


166

goreli dve bakli in se kadili v rahli sapi. Kakor iz razdaljeje dojemal vse to. In ko je stopil z Elizabeto skozi vhod,mu je bilo, ko da se vraãa z dolge poti, kjer je pozabil navse prej‰nje. Celo dogodek, ki ga je bil malo prej pognalobupanega v samoto, se mu je prikazoval kakor skozizameglen spomin, kot nepomembna burka, ki so jo to-vari‰i uprizorili iz gole objestnosti, brez vsake zlobnemisli.

Elizabeta je postala. Ni ji bilo do zabave, ni maralanazaj v ‰otor, v noãno razgrajanje. Slavnostnih dni jeimela Ïe dovolj, zdaj se je hotela spoãiti. Dala mu je rokoin se poslovila. Videl ji je v oãi, prav ko je sapa zaneslananje preblisk luãi od bakel. Ves rosen, nedotaknjen,marmorno izglajen se mu je zdel njen obraz. Nato se jeobrnila in od‰la, vsa lahka v svoji beneãanski obleki,rahlo sklonjena, ko da si ogleduje ãevlje, ali si jih je po-mazala na poti.

Tudi on se je obrnil, ko je zavelo vanj kakor od vino-grada v cvetju. To je bil ãudeÏ, kar se je dogajalo. V temije zasli‰al Ïametno plahutanje zastave nad ‰otorom.Stopil je, da se predstavi Lamoralu.

»Nekaj se je zgodilo s tabo, a nihãe mi noãe poveda-ti, kaj,« je rekel Lamoral. »Zakaj si zapustil ‰otor?«

»Niã ni bilo,« je rekel Gomer.»No, vidim, da si dobre volje. Kje si bil?«


167

V gozdu? Lamoral se je nasmehnil. Obrnil se je kpevmskemu gospodu, ki mu je bil sosed pri mizi

»Tale hodi v gozd kar tako, da gleda drevesa. To jeposebno veselje,« je rekel in Gomerju se je zdelo, da jebil sreãen. Tudi pevmski gospod se je smehljal s svojimizaspanimi oãmi sredi mesnatih blazinic. Da, vsi so bilisreãni. In on je blagoslavljal Ïivljenje. Od‰el je, a Lamo-ral ga je poklical nazaj. Dal mu je roko na ramo, da ga jepritegnil k sebi, in mu lahko ti‰e rekel:

»Saj ni bilo zaradi Hugona, da si od‰el?«»Ne, nikakor.«»No, pojdi.«»Velikega sina imate,« je pohvalil Lamorala pevmski

gospod, s katerim sta ta veãer kockala.»Da, lepo se razvija. In ãe bo tak, kot kaÏe, bom za-

dovoljen. A ni sin.«»Da ni va‰ sin?«»Sirota je, ki sem jo vzel za svojo,« je odgovoril Lamo-

ral in prvi vrgel kocko.Gomer je spet ‰el. Pozno v noã je hodil sam po cesti,

ki sta jo bila pravkar prehodila z Elizabeto. In ko se jevraãal v tabori‰ãe na spanje, se ãudeÏ ‰e ni bil nehal. Ra-sel je in ga opajal.

Naslednji dan se je zaãelo tabori‰ãe prazniti. Îe zara-na je od‰el Majnard, ki je odhajal novaãit strelce naHrva‰ko. Lamoral je ostal s svojim spremstvom ‰e nekaj


168

dni in poskusil lov v bliÏnji okolici. Toda bil je pov-preãen lov, zato je odposlal veãji del spremstva v Devin,sam pa se s sinovoma in nekaj sluÏabniki odpravil nadalj‰o pot po patriarhiji, koder je imel svoja posestva.


169

XX

Potovanje se je zelo zavleklo. Lamoral je hotel ãimskrbneje prouãiti stanje na vsakem posestvu, tako

da so bili ‰e na Premu, ko je bila Ïe pomlad. Tudi napremski gra‰ãini se Lamoralu ni mudilo. Presedal je celepopoldneve z oskrbnikom, dajal zemljo v zakup in pod-pisoval pogodbe. Zamenjal je nekaj kmetov na grajskihkmetijah. Kadar je imel opravka neposredno s kmeti, nihotel imeti poleg sebe oskrbnika. Tako se je bolje se-znanjal s stanjem na posameznih kmetijah. Za tolmaãamu je bil Gomer, ki ga je zato imel tudi vedno ob stra-ni. Kmetje so govorili s fantom v svojem domaãem jezi-ku in so tako prihajali na dan s kak‰nim novim in korist-nim predlogom, ki bi si ga njemu morda ne upali izra-ziti. Ugajalo mu je, da mu je Gomer gladko, brez okle-vanja, posredoval njihove poglede. Bilo mu je v uÏitek,ko je videl, kako fant prehaja brez vsake teÏave iz do-maãega jezika v nem‰ãino. Tudi latin‰ãino z listin jegladko prevajal, s tistim svojim grlaslim mladeni‰kimglasom, ki se je zdaj Ïe spreminjal v mo‰kega. Lamora-lu, ki je znal latin‰ãine malo ali niã, ki knjig ni nikoli bralin je s teÏavo kaj napisal, je bilo to v poseben ponos. Kar


170

zardeval je, ko ga je videl prevajati v oskrbnikovi prisot-nosti.

Na tega sina je bilo treba graditi.Za lov ni bilo mnogo ãasa, a kadar je doloãil uro za to,

je odhajal na prepelice samo z Gomerjem, ne da bi pre-dolgo ãakal na Hugona, ãe ga sluãajno ni bilo na spre-gled. Hugon je nekajkrat izostal iz nepazljivosti, potempa je postalo oãitno, da se je odtegoval. In ni kazalo, dabi Lamorala kaj preveã zanimalo, da bi hodili lovit v tro-je.

Gomer je to rezko ãutil. In to je bil razlog veã, da se jebranil misli, da bi se moral v kratkem vrniti v Devin, vtesno ozraãje gradu, kjer bi si morala gledati s Hugo-nom ‰e bolj v oãi. Hugon je ‰e imel v Ïelodcu njegovozmago, stvar, ki se mu je zdela tako niãvredna v prime-ri z ono tiho, prebadajoão sreão, ki ga je spremljala vsopot s Koro‰kega. In zdaj je bila tu pomlad!

Zakaj bi ne moglo Ïivljenje obstajati od samega jaha-nja po nepoznani vijugasti cesti, ki dan za dnem zgrinjapred njim razgled za razgledom, zaporedje gozdov invoda in vasi, kjer se otroci preganjajo po travi ali osa-meli tovornik napaja konja ob vodnjaku ali pa je vse na-okrog samo pomladno ‰ãebetanje, ko se v ranem jutrukadi iznad slamnatih vasi? Takrat je mlad ãlovek samodelec tega rosnega prebujanja. Jaha po cesti in, ãe ne ve,kam s svojo sreão, se prepu‰ãa hipnim domislicam, paz-


171

ljivo si ogleda vsako kmeãko dvori‰ãe in ‰teje peteline,ki jih vidi ob poti.

Zakaj se vraãati?Kako sme‰na je bila ta misel, ko da pot nazaj ni bila

pot k njej, ãedalje bliÏe hribom, ki so se mu zaãeli prika-zovati in pod katerimi je v kotlini zaslutil Gorico. AIi seje med tem Majnard Ïe vrnil s svojimi s Hrva‰kega? Inãe se je vrnil, je bila tudi ona, Elizabeta, tam …

V Devinu jih je prvi sprejel Numeran. Starec je zdr-dral vrsto kletvic od veselega zaãudenja. Kopal je pse, kipa jim voda ni preveã di‰ala. Venomer so lezli na suho.Numeran je stal tam v svojih spodvihanih dokolenkahz razgaljenimi starãevskimi meãi in se hudoval nad psi.Lamoral je podvomil, ali ni voda morda premrzla.

»Premrzla?« je rekel Numeran. »Ne, s kolom bi bilotreba po mrcinah. Ne zdi se jim, da bi se kopali. Zdravipa so, to pa.«

Gomer se je zabaval ob tem vnetem razgovoru. Po-vratek je bil drugaãen, kakor ga je priãakoval. Nekonovo ozraãje je plavalo nad vsem. Zdelo se mu je, da je‰ele danes zapazil vse razko‰je poletnega morja, ki poãi-va v objemu skalnatega jeza.

»Pa vzemi pse nazaj, ãe je voda premrzla,« je rekelLamoral.


172

»Kaj premrzla,« je oporekel Numeran, ko jim je odpi-ral v grad. »Mrcinam ne di‰i. Radi bi spali. âe jim mor-da ne zaudarja po tisti Ïenski.«

»Kak‰ni Ïenski?«»Ondan je splavalo tamle pri solinah truplo.«Lamoral se je umaknil, da so ‰li vsi mimo njega po

skalnati stezi. Gomer je bil Ïe na vrhu stopnic. ·ele ko jeostal sam na vratih, je spet ogovoril Numerana.

»Kaj pravi‰?« mu je rekel.»Jernej, ribiã, je privlekel v mreÏi Ïensko truplo.«»âe ni bil kak‰en galjot.«»Ne, prav Ïenska je bila, z vrvjo okrog ledij.«»Mislim, da je voda le premrzla,« je rekel Lamoral

proti psom, ki so zdaj stali na suhem in se stresali.»Pa jih odpeljem.«»To bo bolje. Da je bila Ïenska, pravi‰. In se je dala kaj

prepoznati?«»Kaj ‰e. Ampak tisti je bil ptiã, kaj? Potopiti babo na

tak‰en naãin! Da vrv strohni, to mu ni padlo na um. Mi,kar nas je veteranov iz cesarskih vojsk, mi smo ubijalibolj po‰teno, ne da bi skrivali. A tisto truplo je bilo ver-jetno v vodi Ïe nekaj let. Precej obÏrto je bilo.«

»âe je bilo obÏrto, je verjetno.« je rekel Lamoral.In je zaãel z ÏviÏganjem klicati pse.Naslednje dni je videl Gomerja, ko je po kosilu redno

odhajal k morju. Kljub vroãim dnem pa se ni kaj prida


173

kopal. Po vsem videzu je hodil tja samevat. Videl ga je sterase, ko je poleÏaval na skalah ali brodil po grmiãevjunad obalo. Vraãal se je pozno, s peãatom samote naobrazu. Kaj je fant kuhal?

In Lamoral je pri‰el do tega, da ni bil miren, ãe ga nivsak dan zasledoval z oãmi. In ãe je vmes malo zakinkal,se je potem prebujal z malo drhtavico, ko da je zamudilnekaj neodloÏljivega. Ko je spet zagledal fanta tam vgrmiãju nad rtom, se je spet pomirjal, prekriÏal roke inga opazoval naprej. Tam z rta je Gomer mogel komajrazlikovati za‰ãitni zid nad prepadno teraso. Nad zidompa je mogel videti le zeleni madeÏ ciprese, ki je rasla naterasi. Z eno od svojih spodnjih vej je segala skoraj tikdo zidu, zato je Lamoral sedel tam ãisto varno, uÏival jenjeno gosto senco in neviden nadziral skozi reÏe medvejami ves zaliv. Îive du‰e ni bilo tam v ranem popol-dnevu. In Gomerja je morala vleãi tja prav ta samota, koje pripeka zamorila vsak videz Ïivljenja na obali. Prav doterase je segal duh razÏarjenih skal. Zelenje je medlelo,kakor da je prekuhano zgubilo svojo prvotno barvo. Inkaj je iskal tam fant v tej samotni uri?

LeÏal je ali pa ves ãas hodil okrog. Enkrat je celo sto-pil v ribi‰ko koão. Takrat je Lamoral nestrpno ‰tel mi-nute, ko se je Gomer mudil tam.

Priãakoval je, ves na trnju, a fanta ni in ni bilo nazaj.Kak‰no uro se je moral zamuditi pri Jerneju. O ãem se


174

je le mogel razgovarjati z njim? Potlej pa je nekaj dnivneto opazoval, ãe bi mu mogel razbrati kaj z obraza.Niã ni opazil, kar bi ga lahko vznemirilo. Toda kljubtemu se ni nehal spra‰evati, ãemu je Gomer stopil k Jer-neju. Nasprotno je zaãela ta misel ãedalje bolj prevlado-vati, dokler ni sam obiskal starega ribiãa, ko je ta nekajonegavil okrog svoje ãupe na pomolu.

»Kak‰en lov ste imeli sinoãi?« ga je ogovoril.»Sardin ni bilo, gospod. Le malokateri je pri‰lo na

misel, da bi se zamotala. ·kombrov, teh je bilo veã, hva-la Bogu.«

»Tako, sardin ni bilo.«»Pravzaprav ni ‰e njihov ãas, gospod.«»Aha. Sli‰al sem, da si ujel v mreÏo truplo nekega

galjota.«»Tudi kak‰nega Beneãana sem Ïe izvlekel iz vode,« je

rekel Jernej. »A odkar se na‰ dominus Raimundus netepe veã z njimi, tudi morje ne naplavlja veã ãlove‰kegamesa. Îensko sem na‰el.«

»Da, verjetno so mi omenili Ïensko.«»Zdelo se mi je, da bi se teÏko zakadilo v mreÏo toli-

ko rib na en mah. Morski pes bi Ïe bil tako teÏak, pa semi je zdelo ãudno, da bi se pustil tako mirno vleãi. To jevraÏja Ïival!«

No, tega oÏganega, ko‰ãenega starca ni bilo teÏkoimeti na dlani. S te plati je bil Lamoral lahko gotov, da


175

tudi Gomer ni ujel nobene govorice. Bilo je gotovo, daÏenske niso prepoznali. Toda za nekaj je fant le moralobiskati tega ãloveka.

Prestopil se je in postal pozoren na malo leseno koãoz odprtimi vrati.

»Ali spi‰ tule?« je vprasal.»Orodje imam tam in mreÏe, gospod, spati pa je Ïe

bolje na senu.«»Ali se Gomer kaj rad razgovori, kadar pride k tebi?«Ribiã je navdu‰eno razprl svoje razpokane dlani.»Rad. Kar gledam, kako radi se va‰ mladi gospod

sprehajajo tu kljub vroãini. Gledam in mislim: tak prija-zen gospod so, tako izobraÏen in tako na mestu, da sose ‰e tam gori na Nem‰kem izkazali, pa se jim ne zdidolgoãasno, muditi se tule na bregu. Samo prevroãe jein bi jim utegnilo ‰koditi. Tole sonce je samo za nas, kismo ga vajeni.«

»Si mu pripovedoval kaj o truplu, ki si ga na‰el?«»O, prav prijazen gospod so, da se o vsem pomenijo.

Prav domaãe je bilo z njimi, ko so pri‰li pogledat v koão.In zdaj se jih prav niã ne bi bal povabiti, da gredo z namina lov. Gotovo bi se zabavali!«

Bilo je, ko da je ribiã presli‰al vpra‰anje. Zato mu gaje Lamoral ponovil, ãeprav v drugaãni obliki. In iz tega,kar mu je Jernej odgovoril, je sklepal, da je bila njegovasumnja neupraviãena. Stari ribiã je bil videti ves zapo-


176

slen s ãupo. Zadelaval je s smolo reÏo, ki se ji je bilapokazala na boku. Ali sta govorila o truplu? Da, pravdomaãe sta se porazgovorila o vsem, je rekel, ves ne-dolÏen, star in bos v vroãini.

Bezati dalje v to stvar bi pomenilo vzbujati njegovopozornost in tako je Lamoral od‰el pomirjen, a vseenone do take mere, da ne bi ‰e nadalje sledil s terase Go-merju, kadar je ta ‰el z gradu. Niã veã ga ni videl, da bistopil v koão k Jerneju. Kadar ga je sreãal, ga je samokratko ogovarjal, ne da bi se ustavljal z njim. Ni mu bilodo razgovarjanja, vleklo ga je med skale, v samoto. InLamoral je na njegov obisk pri Jerneju skoraj docela po-zabil, dokler mu nekega dne Gomer sam ni dal povoda,ki ga je spet vsega grozljivo zaposlil: ali je fant res kajzasumil, ko je Numeran omenil truplo?


177

XXI

Bilo je proti koncu poletja, malo pred Hugonovimodhodom na visoko ‰olo v Bologno.

Majnard se je vraãal s Hrva‰kega, kjer je skoraj letodni novaãil. Îe nekaj dni pred njegovim prihodom v De-vin je bil Lamoral ves sredi priprav, da sprejme njegovovoja‰tvo. Dal je izprazniti vrsto gospodarskih poslopij.Po vsej Devin‰ãini je zaukazal posebno dajatev krme zakonje. Vse okrog Devina je zaÏivelo kakor za semanjedni.

In Gomer je ‰tel ure, ki so ga ‰e loãile od trenutka, kiga je sanjal vse to poletje. Majnard se je vraãal. In Eliza-beta je prihajala!

Tako resniãno je bilo to in vendar tako neverjetno,bilo je in izginjalo in se vraãalo ‰e silneje, v pretrganihin sladkih valih, se zgrinjalo nad njim v oboku sreãe, daje omagoval. A vendar — prihajala je! Poletje je ‰lo hkoncu in ona bo vsak ãas tu!

Kakor eno samo izgorevanje je bilo to poletje, ko se jepo potovanju vrnil v grad in zvedel, da Elizabete ‰e nibilo v Gorici. To je zvedel naslednjega dne. Zaradi zo-bobola je bil vstal neprespan, deÏevalo je in bilo je, ko


178

da vse prispeva k njegovemu obupu. Zaãutil je moreãedolgoãasje, ko ga je prevzel celo dvom, ali bo sploh ‰ekdaj videl Elizabeto. Sedel je na terasi, poslu‰al curljanjedeÏja iz Ïlebov, bile so ure, ko je Ïivljenje samo medle-lo. Takrat se je sku‰al celo prepriãati, da si mora izbiti izglav sanjo, da bi se kdaj njuni Ïivljenji zdruÏili. Trudil seje, da bi spet podoÏivel hip, ko je na ustoliãenju sli‰alnjenega oãeta, ko je s svojo rezko nem‰ãino zavrnilkmeta njegovega rodu. Da, Elizabeta ni bila veã ãlovek,bila je boginja, sen, od katerega je Ïivel. In on je moralta sen razbiti …

DeÏevje je pre‰lo in poletje se je odprlo v dolge svet-le dni. In s samim poletjem je rasla misel nanjo. Vasicapod gradom je kakor zaspala in grad je bil pretesen, dabi mogel vzdrÏati v njem. Poletje je raslo. Dnevi so ‰librez spremembe, bili so ãedalje dalj‰i, razmikali so se vsamote visokih avgustovih poldnevov, ko so skrÏati voljkah omagovali pod pripeko. To so bile ure njenihobiskanj.

Kod je hodil takrat s tisto skrivnostjo, ki ga je gnalastran od ljudi? Tja do sesljanskega kamnoloma teãeobala v odljudni strmini iz Ïive skale, tam je hodil, kjerhodi danes, ko je Majnard morda le kak‰no uro hoda odDevina. Tu je samota in on hodi po stezi nad morjem.

Sonce Ïari, med skalnatimi ru‰evinami stoji grm, zim-zelen, kakor vsajen sem v to grobljo, preden je izgubil


179

svoje sveÏe razko‰je. Ne uvene, kakor ne uvene brin, kiga vsak dan pozdravi nad stezo, stari brin v svojem teÏ-kem zelenem pla‰ãu, ki prav tako raste sam sredi kame-nja. In on gre mimo brinja tja do vzbokline nad rtom.Hodi in se ustavi. Kolikokrat mu je ta kraj navdihovalisto sanjo?

»Vi tu, Elizabeta?«»Oh, da,« se zaãudi ona. »In spotoma sem si utrgala

vr‰iãek Ïajblja. Gosto raste vse naokrog, vidite?«In ãez njen nedotaknjeni obraz gre srh, da je prav

tak‰na, kakr‰no je bil videl ob jezeru. Skromnej‰o oble-ko ima, a to samo veãa njen ãar.

»·el sem na kratek sprehod iz gradu, ne da bi mislilna to, da vas sreãam,« se zlaÏe, ko mu obraz bledi.

»Tudi sama nisem mislila, da vi hodite tod,« se onaprav tako zlaÏe.

Kako ãudovita je ta njena laÏ! Kajti Elizabeta je ‰la izgradu, ko je videla, da njega ni tam. Morda je oprezova-la za njim izza stolpa. Da, preÏala je, ko ji je srce bilokakor njemu, ko je odhajal s teÏnjo, da jo zvabi v takraj …

»Ne‰tetokrat hodim tod, v samoti.«Postala sta in on ji gleda v oãi, ki Ïarijo v neki Ïamet-

ni otoÏnosti, kakor takrat v tabori‰ãu v soju bakel. Azdaj je ‰e lep‰a.

»Da, samota,« povzame Elizabeta. »Oh …«


180

V‰tric stopata po stezi.Sama sta, zemlja se kakor odmika in njuni koraki so

ãedalje ti‰ji. Sinje se razmika vse naokrog njiju, onkrajvsega dojemljivega, onkraj Ïivljenja samega. TeÏa v srcunara‰ãa in on se ustavi.

»Eno samo priãakovanje je bilo …«Ne, kar ji govori, je povsem drugaãno, iz ‰e nerablje-

nih besed, stkano iz barve morja pod veãerom, iz tihihobratov galeba, ki omaguje nad vodami. Govori iz nekihneizrekljivih slutenj, ki jih prinese ãlovek s seboj od ne-kod izpred rojstva — to niso besede.

In ko konãa, povzame ona. Z rahlimi vzgibi ustnicoÏivlja marmorni sijaj svojih potez. In kar reãe, je samonadaljevanje njegovega. Kajti v obeh je isti veliki trenu-tek.

»Od daleã, od daleã prihaja to … Sli‰i‰ to prihajanje.Gomer? To je kakor dih pomladi ãez gozdove … In ka-kor praznik spro‰ãenih voda je to … V zraku se lovijopelodi … Sli‰i‰ prihajanje, to pribliÏevanje peruti z on-kraj voda? Da, prav tako je, kakor sem mislila vso to dol-go pot, ki me je toãila od tebe. Sedaj sem tu. Pri‰la semin ti si tu. Ne vidi‰ srha v mojih potezah? Milo se dvigaiz globin, nepremagljivo, tako samo proti tebi. Zlagalasem se ti, da nisem mislila, da te sreãam. Gledala sem zokna svoje sobe, ko si odhajal. Zasledovala sem te zoãmi, ko si se vzpenjal po grebenu. Vso veãnost sem sa-


181

njala to, to sreãanje, odkar sta se najini du‰i razdelili, dagresta v svet in se i‰ãeta … Takoj sem ‰la za tabo …«

»Zdaj je hip, ko se sreãujeta.«»Da, prepoznavata se in to je kakor prihajanje z on-

kraj voda …«»Ali res ãuti‰ tudi ti to? O Bog. Upal sem in obupaval.

A vseeno je prevladoval up, ker sem se spominjal, da teni bilo sram stopiti v tabori‰ãe v druÏbi Koli‰ãarja …«

»Ne govori o tem. Ne moti diha, ki se bliÏa.«»Dolgo, predolgo je bilo to poletje. Gledal sem proti

hribom nad Gorico, ãe si morda Ïe pri‰la. Prevelika bibila moja sreãa, da sem vedel, da se bo‰ ustavila tu, vDevinu. In ko sem pred dnevi to zvedel, sem mislil le:kdaj? Kdaj pridejo? Morda so Ïe v Trstu. Morda se ÏebliÏajo carinski meji … A kljub temu nisem bil sam. Ka-dar koli sem hotel, sem lahko v ti‰ini svoje sobice raz-grnil krzno, ki sem ga dobil iz tvojih rok …«


182

XXII

Zagledal jo je prav od blizu, sredi gneãe Hrvatov, kiso prihajali. Bilo je okrog poldneva, ko so pri‰li v

pravem vojnem vzdu‰ju. In med temi kriãavimi in uma-zanimi ljudmi divjih oãi in kakor zaspanih, a ponosnihin samozavestnih kretenj je prihajala ona — Elizabeta.

In komaj jo je ugledal, je na mah skopnel naãrt, ki siga je bil pripravil za hip, ko se ji bo ãim bolj naravno inmoÏato predstavil. Zdaj ni ãutil v sebi niti moãi, da bisledil Lamoralu, ko je ta na ãelu grajske druÏine stopilMajnardu naproti. Izostal je, se obrnil in se pred vsemivrnil s trga v grad, s prividom njenega rjavega telovni-ka v oãeh.

Pohitel je po stezi, se na dvori‰ãu previdno ozrl okrogsebe, potem pa zavil v pritliãje stolpa. Tu je postal, na-slonjen na strelsko lino, ki je gledala na stezo.

Neviden vsem v poltemi stolpne shrambe, s srcem, kimu je naglo zamiralo, jo je priãakoval. Lina je bila v vi‰i-ni glave tistega, ki je prihajal po stezi, zato mu njenobraz ni smel ubeÏati. Poãasi so prihajali, ãedalje razloã-neje mu je odmeval Lamoralov glas. Majnard mu je od-sekano odgovarjal. Videl ga je, ko je ‰el mimo ob lini,


183

nakremÏeno sopihajoã navkreber. V strahu, da ga ne biopazili, se je Gomer za las odmaknil. Lamoral je glasnohvalil Majnardu Hrvate. Ta je odvrnil »Da, to so vojaki,«ko je ‰el mimo ‰e nekdo, nato ona. Iz omamne bliÏine jije videl v profil. Zazdela se mu je drugaãna, kakor jo jenosil v spominu leto dni. Obraz ji je bil temnej‰i, svet-lobakrene barve. A v profil je bila kakor ena sama ros-na, nedotaknjena prikazen. Prikazala se je in ‰la, ko jeon ostal ‰e nekaj ãasa tam, kakor ãlovek, onemogel odãudeÏa.

In Otona ni bilo!Stopil je iz shrambe in se ozrl po dvori‰ãu. Iz prvega

nadstropja so prihajali glasovi. Da, Majnardovi so bili Ïev gostinski sobi. âesa je ‰e ãakal tu, ko je bila ona Ïe tamin ga je morda Ïe iskala z oãmi?

Pozdravil jo je. In pogled, ki je pri‰el iz njenih oãi, ga jeskoraj zgrudil. Zaãutil je v njem nekaj daljnega, tujega,brezbriÏnega. Zdelo se mu je, da ga je Elizabela pogle-dala, ko da ga ni nikoli poznala, baje bi imel zaniãevanjekot pa tisto ledeno sapo, ki ga je zajela. Po zakuski, ki jesledila, je pri‰lo do kraj‰ega pogovora z njo. Popeljal joje na teraso na razgled. Zdaj se je vedla tako, ko da je Ïedomaãa z njim. Zavzeto se je ãudila morju, a z glasom,ki se mu je zdel previsok, kakor narejen. Rekla je, da jetrudna od poti in da pojde poãivat.


184

·el je. In ko se je kmalu za tem spet zna‰el na samot-ni obreÏni stezi proti Sesljanu, je bil kakor ubit. Komajje spoznaval to pot. Vse je bilo kakor odãarano.

Nista bila v dvoje. Bil je sam. In niã veã ni bilo od ti-stega, kar si je vãeraj sanjal. Bil je bedak in zdaj se mu jema‰ãevalo. In niã ni imel iskati na gradu. Lahko se jevrnil, zajahal konja in blodil do trde noãi.

Laãen in razklan se je vrnil domov, ko so na gradu Ïepospali.

Drugi dan, na obletnico Renatine smrti, je ‰el z gra-du sprevod, da poãasti grob rajnke grofice. Gomer se jeuvrstil med zadnje. ·el je v skupini mo‰kih in raztrese-no opazoval tiste, ki so korakali pred njim. Tudi Elizabe-ta je bila med njimi. Ni bilo prviã, da jo je danes videl,saj jo je imel med ma‰o v kapeli ves ãas pred seboj. Toda‰ele zdaj jo je lahko svobodno opazoval, brez strahu, dabi ona opazila njegovo zamaknjenost.

Noã je bila odpravila obup, v katerem je zaspal, in ka-kor je jutro ‰lo proti poldnevu, tako je spet zaãutil sre-ão, ki je vsa tiha in Ïareãa, nepoklicana strujila vanj.Vetriã, ki se je vzdignil, znak pripravljajoãe se nevihte,mu je vel v obraz gost duh po grozdju. In on je hodil zaEIizabeto in jo kradoma opazoval. Bilo je, ko da po si-noãnjem sreãanju ne raãuna veã nanjo. Ne, niãesar veãni priãakoval od nje. Bilo je dovolj, da jo je smel gleda-li. Velikodu‰no se ji je odpovedal, bil je premajhen zanjo


185

— toda ãemu se odpovedati sreãi, ki mu jo je dajala Ïesama njena prisotnost. V sprevod je od ãasa do ãasastopila kmetica in zaãela glasno odgovarjati molitvi pa-tra Xigarda. BliÏali so se pokopali‰ãu. Zrak se je redãilpred nevihto — in on je smel poãiti z oãmi na njej, ki jehodila, vsa domaãa v tistih svojih Ïe malo obrabljenihãeveljãkih.

Obred je bil kratek. Lamoral je odloÏil na grob poso-de z Ïivili. Sledila je molitev, nakar so se zaãeli udeleÏen-ci sprevoda prosto vraãati v grad. Gomer je odhajal sam.

Zdaj, ko je ãutil, da mu Elizabeta nedaleã sledi, je bilÏe manj trden kot prej. Niã veã ni bilo v njem tistegamiru, ki mu ga je dajala odpoved. Ali ni pravzapravsamo varal samega sebe s tisto odpovedjo? Sku‰al se jezamotiti s prizori ob poti. Kmet je nabijal plavnik naborjaãu. Sku‰al se je zaposliti s tistim veselim nabija-njem pred trgatvijo, spet se je trudil, da bi se varal. Invendar — Elizabeta je bila blizu, kak‰en korak za njim.Ni se mogel obrniti. In nara‰ãajoãa teÏa, ki ga je vsegasladko vezala, mu ni dala, da bi pospe‰il.

Upoãasnil je korak, da ga je morala Elizabeta dohiteti.Ni ji bilo do razdalje kakor sinoãi. Bila je sveÏa in od-

prta.»Sinoãi vas ni bilo na spregled,« je rekla.»Jahal sem. ·el sem ob morju do Trsta in nazaj.«


186

»Ah, tista pot,« je rekla. »Tiste skale kakor veliãastnikapniki, tista me‰anica Alp in juga tam pri Kontovelu.Vãeraj sem kar gledala.«

In ali se je on se ukvarjal z branjem tako rad kot ne-koã?

·la sta mimo Ïitnice. Je bilo mogoãe to, to jutro, tanjena spro‰ãena domaãnost?

»Da, predstavljala sem si, da ‰e naprej radi berete.Tudi sama sem ‰la brat tisto Vergilovo pesem, ki ste jotakrat omenili. Res, krasna! ·koda, da ne znam latinskokot vi!«

Nezavedno se je razvnel.»Tudi sam se posku‰am v pesmi.« je rekel. In spet je

govoril kakor ob tistem sprehodu ob jezeru. Da, tudipesmi je pisal. Elizabeta mu ni izrazila svojega obãudo-vanja. Bral ji ga je iz oãi. Bilo je, kakor da ga prouãuje stistim svojim pogledom, hladnim in Ïarnim obenem,kakor ljubosumnim na kakr‰no koli lepoto, ki ni bilanjena.

Bila je uganka in on jo je moral re‰iti. In ko se je po-poldne odstranila z gradu, da pospremi oãeta na kratkiposlovni poti do TrÏiãa, ji je bil Gomer hvaleÏen, da muje pustila ãas za to.

Treba je bilo, da je v njeni odsotnosti izgoreval v vro-ãici, dokler mu ne bi izsilila poguma, da bi stopil s svo-jo ljubeznijo pred njo. To, kar je ãutil ta dan ni bila veã


187

ãista sreãa. Vanjo je rezal dvom ki pa jo je delal ‰e boljpekoão. Elizabeta je osreãevala in muãila obenem. Inzdaj ni mogel veã vzdrÏati. Kakor koli se je imelo to iz-teãi, se je moralo konãati ‰e pred njenim odhodom.

Bil je zadnji dan, ko je bila tu. Majnard je bil Ïe odposlalvoja‰tvo naprej v Gorico. In Elizabeta je bila na samem,mudila se je ob pomolu, ko se je Gomer zna‰el pred njo.V roki je drÏala majhno popotno torbico in jo rablo zgi-bala pred seboj kakor v otoÏnem igranju. Niã kaj se nizaãudila, ko je stopil pred njo, kakor da je vnaprej raãu-nala s tem hipom. A njena treznost ni niti za las naãelaodloãnosti, s katero jo je ogovoril.

»Hotel sem govoriti z vami, Elizabeta,« je rekel.»Mudi se mi nazaj, ker skoraj pojdemo,« je odgovo-

rila.Ni imela ãasa za pogovor. A vseeno je obstala, kakor

da mu dovoljuje, da ji v kratkem pove, kar je hotel. Iz oãiji je sijala neka zadrÏana opreznost. Morda je bila otoÏ-na.

»Morda slutite, ãemu sem pri‰el.»Preveã prepadeno je pogledala, da bi ne slutila. Se je

borila s tem, ali naj mu to slutnjo prizna? On je videlsenco, ki ji je ‰la preko oãi in komaj zaznavno zganilabelino nad punãico. Bil je v kali zatrt nasmeh svojemuzmagoslavju. Iz neke otoÏne razdalje je gledala vanj. Ni


188

mu bilo treba odgovora. Nenadoma ga je streznilo ka-kor od udarca. âe je slutila? Ne, v njej je bila neka var-na gotovost.

»Kako bi rekla … Morda sem od daleã zaãutila.«Ta odgovor ga je napravil ‰e treznej‰ega. Toda moral

je iti stvarno do kraja.»Nekdo, ki ga poznate, vas ima rad.«Zdaj jo je sam prouãeval. In ona ga je pogledala, sko-

raj spla‰eno, ko da zaman i‰ãe po spominu tistega ãlo-veka.

»Jaz sem.«Spet ji je videl tisto senco, ki ji je zganila belino v

oãeh. Nasmeh je bil zatrt, ‰e preden se je spoãel.»Slutila sem to.«»Samo to sem vam hotel povedati.«Sedaj je bil morda on stvarnej‰i od nje. Dal je razume-

ti, da se tudi njemu mudi. Bil je miren in bled, obvlado-val se je. In niã veã ni dvomil o tem, da prideta ‰e dve,tri besede, in potlej je vse konãano.

Videl jo je ‰e otoÏnej‰o. Morda je celo trpela. A zdajni bilo veã igranja. Bila je Ïenska, ki ni vedela, kam z lju-beznijo.

»Mnogo sem mislila o ljubezni. A je ne ãutim. Ni mijasno, kaj je to …«

V tistem hipu je Gomer zajel v spominu leto, ki je bilopreteklo: ves ogenj, ki je v njem izgoreval, odkar je bil


189

pri‰el s Koro‰kega s prividom tega bitja v oãeh. Brez-smiselno mu je izgorevala mladost, ki je bila v tem hipupepel. V tistem hipu je zaãutil, da je v njem vstala novaljubezen: do sebe in svoje sile, do svoje bodoãnosti. Inhladen prezir do Ïenske v neokusnih obrabljenih ãev-ljih, ki je zdaj stala pred njim. In vseeno je bilo, ali je biloto zadnje, kar mu je rekla, igrano ali ne. Nov ponos jevstajal v njem. Poslovil se je in od‰el sam naprej po steziiz pristana, v novo odãarano bodoãnost, ki ga je ãakala.

Ko se je vrnil v grad, je bil Ïe veãer. Majnardovih nibilo veã. Iz Samuelove delavnice je di‰alo po kuhanihzeli‰ãih. Pater Xigardo je molil brevir na terasi. Iz drvar-nice so vzletavale lastavke in se izgubljale onkraj ne-ometanih grajskih zidov — bil je veãer, kakor vsi drugi.·el je v svojo sobico v kotu grajske stavbe.

Bil je miren, kakor bi nikoli ne bil mislil, da bi utegnilostati miren na kraju dne, ko bi nehal ljubiti. Pisal je.Napisal je pesem in jo konãal:

… mors, ultima divasola perardentis restinguet

flamina vitae.… smrt, poslednja boginja,skoraj zatrla bo Ïar, ki v njem

mladost izgoreva.


190

XXIII

V zraku je bila spet vojna. Raimund se je pripravljalna pohod na Trst. Da bi pri‰el do veãje vsote de-

narja, ki ga je zdaj nujno potreboval za oboroÏitev svo-je stotnije, je Lamoral od‰el v Oglej, kjer je hotel zasta-viti nekaj dragocenosti pri florentinskem bankirju, s ka-terim je bil Ïe dalj ãasa v poslovnih zvezah. ·el je sam inse takoj naslednji dan vrnil. Ni ‰e stopil v svojo sobo, ‰eje bil ves zapra‰en in v jahalni opravi, ko ga je prestre-gel pater Xigardo.

»Dovolj je, da vas ni en dan doma, gospod, da se nagradu spet kaj pripeti. Fanta sta si skoãila v lase.«

Lamoralu ni mogel postreãi s slab‰o novico. Toda grofse je obvladal. Dvignil je obrvi, na videz neprizadet.

»Kaj je bilo?« je vpra‰al.»Bilo je Ïalostno, gospod. Sprla sta se, ne vem zakaj.

Verjetno je bila vmes kak‰na malenkosit. Na‰el sem juv lovski sobi, ko sta bila na tleh drug na drugem. PravÏalostno je bilo videti, kako sta se obdelavala. Ko sta mezagledala, sta seveda takoj vstala in ‰la narazen. Oba staimela sledi krvi na obrazu.«

»In kaj sta imela med sabo?«


191

»Tudi sam se spra‰ujem, saj se vendar ‰e ni zgodilo,da bi se stepla.«

»Sta sedaj doma?«»Za Hugona ne vem. Gomer se menda uãi.«Lamoral je stopil na teraso in zaÏviÏgal z dolgim dva-

kratnim ÏviÏgom, kakor je imel navado klicati HugonaÏe kot otroka. ZaÏviÏgal je v tretje, a zaman. Da, Hugonjo je potegnil. Vrnil se je s terase in brez oklevanja po-iskal Gomerja.

·e preden je fant vstal s pograda, kjer je leÏal z bra-njem v roki, mu je Lamoral opazil ãrno bunko nad oãe-som. Kak‰en hip sta se gledala, potem je Lamoral stopilbliÏe. Z zgibom glave je namignil na znamenje nad oãe-som.

»Kak‰na reã je to?« je rekel.Gomer ni odgovoril. In Lamoralu se je zdelo, da vidi

v fantovih oãeh izzivanje.»Povej vse,« je ukazal z glasom, ki ni dopu‰ãal okle-

vanja. Gomerja je mrzlo spreletelo. To je bilo prviã, daje Lamoral zavzemal do njega tak‰en ton. Bil je nasprot-je tiste zastrte neÏnosti, s katero ga je doslej obravnaval.Bil je brezobziren in sovraÏen.

»Bila sva s Hugonom v lovski sobi …«»Kjer sem vama naroãil, da preuredita zbirko.«»Preurejala sva tiste novce …«


192

»Kaj sta poãela?« je vpadel Lamoral, ko da noãe nika-kih uvodov.

Gomer ga je gledal iz razdalje, to je ãutil. Kdove, kaj jebilo v tem pogledu — tudi Gomer se mu je zaãenjal od-daljevati. Postajal je drugaãen. Bil je uganka — torej kajsta poãela v lovski sobi?

Gomer je povedal, trezno in gladko, ko da mu ni marza posledice.

Pri prebiranju zlatnikov je njemu sluãajno pri‰el vroke eden, z okvaro na obodu, ki se mu je zdel enakonemu, ki mu ga je nekoã podaril gospod. Omenil je toHugonu, ki ga je zavrnil z Ïalitvijo.

»Samo to si mu rekel, da je to isti zlatnik?«»Ne, saj isti ne more biti, ko pa je mojega ‰e isti dan

shranil ded. Rekel sem, da mu je podoben, s prav tak‰nomalo okvaro.«

»In kaj ti je rekel Hugon?«»Verjetno ga je uÏalilo prav to, da sem mu rekel, da

sem dobil od vas zlatnik. Rekel je, da ni nikoli sli‰al, dabi imeli tlaãani zlatnike. Imel sem ga, sem odvrnil. La-Ïe‰, je rekel. Ne, sem rekel, ti si laÏnik. Mar bi drÏal je-zik za zobmi, Sclavigena? Tedaj sem ga sunil.«

Lamoral mu je gledal v oãi. V njih ni bilo kesanja. Pre-sunilo ga je.

»Zakaj se sovraÏita, ko sta … «To je bilo vse, kar je mogel reãi. Od‰el je.


193

Hugona ni bilo na grad do pozne noãi. Samo pri Xi-gardu je bila ‰e luã. Raãunal je, da je sam, tiho je ‰el ãezdvori‰ãe in zavil po stopnicah. Na terasi je opazil negib-no silhueto. Po prstih je pri‰el do svoje sobe, nesli‰nozaprl in legel.

Vse to je napravil tipaje, v temi. LeÏe je prislu‰koval,se vznemiril, zasli‰al vrata, ki so se odprla v temo, pot-lej roke, ki so ‰krtale z neãim, nato zacvrãanje svetilke,ki se je priÏgala na peãi.

Lamoral je bil pri leÏi‰ãu nad njim.Pri‰el je tiho, kakor da je dosegel leÏi‰ãe brez nog,

morda je bil bos. Odgrnil je z njega koÏo, ki ga je pokri-vala, potlej pokazal ‰e drugo roko, ki jo je dotlej drÏalskrito za hrbtom. Iztegnil jo je in ga kresnil s kratko gor-jaão, enkrat, dvakrat, trikrat, medtem ko mu je drugaroka drÏala Hugonovo glavo zaobrnjeno, tako da je tadu‰il svoje tulenje v blazino. Ves se je zvijal, udarci sopadali gosto in pridu‰eno, on je suval z nogami v pos-teljno konãnico, dokler se ni skljnãil v kolenih in se pre-kobalil z leÏi‰ãa Lamoralu pred noge. Objel mu je meãa.Hropeãe se mu je trgal njegov Ïe mo‰ki glas:

»Ne bom, ne bom. Ne bom veã.«

Hugonu je bilo dvajset let. ·e isti teden je od‰el v Bo-logno. Do odhoda je izmenjal z Gomerjem komaj kak-‰no besedo in to le takrat, ãe je bil poleg Lamoral. Sicer


194

sta se drug drugemu izogibala. In ko je Hugon odhajal,je bil Gomer v samostanu pri patru Kolomanu, ko da stase domenila, da se ne pozdravita.

Bila je deÏevna jesen in Gomer je prebijal veãino po-poldnevov v samostanu. Pater Koloman je bil nanesel vdelavnico nekaj zvitkov Ïice in zdaj je posku‰al ponovitipojav, ki se je bil sluãajno pokazal straÏarju na grajskemstolpu. StraÏar je bil zadel s koncem sulice v Ïico, ki jebila speljana s stolpa na kopno in pri tem se je vkresni-la iskra.

Koloman je bil zaãasno opustil vsa druga dela, celoslikanje, da je lahko delal razne poskuse z Ïico. Gomerga je hodil gledat in se vraãal ‰ele na veãerjo.

Nekega veãera, ko se je bil Ïe umaknil v svojo sobo,mu je Numeran prinesel pismo. Pisava mu ni bila zna-na. Odprl ga je in prebral:

»Ko sem ‰la od vas, sem spoznala samo sebe. Bilo jelaÏ, kar sem vam rekla na pomolu. Zakaj sem tako ne-sreãna? Kako vam ne bi mogla biti prijatelj? âimprejmorate v Gorico. Priãakujem vas. Elizabeta.«

Stal je pokonci ob pultu z odprto knjigo. Tej novi knji-gi je veljala ljubezen, ki je je bil se zmoÏen. Bila je v je-ziku rodu, iz katerega je bil on sam — a tole pisanje, kiga je zdaj bral? Ali ni bil prav njegov oãe tisti, ki ga je bilzasovraÏil prvega v vrsti vseh, ki jih je sovraÏil? Ich en-wais, da. A tudi njemu ni bilo, da bi razumel karkoli od


195

tega, kar je bral. Peã je gorela in odgrnjeno leÏi‰ãe ga jeãakalo, ko je zunaj verjetno ‰e naprej gnilo curljalo —niã novega ni bilo v tem veãeru. Bil je isti spokojen inprozoren brezup, z ogla‰evanjem nesmisla v globinah.In tole pismo, ki ga je drÏal v rokah. Nekaj ãasa ga jegledal. Da, nekoã bi bilo to pismo vredno Ïivljenja sa-mega. Gledal ga je, ko da mu tista izgubljena neprecen-ljivost daje misliti. Pretrgal ga je na dvoje, stopil k oknuin ga spustil v deÏ.

Odpisal je. Samo od sebe se mu je narekovalo. Bili stadve besedi: »Preziram vas.«


196

XXIV

Ko sta ostala sama z Gomerjem, je Lamoral raãunal,da je s Hugonovim odhodom odpadla ovira, ki je

doslej nehote kalila njun odnos. Zdaj sta bila konãnosama. In ker je moral sam v doglednem ãasu v vojsko, jehotel pospe‰iti dan, ko bi lahko prepustil grad ãloveku,ki bi se ne poãutil na njem kot gost, ampak kot rojenDevinãan.

In kaj je bilo s fantom?Z neãim mu je ustregel, brez dvoma — s tistimi knji-

gami, ki jih je naroãil zanj iz Istre. Toda to je bilo vse inpovrhu morda ‰e napaãno, ko se Gomer skoraj ni znalloãiti od svojega pulta. ·el je nejevoljno, ãe ga je pova-bil na lovski sprehod na kotorne. Niã kaj preveã se ninavdu‰eval za novo pasmo sokolov, ki jih je dobil z An-gle‰kega. Bil je celo odsotnej‰i kot kdaj koli, tako da seje v Lamoralu ãedalje bolj utrjevala sumnja, da se s fan-tom nekaj dogaja. Neka nova zrelost mu je gledala izoãi, morda me‰anica otoÏnosti in sovra‰tva.

Ali je res kaj skrival? Kaj?Bilo je tiste dni, ko si Lamoral zaradi vremena ni mo-

gel najti opravka izven gradu. In deÏevje ga je tlaãilo


197

tembolj, ker ga je sililo v negibnost, v kateri je misel naGomerja ãisto prevladovala. Kakor ãrv v gnilobi se jezdaj redila sumnja, ki ga ni pustila od zaãetka poletja.

Je bilo mogoãe, da je fant res mislil na mater? In da jetakrat stopil k ribiãu z namenom, da poizveduje za njo?

Ob trezni presoji je moral to moÏnost izkljuãevati. Invendar — v svojem vedenju Gomer le ni bil tak, da bi gare‰il te sumnje. Njegov znaãaj je zaãenjal kazati nekenove in ãudne ostrine. Ko se je nazaj grede s Hrva‰kega,kjer se je bil dalj ãasa zamudil, oglasil v gradu s svojoãeto Oton, Majnardov sin, je Gomer kratkomalo zginilz gradu. Bogve kje se je potepal do veãera po deÏju. âe-mu izmikanje druÏbi, ki bi morala biti njegova?

In komaj je ‰lo vreme na bolje, je spet sameval poobali. In on si ni mogel kaj, da ne bi zapravljal cele ure,da mu je sledil s terase.

Ribiãi so izvlekli na suho svoje ‰upe. Tesarili so innetili ogenj, da so greli katran. Bilo jih je kak‰nih pet. Inkomaj so zaãeli tam z delom, je bil Gomer med njimi.

Podajal si je z njimi sekiro in se kdaj sklonil, da je pod-netil ogenj. Tudi Jernej je bil tam. Sli‰ala se je sekira inpoãasno razgovarjanje. Bilo jih je pet ali ‰est, ki so pri-pravljali ãupe za lov na tune — da se je zdelo Gomerjuto tako zabavno?

RazdraÏeno je opazoval tja dol. Potlej je vstal — biloje dovolj, da je videl Gomerja, ko je ta nesel z Jernejem


198

desko. Zdaj je bil Ïe tako napet, da bi vstal in ‰el s tera-se, tudi ãe bi ne sli‰al, kako sta se Gomer in ribiã razgo-varjala.

Samo od sebe ga je poneslo po hodniku v zadnjosobo.

Vstopil je in se pribliÏal pultu. In kakor da mora nuj-no nekaj poãenjati z rokami, je obrnil nekaj listov knji-ge, ki je bila tam. Z ljubosumjem je pogledal v tisto gla-golico, od katere ni niãesar razumel. Na mizi so bile la-tinske knjige, ki jih je prav tako malo razumel. Toda teje vsaj za silo bral. Gomerjeva soba je bila to, s temi knji-gami, ki ga trapijo — le kaj je iskal tu, ko je bil fant tampri ãupah? Zbrano, z rokami na hrbtu je v krogu obho-dil sobo, ko da je tu nekje, pod leÏi‰ãem ali pa morda kjev razpoki zidu fantova skrivnost.

Spet je bil pri mizi. Jemal je v roke knjigo za knjigo, joodpiral, jo odlagal. V kotu je bilo nekaj Ïice — to je bilov zvezi s tistimi Kolomanovimi poizkusi, ki jim je fantnasedal. A tu je bila spet druga knjiga. Pobral jo je, ka-kor bi pobral pasjo ovratnico. Prebral je naslov — to nibilo veã tako tuje. Bil je Vergil, svetnik, vreden upo‰te-vanja, ãeprav je Ïe od nekdaj opustil sortes. Staral se jein verjel bolj sebi kot drugim. Odprl je knjigo. V njej jeimel Gomer stran, zaznamovano z zganjenim perga-mentnim listom.


199

Zgrnil ga je, bilo je njegovo pisanje. Z listom v roki jestopil na teraso, da se prepriãa, ali je Gomer ‰e v portiãu.Bil je tam. Kazal mu je hrbet in tesal — zdaj je lahko brezskrbi odjezdil do Kolomana.

Koloman se je bil nalezel moãnega prehlada in si je vsvoji celici kuhal Ïajbelj na trski.

»Takole, rad bi vedel, ali je kaj na stvari s temi fanto-vimi sestavki.«

In je pokazal patru list.»Ne zmorem toliko latinskega, da bi ga sam preve-

del,« je dodal.»Je pesem?« je vpra‰al Koloman in si ponesel list prav

pod ustnice. Bilo je, ko da si ga ti‰ãi v oãi. »O, je,« je re-kel, buljil je in boãil ustnice, ko da se paãi pergamentu.»Tu je pomotoma kraãina, kar dela daktil ‰epav.« Po-gledal je malce stran, da si je priklical stih klasiãnegapesnika, ki je uporabljal isto besedo. Prepriãal se je, daje daktil res ‰epav.

Z resnobo, kakor pouãno, je skandiral Gomerjevestihe.

»Prav pravilno teãe — a kaj je neki tako Ïalostnega?Ojej! To pa je morala biti velika reã, da se fant tako Ïa-losti!«

»Saj,« je rekel Lamoral, »zanimalo me je, ali je pesmi-ca njegova.«


200

»Njegova,« je rekel Koloman resno. »Poznam po slo-gu.«

Lamoral je iztegnil roko, ko da se bliÏa hip, ko bomoral patru izmakniti list.

»Jej, celo o smrti govori tule,« je vzkliknil Kolomanrazumevajoãe.

»Zanimalo me je samo, ali je to njegovo, ali res pi‰epesmi,« je rekel Lamoral in vzel patru list iz roke.

Koloman je shitel proti lonãku Ïajblja, ki je kipel.»Kajpak, njegovo je,« je rekel. »Samo z enim daktilom

je narobe.«Lamoral se je vrnil in spravil list, kjer ga je na‰el. Spet

ga je razgrnil, ko ga je ob‰el dvom. Kako se pravi mati polatinsko? Zdaj je ‰el podrobno od stiha do stiha. Odleglomu je, ko ni nikjer na‰el mater. Spravil je list, zaprl soboin ‰el v pritliãje. Tam je pomagal Numeranu pognatiprase v svinjak. Na‰el si je ‰e kak‰no drugo delo, ne dabi se nehal baviti z vpra‰anjem: zakaj je Gomer omenilv pesmici smrt?

Bil je miren. A zavedal se je, da je to samo hladno-krvnost v porazu. Zdaj ni smel veã dvomiti o tem, kajdela fanta nesreãnega. In ãe je toÏil za materjo, jo jeiskal. Bil je skrajni ãas, da spravi fanta s sledi.

Prijeti ga je moral ãimprej.


201

Za to je poãakal ugoden trenutek, ko sta po veãerjiobsedela sama pri mizi. Prej mu je Gomer dobil partijo‰aha, zato je predpostavljal v njem dobro razpoloÏenje.

Pustil je, da je pri‰lo do dolgega premolka. Tako biutegnil biti Gomer manj preseneãen. Nato je poiskalsvoj najnavadnej‰i izraz.

»Opazil sem, da si zadnje ãase zami‰ljen,« je rekel. »Abi bilo bolje, ãe ne bi toliko mislil na mater. Nisi veãotrok in kmalu bosta s Hugonom viteza. Bilo bi nesmi-selno, ãe bi recimo mislil na tisto truplo, ki so ga poteg-nili iz vode. In je vpra‰anje, ali je bilo sploh Ïensko.«

V Gomerjevem spominu je bila mati ‰e vedno Ïiva,tak‰na, kakr‰no je bil spoznal in ljubil v hi‰i, na borjaãuz orehom, pri delu na njivi ali na seniku, kjer je spal obnjej in je ona leÏala vedno na strani, s tisto drobno roãi-co, ki ji je poãivala na boku — zato ga je omemba trup-la v zvezi z njo zadela kakor klofuta v oãi. Nikoli si je nibil predstavljal — mrtve. Daleã nekje je Ïivela in ga obi-skovala z valom topline, ki ga je za hip iztrgal iz vsega,da je ãutil le njo. ·e nikoli si je ni predstavil kot mrliãa,kot truplo, ki ga vleãejo iz vode. A prav na to je mislilLamoral in Gomerja je presunilo. Ta predstava ga je od-bijala, zazdela se mu je neznanska in surova. Ni je mo-gel dojeti in zdaj je kar vidno bledel.

»Ali mama ne Ïivi?« je rekel in vstal.


202

Lamoralu se je na mah zjasnilo. Vse poletje ga je mo-rila slutnja — tu pa je bil dokaz, da se Gomerju niti sa-njalo ni o niãemer. Tu zdaj je sam nehote prebudil v fan-tu to, kar je hotel s tem pogovorom zamoriti. Le kako jemogel priti do tega?

»Saj,« je rekel obvladano. »Tudi moje mnenje je, daÏivi. A prav zaradi tega ne sme‰ toliko misliti. Preveãsam si, odkar je Hugon sholar. Klelija se vrne iz Veleso-vega, tako bo‰ imel druÏbo.«

Gomer ga je gledal. Kar je sli‰al, je bilo govoriãenje, kije ‰lo mimo njega. Spet je sedel, ‰e ves pod vtisom tega,kar je hotel zdaj Lamoral zabrisati. Zdaj je prviã in ãis-to nagonsko zaãutil, da mati ni bila veã med Ïivimi, sicerbi Lamoral ne bil pri‰el kar iznenada na tak‰en pogovor.In ko ga je videl, kako se raztreseno poigrava s prsti pomizi, je zaãutil dalje ‰e nekaj, — da Lamoral ve za to.

Toda nocoj sta si bila preveã oddaljena, da bi bezal vto. In tudi Lamoral je vstal od mize, ker so ga ‰e ãakalineki raãuni, kakor je rekel.

Ko se je spet zna‰el ob pultu, se mu je tudi nova gla-golska knjiga zdela odveã sprião misli, ki ga je zaposlje-vala nocoj. Pustil jo je in obleãen legel vznak na leÏi‰ãe.

Ves se je prepustil jasni, nepopravljivi, breztolaÏnipodobi smrti, ki se mu je zdaj razodevala. Nekje je biltihi svet, kjer so medleli tisti, ki jih ni bilo veã. Tam, mednjimi, vsa brezimna, je bila mati. Niã veã ni vedela zanj.


203

In ãe ga je zdaj spet neÏno prevzemalo, kakor objem ne-vidnih rok, to ni bilo od nje. Samo njegovo onemoglokoprnenje se je sklanjalo nad samim seboj. Toda odslejte utvare ne bo veã zmoÏen. Sam bo. ·e enkrat sam.Tako sam, da se bo splaãalo tvegati vse, da izve vse onjej.

In nad vso njegovo preteklostjo je zasvetilo kakorÏarek svetlobe v vrtinec prahu. ·el je nazaj s spominomdo tistega dne, ko je z Lamoralovim zlatnikom tako raz-buril mater, da ga je ta zagnala s prezirom ob tla. Zlagalje drobec na drobec, dneve in leta, dokler se ni ustavil zmislijo ob truplu utopljenke, ki so jo bili poleti izvlekliiz morja.

In naslednji dan je poiskal Jerneja, odloãen, da izve,kdo je bila tista utopljenka. Ribiã mu je usluÏno povedal,kar je vedel. Toda kdo je bila tista nesreãna Ïenska, to jevedel sam Bog. Bila je zavita v blato in globoko obÏrta.Ni je bilo prepoznati.

Vrnil se je v grad, ne da bi se mogel lotiti ãesarkoli. Inko je prebil kak‰no uro s postajanjem na terasah, je ‰elv lovsko sobico. Nekaj ga je mlelo, da bi si ‰e enkratogledal zlatnik, zaradi katerega sta se bila sprla s Hugo-nom. Toda zlatnika z okvaro v zbirki ni bilo veã.

Vreme je bilo toliko znosno, da je lahko tvegal krateklov. Lamoralu je rekel, da pojde pod ·tivan. ·el je v tis-


204

to smer, potem pa obrnil proti Mo‰ãenicam in se ogla-sil pri Tribeliju.

Na‰el ga je, ko je grabil listje izpod oreha.Ali se je ded spominjal tistega bene‰kega zlatnika, ki

mu ga je bil dal nekoã, da ga shrani v svoj zaboj?Tribelij se je zagledal v roãaj grabelj.Bil je star, a za silo je Ïivel. Slabo je sli‰al.»Hoãe‰ reãi, ãe se spominjam tistega zlatnika, ki si ga

dobil v dar od gospoda Lamorala?«»Tistega, ded.«»Kaj se ga ne bi spominjal. A kje je Ïe tisti zlatnik!«Gomer se je zaãudil, hotel je nazaj tisti zlatnik.Tribelij je z ihto potresel z grabljami.»Kaj ti ‰e nisem povedal, da sem ga dal mami, ko je

odhajala?«»Ne.«»Dal sem ji ga, da kupi zanj nekaj p‰enice. Rad bi ve-

del, ãemu bi ti rabil zlatnik,« je rekel.»Tako, za spomin.«Tribelij ni vedel, kaj je to.»Ko bo lep‰e, lahko prideta z gospodom na kotorne,«

je rekel. »Hodijo zobat na ajdi‰ãe. Kak‰en ducat jih hodijest v dolino.«

»Îe prideva kdaj,« je rekel Gomer in ‰el.


205

Pri‰la je zima, a Lamoral je bil ‰e vedno v Devinu. Sto-pil je do Raimunda, da je lahko za kraj‰o dobo odloÏilsvoj odhod v vojsko. âakal je na patra Kolomana, ki seje ta ãas mudil na Koro‰kem, kjer je nekaj slikal pri so-bratih na Osojah. Z Gomerjem je moral nekaj ukreniti.Moral ga je iztrgati iz okolja, ki ga je delalo iz dneva vdan bolj ãudnega, in zdaj je nestrpno ãakal na benedik-tinca, da mu pomaga izpeljati naãrt. Kar je Lamoralaprignalo do tega sklepa, ni bilo toliko dejstvo, da mu jefant sam od sebe priznal, da je poizvedoval pri ribiãu za-radi tistega trupla. Huje je bilo to, da je naletel nanj, kose je razgovarjal z Numeranom. Na‰el ga je v vratarnici,sredi vnetega razgovora s starcem. In ko je ob njegovemprihodu Gomer nenadoma utihnil in se izgubil iz vratar-nice, Lamoral ni mogel dvomiti, za kaj je ‰lo. Vsebinorazgovora bi bil uganil, tudi ãe ne bi bil Numeran takozgovoren. Kajti starec mu je gladko priznal, da se je mla-di gospod zanimal za utopljenko. On se je bil po svojinavadi po‰alil, toda mladi gospod je po vsem videzujemal tisto zadevo resneje. Kratkomalo je zahteval odnjega, naj mu pove, ali se je dal obraz Ïenske prepozna-ti.

»Pesnik je,« je rekel Lamoral. »Zgodba ga zanima zaigro.«

»Drugaãe si ne bi mogel misliti, da bi se zanimal zatisto babo, ko da se to kaj njega tiãe,« je rekel Numeran.


206

»In kaj naj bi se ga tikalo?«»Saj pravim, da niã. A zapikoval se je vame, ãe‰ ali kaj

domnevam, kdo bi bila tista Ïenska. Rekel je, da je nje-gova mati izginila brez sledu. Da se moram spominjatinjegove matere, ker je nekoã sluÏila na gradu. Kje naj sejaz spominjam Koli‰ãarke?«

Bila sta sama. Lamoral je vrgel starcu pogled, ki ga jeta moral razumeti. Numeran je obvisel v zadregi.

»Nekoã si bil pijan.« mu je rekel tiho Lamoral. »Sespominja‰?«

Kdove, ãe se je starec spominjal. Zdaj je gledal, ko daje bil prevelikokrat pijan v svojem Ïivljenju, da bi se spo-minjal. Lamoral se mu je pribliÏal in ga prijel za prsi. âeje hotel priti na kraj te zadeve, ga je moral zdaj spomnitina tisti hip.

»Bilo je jeseni, zveãer, kraj drvarnice.«In Numeran se je spomnil prehitro, da ne bi Lamoral

podvomil, ali ni bila tista pozabljivost igrana. Toda pravto, da je hotel biti Numeran pozabljiv celo z njim, je La-morala najbolj pomirilo.

»Torej se spominja‰.«»âlovek se napije novega vina in blekne neumnost.«In Lamoral ga je pogledal s pogledom, ki je spra‰eval:

ali pa bi utegnil misliti, starec, da ti je u‰la resnica?Samo pogledal ga je, a Numeran je odgovoril, ko da

je presli‰al vpra‰anje.


207

»Kaj ‰e,« je rekel.Toda kljub temu, da je bila zadeva z Numeranom

urejena, je Lamoral z rastoão nestrpnostjo ãakal patraKolomana. Numeran ni bil tiste vrste ãlovek, kakr‰en jebil Jernej. Ni znal govoriti drugaãe, kakor ob pomoãikletvic, spakovanje mu je bilo kakor prirojeno in sobe-sedniku je odgovarjal na naãin, ko da ga hoãe imeti zavsako ceno za norca. Poznala se mu je voja‰ãina, ko seje vlaãil v najemni‰ki drhali po Evropi, bil je dvoumen invznemirljiv, to ni bil ãlovek, ki bi se mu lahko Gomersukal v bliÏini. In Gomer je bil Ïe toliko podkovan v tri-viju in kvadriviju, da je lahko prestopil na visoko ‰olo,tudi ãe mu je manjkalo kak‰no leto do tega, da postanetudi po starosti sholar.

Pater Koloman ni imel niã proti. Glede na znanjelatin‰ãine je bil Gomer Ïe zdavnaj sholar, je rekel. NaOsojah je videl fante njegovih let, uãence, ki so se ‰eubadali z gramatiko! Da bi verzificirali, o tem ni bilo go-vora.

Sedel je, da brez pomisleka ustreÏe Lamoralu in na-pi‰e rektorju padovanske visoke ‰ole priporoãilno pis-mo z jamstvom, da je fant zrel, da postane sholar.

»Za Hugona ste izbrali Bologno, ãe se ne motim,« jerekel Koloman.

»Tako bosta oba spoznala vsak po eno mesto.«


208

»Gomerju bo Padova tudi primernej‰a, ker se bo tamlahko zna‰el. Sholarjev s Kranjskega je tam veliko.«

»To bo dober sholar,« je rekel Lamoral. »Mnogo bolj-‰i od Hugona. Hugon je manj studiosus. Morda ga po-kliãem nazaj, da popazi malo na gospodarstvo, doklerne opravimo s Trstom. Sprva sem mislil, da bi bil za nagrad primernej‰i Gomer. Zdaj pa se mi zdi ‰koda, da biga pridrÏal v Devinu, ko toliko obeta. Njegov znaãajnese, da postane magister.«

Ni bilo prviã, da sta se Lamoral in Koloman ujemalav ocenjevanju Gomerjevih sposobnosti, le da doslej La-moral ni bil naklonjen misli, da bi fant ‰el z gradu. Kolo-man pa je nasprotno gradil na njegovo bodoãnost v uãe-nem svetu. Zato se je zdaj radoval svoje zmage. Razvnelse je, hvalil je Lamoralov sklep, to je bilo vsekakor mo-dro dejanje.

»Dati siroti grad, to ni niã veãje velikodu‰je, kakor joizobraziti,« je menil, ko sta se poslavljala. »In Klelija?«je vpra‰al. »Kako se kaj poãuti zdaj, ko je konãala svojouãno dobo?«

»Prve dni ji je bilo v Devinu malo tuje. Zdaj se je Ïeprivadila.«

Kmalu za tem je bil Gomer Ïe v Padovi, medtem ko seje Lamoral s svojo stotnijo pridruÏil patriarhu, ki je oble-gal Trst.

·lo je na zimo. Vso okolico je zajelo vojno vzdu‰je.


209

Cesta pod Grmado je oÏivela od voja‰tva, ki se je vrazdrapanih sprevodih pomikalo proti boji‰ãu. A nadnjo se je zaãenjala ti‰ina, v hrastovem gozdu ni bilo iz-premembe in tam, za slemenom, se je se kadilo iznadKoli‰ãa.


210

XXV

Nitrabor je ‰el h koncu. Stari svobodnjak, ki jeposvetil vse Ïivljenje zemlji, je komaj kazal ‰e kaj

zanimanja za gospodarstvo. Vstajal je pozno, ves zapo-slen s kak‰no novo sanjo, ki ga je utrjevala v prepriãa-nju, da ga ‰e ãaka velik denar. Dolgo je posedal predhi‰o in pozorno moãil noge v slani vodi, ki mu je moralavzeti oteklost. Toda oteklost ni ‰la in Nitrabor je ãeda-lje bolj pil. K njemu je zaãel prihajati moÏ iz vasi, bogo-mil, ki je izgubil v vojni obe nogi in ki je zdaj razkladalNitraborju novo vero. MoÏ ni bil udarjen na vino, todani se pregre‰il proti svoji veri, ãe je kdaj z Nitraborjemsrknil iz buãe. Tako je pri‰lo do tega, da je domaãegavina zmanjkalo in da je Nitrabor naroãil sod drugegavina iz Istre. To je bila nora pijaãa, ki je Nitraborja karvidno ugonabljala. Umrl je nanagloma, brez popotnicein vikar je imel celo neke pomisleke glede cerkvenegapogreba, posebno ko je zasumil v pokojniku bogomil-stvo. Toda Imica je bila Ïe prej pognala bogomila iz hi‰ein tako je prepriãala vikarja, da je pokopal Nitraborja,kakor je treba.


211

Prav tako je poskrbela, da na pogrebni gostiji ni manj-kalo niãesar. Tribelij ni bil v sobi med pogrebci, ampakje presedel ves veãer med domaãimi v kuhinji. Vendarpa se je Imica mogla bolj mirno razgovoriti z njim ‰elenaslednji dan, ko je sorodstvo od‰lo in sta bila sama obpeãi.

Tribelij je bil ‰e v zakma‰ni obleki in tudi Imici se nidalo, da bi se dan po oãetovem pogrebu gnala z delom.Tribeliju je ocvrla jajce, ki ga je ta po svoji navadi raz-cefral po skledi in ga pustil skoraj nepojedenega.

Sedela je nasproti njemu in ga gledala. ·e je Ïivel, Tri-belij, oãe pa je bil kljub mlaj‰im letom Ïe v ãrni zemlji!Solze so jo ob‰le, obrisala si jih je in pogledala Tribeli-ju v skledo.

»Ali ste sploh kaj pojedli, nunc Tribelij? Kruha si vze-mite in pomaÏite! Jajce je ‰e vse tu!«

Ne, Tribeliju je bilo dovolj. Trmasto je odklanjal, da bise spet lotil jajca. Naslanjal je komolce ob mizo in senasmihal v bradico.

Imica je spet sedla.»Ali ni Ïalostno, nunc, da mora ãlovek umreti, ko bi

‰e lahko Ïivel in delal? Prav na vas sem mislila, ko semstala ob grobu. Oãe gre v zemljo, ko je Tribelij ‰e kakorfant! Ali ni to Ïalostno, nunc?«

»Kaj hoãemo,« je rekel Tribelij, brez Ïalosti in vedri-ne, s tistim svojim nasme‰kom od rojstva. »Tako je.«


212

»Mislite, da oãe ne bi ‰e Ïivel, ko ne bi bilo tistegavina? Prav hudiã ga je moral zmotiti. Bog mi ne zapi‰itega v greh. Poglejte, kak‰ni ste vi, ko ne pijete!« je re-kla z zavidanjem.

»Eh, tak‰en sem,« je rekel Tribelij.In Imica si ga je laãno ogledovala, ko da se je ‰ele zdaj

zavedla njegove starosti. Da, Tribelij je bil kakor brez let,‰e vedno tak‰en, kakr‰nega se je spominjala kot otrok,ko je zveãer po delu vedno povedal pravljico. Vsak veãerje imel novo in vsi so ga poslu‰ali, z Nitraborjem vred.Pripovedoval je, zakinkal od utrujenosti, se takoj zbudilin pripovedoval naprej s takim glasom, ko da je pravlji-co sam brez veãjega zaãudenja doÏivel. Nepreglednovrsto let je hodil k njim in prina‰al v hi‰o svojo vedrino.Vtem je ovdovel, zgubil Misleno in Gonimerja, napos-led ‰e vnuka — a on je sedel tam za mizo, ko da je ‰lo vseto mimo njega. DrÏal je roke ko plavuti, bil je zvesti Tri-belij, ki ni delal pri njih kot hlapec, ampak s ‰e veãjoskrbjo kot na svojem. In ona mu je ‰e zdaj naroãala, dase je ogla‰al vsaj enkrat na mesec, ãeprav si Dominik niimel kaj prida obetati od njegove pomoãi. Prihajal je boljzaradi lep‰ega, ker je bilo paã v hi‰i drugaãe, ãe je pri‰elTribelij, sedel za mizo in pobobnal s prsti. In da mu jepustila prepriãanje, da je pri‰el res na dnino, mu je pri-na‰ala sveÏenj neobrezanih bek ali pa polomljenoÏbrinco, da je malo pobrkljal. Z njim je prihajala kopi-


213

ca novic, ki jih sami niso poznali. Bogve, kje jih je Tribe-lij snemal, ko je bival od zdavnaj v samoti, toda vednoje vedel kaj novega in to je bilo vedno v zvezi z visoki-mi dogodki, s cesarjem ali njegovim sorodstvom. Inzdaj, ko ni bilo veã Nitraborja, je Imica videla v njempodobo mrtvega oãeta, Tribelij je zdaj sedel za mizo nanjegovem mestu, kamor ga je posadila, bil je stari dobriduh zemlje, ki je ãuval nad Nitraborjevino.

Da ni bil to dan po pogrebu, bi tako dolgo ne sedel. Intako je vstal s kretnjo, ko da je kaj zamudil. ·e je biloãasa, da je stopil z Imico v hlev, kjer mu je pokazalapravkar rojeno teliãko. Toda Imici ni ‰lo, da bi jemalaresno Tribelijevo namero, da spet pojde. In ko je z grab-ljami popravila nastilj pod teliãko, mu je ukazovalnorekla, da ne pojde nikamor. OdloÏila je grablje.

»Odslej boste pri nas!« je rekla.Stopila je za njim iz hleva.»Niã vam ne bo treba delati, samo tu pa tam boste

pogledali za Dominikom, kako mu gre delo od rok. Niãveã ne boste samevali na Koli‰ãu, ko je vojna v deÏeli!Kravo pripeljete lepo k nam, ãe pa bo treba kaj zorati aliposejati, je Ïe Dominik za to. In kdaj pa kdaj po‰ljem naKoli‰ãe Vodanko, da malo prezraãi. Pri nas boste v vasiin niã se vam ne bo treba ubadati, ãe se vam bo zdelo,boste malo pomolili ali pa popravili Ïbrinco. ·e tega bibilo treba, da bi ãez zimo ginevali na Koli‰ãu!«


214

Ali je bil Tribelij res gluh ali pa se je delal takega?»Popravil bom tiste Ïbrince, ko pridem kaj na ogled.

Tam okoli svetega Klemena.« je rekel.Brez vsakega dvoma je stal tam, s koÏuhom, ki mu je

visel z rame kakor z obe‰alnika, rahlo sklonjen v kolenihproti cesti. In bradica z zarezo se mu je prizanesljivotresla, ko da se norãuje iz njega. Smehljal se je, nedo-vzeten za kakr‰no koli prigovarjanje.

In naj ga je Imica ‰e tako prepriãevala, je bilo vse bobob steno. Naletela je na pravo ihto. Tribelij se ni vdal inni hotel poãakati niti do kosila. S koÏuhom na rami jo jemahnil skozi kolono.

Ko je za pust Dominik pripeljal na dom nevesto, jeImica lahko za silo za nekaj ãasa pogre‰ala Vodanko.Poslala jo je na Koli‰ãe, da malo pogospodinji pri Tribe-liju.


215

XXVI

Vodanka je ostala na Koli‰ãu kak‰en teden, potem seje vrnila. Zima je ‰la, ona pa se je enkrat na mesec

oglasila pri Tribeliju, ãe mu je bilo treba kaj za‰iti ali kajzasaditi v vrtu. Gredice pred hi‰o so bile od zdavnaj za-nemarjene, saj Tribelij ni imel smisla, da bi vsadil tamkaj za okras. Vodanka jih je oplela, potem pa prinesla zdoma vr‰iãke nageljnov, s katerimi je lahko po mili voljiobsadila stezi do hi‰e. Tribeliju se ni zdelo ‰koda zem-lje. Gledal je na to, ko da ga preveã ne zanima, ãe bodonamesto graha rasli pred Koli‰ãem nageljni. Dekle jeimelo svoje misli in on se veã kot toliko ni zanimaL A kose je nekega veãera vrnil z njive in na‰el stezo lepo osna-Ïeno in podsuto, se je poãutil kakor na praznik. Niãesarni rekel, skoraj zardel je v zadregi. Niã ni ‰kodilo, ãe jebila steza brez plevela. Bilo ga je nekam sram, da si nisam nikoli vzel ãasa za to. Bilo je le drugaãe, ãe ni bilsam. Le da je dekle hotelo napraviti vse preveã lepo.

Postajalo je manj mrzlo. âaven se je videl vsak danrazloãneje. Detelji‰ãe v dolini je postajalo bolj zeleno.Vodanka je spet pri‰la, da Tribeliju ne bi bilo treba bitisamemu za veliko noã. Prinesla mu je domaãega Ïegna,


216

gnjat z vejico koromaãa. In ko se je Tribelij zjutraj vrnilod vstajenja v ·tivanu, je odgriznil koromaã, izrekel za-govor proti kaãjemu piku in pokusil tudi gnjat. Postajalje pozabljiv, toda ‰e vedno je neprestano brkljal, ko daje bilo daleã do tega, da bo obleÏal.

In vsakikrat si je Vodanka vzela kak‰no uro, da je kajuredila pred hi‰o. Steza je bila Ïe, kakor je bilo treba, innageljni so se prijemali. To ji je dalo toliko veselja, da jezdaj hotela uravnati tudi skrile ob gredicah. Nekatere so‰e stale pokonci, toda po veãini so bile izruvane in polsteptane v zemljo. Uredila jih je v ravno navpiãno vrsto,na konceh pa zasadila po en kapnik. Tudi kapnika sta seÏe leta valjala po tleh. Spomnila se jih je. Gomer ju jeobtolkel, ko sta se nekoã skupaj spustila tako globoko vvotlino, da je bilo Ïe nevarno. Veãji kapnik je Gomer dalnji, ona ga je vzela, toda kapnik je bil preteÏak in tako jeGomer vzel tudi tega in ga zasadil pred hi‰o. Bil je tale,‰ilast in naÏlebãan, ki ga je pravkar zravnala. Kdaj Ïe jebilo to?

Sklonila se je, da ga je pritrdila okrog in okrog s prstjo.Ko je konãala, se je umaknila za korak, da se je lahkozamislila ob tisti njegovi opeãnatorjavi, surovi, presajenilepoti. âe je za spoznanje sklopila oãi, je bil videti kap-nik kakor zubelj na gredici.


217

Bila je sama, Tribelija je spet zaneslo v gozd. Grabil jelistje nekje pod Volãjim vrhom. Bila je ti‰ina pred po-mladjo, ko v gozdu ‰e ni ‰ãebetanja, ampak komaj kakredek prelet vznemirjenega ptiãa, ki ‰e ni vajen sredi teprevisoke go‰ãave. Pogledala je tja. Sli‰ati je bilo Tribe-lija, listje je glasno ‰umelo, ko da se starec koplje v njem.A to je bil glas, ki ni motil ti‰ine. Spominjal jo je zvene-nja, ki sta mu prislu‰kovala z Gomerjem, ko sta stala nadnu votline.

Stala je tam, vsa vitka in veãerna, ko da je pravkar sto-pila v ãrnolasem dihu sape s hi‰nega pragu. Zaãutila jenekaj mehkega, ki je ‰lo komaj zaznavno skozi njo ka-kor senca skozi grm. Lahno se je obrnila in stekla, da siumije roke.

Bilo ji je osemnajst let.


218

XXVII

Popoldan je in vse je tiho okoli samotne skrilaste hi‰esredi hrastja, ko hodi Tribelij po hlevu in poklada

Ïivini. Najprej naloÏi volu, potem teliãki, konãno ponesesveÏenj sena ‰e kravi, ki hlastne z gobcem, da se starecopoteãe v razmehãanem nastilju. Ko pride spet do rav-novesja, spozna, da se je zmotil, ker v hlevu ni ne volane teliãke, ampak samo krava. Krotko zamahne z roko,ko da prav niã ne da na svojo pozabljivost. In tako po-makne kravi ‰e ostala dva sveÏnja, ki ju je dal po pomotiv prazne jasli. A ko potem pometa po njih droÏje z dla-njo, nekaj zasli‰i. Stopi na borjaã in se ozre naokrog. ·eje svetlo.

»Kaj je bilo, Vodanka?« vpra‰a.Vodanka ga je zasli‰ala in je vsa nemirna in prislu‰ku-

joãa, ko stopi na hi‰ni prag.»Me nisi poklicala?« vpra‰a starec.»Ne, nunc.«»Potem me je kdo drug poklical.«»Kdo neki bi bil? Kaj ‰e, Ïive du‰e ni nikjer.«»Kako pravi‰?«»Pravim, da ni nikogar, ki bi vas klical.«


219

Starec je ves v zadregi, ker verjame, da se dekle ni zla-galo. Pridno dekle je in morda je bilo zami‰ljeno v svo-je delo, pa ni sli‰alo.

On je ãisto razloãno sli‰al.»Da je bil Gomer?« pravi starec.»Oh, samo zdelo se je vam, da sli‰ite.«Starec ostane tam tudi potem, ko se je dekle umaknilo

s pragu. Malo se pomeni sam s seboj. Glas je bilo zanes-ljivo sli‰ati, ãeprav ne tako razloãno, da bi ne bila to lah-ko tudi Mislena. Brezskrbno se vrne v hlev.

»No, bo pa ‰e enkrat poklical,« pravi.Pokliãe drugiã in starec ostane negiben z grabljami, s

katerimi je pehal listje pod kravo. Ne da bi se mudil, pri-sloni grablje k jaslim in odloãno stopi ‰e enkrat na bor-jaã.

So glasovi, ki jih ne gre presli‰ati.Niã veã ne povpra‰uje dekleta, ker je tudi tokrat prav

gotovo presli‰alo, ampak se napoti proti orehu, kjer bomorda dojel smer, od koder prihaja glas. Kliãe ga z Volã-jega vrha.

Kolikokrat je Ïe prehodil stezo, ki pelje od oreha tjagor?

Dokajkrat jo je prehodil, odkar je tu. Hodil je in gra-bil to stezo, odkar se je rodil. A letos je ni niã kaj preveããisto pograbil, danes ima bolj‰e oãi in vidi, koliko listjaje pustil. In ãim vi‰e gre, tem bolj se mu zdi ‰koda tega


220

listja. Kako, da ga je takrat spregledal, ko mu pa daneskar raste pred oãmi? Kar preveã ga je, suho je in ‰umi,a zdaj ga vse to bogato po‰umevanje kar jezi, ker mu neda veã tako razloãno sli‰ati glasu.

Morda mu bo laÏe sledil, ãe se bo sezul.In tako pusti opanke na stezi, vstane in hodi bos. Sto-

pali sta mu oglati in Ïilavi kakor iz lesa, palca na obehnogah nakazno skveãena navznoter, da mu kosti ob njihizstopata kakor grãa na deblu. In vendar se brez naporavzpenjata po stezi, skoraj nagajivo poskakujeta po listju,kakor sta hodila tu nepregledno vrsto let, odkar se jerodil na Koli‰ãu in nosil Ïbrince z Volãjega vrha. Koli-kokrat so hrasti ozeleneli in se obleteli, odkar je tu mednjimi on, stari dobri duh Grmade?

In ãe glas potihava, niã ne de. Zasli‰al ga je Ïe tako odblizu, da ga ne more veã zgre‰iti. Pri‰el bo do njega, tudiãe bo stopal poãasneje. âemu bi se upehal, ko je ‰e samokorak?

Brez napora bo ‰lo brez sence boleãine, samo od sebepo tem listju.

Niã veã se ne bo gnal. Glas ga bo Ïe poãakal.Tule, na primer, kjer je prestop bolj strm, se ne bo

prav niã zaganjal.LaÏe bo ãezenj, ãe bo pokleknil z eno nogo in poteg-

nil drugo za seboj.


221

Kaj, z obema nogama bo pokleknil, tako lepo do ko-len v listje. Vzpenjal se bo po ‰tirih, saj je Ïe tule ta sre-brni, varni in uspavajoãi glas, ki ga vabi …

Sonce ‰e ni za‰lo. Vodanka je kuhala, sede pri kolovra-tu je poãakala veãera in priÏgala trsko. In niã kaj se niukvarjala s tem, kaj zdaj dela Tribelij. ·ele ko mu je na-lila njegovo malo leseno skledo, ga je ‰la klicat. V hlevuga ni bilo, ãeprav je bil na steÏaj odprt. Grablje so bileprislonjene k jaslim in krava je preÏvekovala. Vzpela geje po lestvi na senik, toda tudi njegovo leÏi‰ãe je biloprazno. Iskala ga je okrog hi‰e, nekajkrat zaklicala vgozd, toda Tribelij se ni oglasil.

Upihnila je trsko, potegnila zapah pri vratih in od‰la.Vrnila se je naslednji dan z Dominikom, ki je po krat-

kem iskanju naletel na njegove opanke. In ko je zagle-dal vrh steze Tribelija, se mu je zazdel tudi mrtev pravtak‰en, kakr‰nega se je spominjal, ko se je kleãe iztego-val proti grmu in izbrskaval listje. V naroãju ga je prene-sel na Koli‰ãe, zbil rakev in podjetno opravil, kar je trebaz mrliãem. âez noã je ostal sam z njim, medtem ko jeVodanka ‰la, da sporoãi novico o Tribelijevi smrti Go-merju, ãe bi bil v Devinu.


222

XXVIII

Gomer je bil sholar. Îivljenje si je naprej utiralo potv neznano. Z ranim poletjem je ‰lo tudi prvo viso-

ko‰olsko leto h kraju — a on? Kje je bil njegov dom?Da je bil na gradu Lamoral, bi se bil poãutil na njem

manj tujca, kakor se je poãutil zdaj ob Hugonu. In ko-maj je razjahal in stopil v grad, se je Ïe skesal, da je pu-stil Padovo. Hugon sam mu ni rekel niã Ïalega, toda zdajmu je bilo dovolj, da je zagledal njegovo plavolaso po-stavo, ko se je kretala po dvori‰ãu, s samov‰eãno zavest-jo gospodarja, nabrano okrog tenko rezanih ustnic. Interasa je oÏivljala spomin na Elizabeto, ga hranila z no-vim trpkim prezirom. âe pa se je ozrl na morje, ga jepogled proti solinam spomnil dne, ko je izgubil vero, damati Ïivi. Misel na njen konec mu ni dala miru niti vnovem okolju v Padovi. Pravzaprav si sam ni bil na jas-nem, ali ga ni vleklo v Devin tudi zato, da pride tej skriv-nosti na jasno. In poletje se je zaãenjalo v nemiru, zvzgibi neznanega domotoÏja v globinah, poãitnice so seodpirale kakor v oboku brezupa. In tako se je Ïe na danprihoda izgubil iz gradu. Kar ga je ‰e ãakalo to poletje,je bil kak obisk na Koli‰ãu, kak‰en skok h Kolomanu v


223

samostan, branje ob pultu v opustelih veãerih — in toizbegavanje v samoto.

Zdaj ni bilo prviã, da ga je vleklo kraj Timave, v polzapu‰ãene vrtove z grmi starikavih smokev, v vinogradna otoku. Voda je bruhala ‰e izpod skale, izlivala se je izkamnitih naroãij sveta, ki je bil njegov. Toda takoj potemje prehajala v ravnino brez kamna, umirjala se je in Ïe nibila njegova, ‰la je med loãje in Ïalujke in se odtujevalav moãvirjih. Îe otroka ga je mikalo sem, ko je spremljaldeda, kadar je moral v su‰i s ‰kafom po vodo v ·tivan.Ob tej vznemirljivi meji dveh narav, tu med gmajno inravninskim zelenjem je sanjal o Elizabeti, ko je bila ‰esen. A danes?

Poãasno je zaveslal s ãolnom in izstopil na otoku. Koje zaãel stopati tam, je zaãutil, da ne more stopiti na takraj, ne da bi sanjal.

Tod skozi so ‰li barbari s svojimi vozmi in ãredami inopusto‰ili to zemljo, da so si netili ognje v svojih divjihnoãeh. In ‰e prej so imeli na otoku, kjer je stopal, Rim-ljani svoj tihi kot.

Tu, kjer je zdaj rasel vinograd, so stale njihove topli-ce.

Ne, toplega vrelca ni bilo veã. Tamle je moral izvira-ti, v zati‰ju palm, sredi impluvija iz marmorja, kjer jezdaj ves tih cvetel vinograd. Hladno je sprejemal ta vonj,v katerem je bilo kakor neko izgubljeno poslavljanje.


224

Da, to je bil otok mrtvih, le kak‰en ‰e neuporabljen, polpotopljen kamen je dramil spomin mrtvega veka:

AB VD RV — SICUT

Takrat je bilo upanje boginja in rimski dekurioni so jitu, pod Grmado, postavljali tablice iz belega marmorjav zahvalo za zdravje svojih Ïena. In vrelec je Ïuborel vvroãih rimskih noãeh … A on je zdaj lahko samo pre-vraãal kamne, jim strgal li‰aj in prebiral njihovo vzne-mirljivo govorico.

Ali ni bilo to odveã? Ne, ni bilo novo, Ïiveti. Ni bilonovo, ljubiti. Biti sam na tem otoku, brez oãeta, matere,brata, ljubezni — to je bilo novo. Sanjariti o tihem mar-mornem propileju, kjer je v vroãem ‰krlatu Ïarelo teloJulije, otoÏne rimske kraljice …

Onkraj, v drugem vinogradu, je stopal kmet in iskaltrtjone. Voda je rezko ‰umela in samostanski brat je ki-dal gnoj. Gomer se je poãasi vraãal k ãolnu. Stopil je vanjin pustil, da ga je sam tok po‰evno prenesel na drugostran, kjer je izstopil in se napoti proti Devinu.

Vraãal se je tja, kjer je moral biti doma.A ‰e nikoli se ni poãutil v tem zatohlem gnezdu manj

doma kakor zdaj.Numeran je cepil drva in iz kuhinje je zaudarjalo po

nesnagi. Vse to je bilo Ïe staro in preizku‰eno. In pravtako je bilo Ïe staro s Klelijo, Hugonovo sestro, ãeprav


225

sta se komaj poznala. Tiste njene vodenomodre, kakorzaãarane oãi, si katerimi ga je tako laãno gledala, ko jeprihajal tisti obraz, posejan z ogrci, s svetlimi brãicaminad zgornjo ustnico, z barvo rastline, ki je rasla v temi;in tista njena dobrota z njim, ki bi ga rada naredila boljpoboÏnega in ki je vedno hotela deliti z njim svoj obroksadja — v vsem tem ni bilo niã takega, kar bi dalo nekipriokus temu veãeru.

»Berete?« jo je ogovoril, da bi ne ‰el mimo molãe.Sedela je v tisti svoji sirotni drÏi, ko da je po krivici

zasedla mesto na gradu. Blede lise rdeãice so jo zalile.»Da,« je rekla in povzela mehko, kakor zlogovaje: »Ko

preberem, posodim vam. Tako lepo je, kar pravi v svojiokroÏnici sveti oãe Grigorij (bila je njena posebnost, dani rekla Gregorij),« je rekla in s svojim prehlajenim,krotkim glasom prebrala stavek iz zvitka.

Nato se je pozanimala za knjigo, ki jo je nosil s seboj.Bleda rdeãica, ki se ji je lovila po licih, jo je spravljala vzadrego. Da, tudi sama je zaãela v Velesovem prebiratiLukana, je rekla.

»A ‰lo je zelo poãasi. Tako sem si vãasih mislila, da jezame Lukan preteÏak pesnik. Zelo sem se trudila, todaprav nikogar ni bilo, ki bi mi malo pomagal. Takole, mirazloÏil kak‰no teÏje mesto. Mogoãe se bi katerega spo-mnila, ãe bi mi blagovolili posodili knjigo za trenutek.«


226

Spo‰tjivo je zalistala v knjigo, s tistimi svojimi prozor-nimi, malo predolgimi prsti. Zaãela se je smehljati odzadrege, ker tistega mesta ni mogla takoj najti. Ah, kjer-koli je pogledala, je bilo enako teÏko … Njemu je bilogotovo laÏe in skoraj bi se ga drznila prositi za malo po-moã, ko …

Gomer se je sku‰al nasmehniti. Niã ni imel proti, jerekel.

»Zadostovala bi ena ura na dan,« je rekla Klelija.Gomer je sedel in Klelija, vsa vznemirjena ob tej nje-

govi usluÏnosti, je hitro spravila nogo pod stol. Ustrezenkroj obleke je znatno zabrisaval njeno grbo. Bila je v za-dregi, toda Gomer je kmalu spoznal, da ji ni bilo do tega,da bi v svoji skromnosti pretiravala. Bleda in zardeva-joãa obenem je skoraj enakopravno izrekla svoje mi‰-ljenje, ãe je ‰lo za kako splo‰nej‰e uãeno vpra‰anje.

Bila je namreã mnenja, da je Lukanov jezik mnogomanj dober kot Vergilov. Gomer je pripomnil, da mor-da podcenjuje Lukana. Klelija je ‰e bolj zardela in sku-‰ala podrobneje utemeljiti svojo sodbo. Iz ihte, s katerose je zavzemala za stvar, je Gomer ãutil teÏnjo, da je nebi jemal za diletanta.

Gledal je ãez njene rame v zid, mimo tistega njenegazardevanja, ki mu je bilo odveã. A iz njenega tona je zve-nelo prepriãanje, da priteguje njegovo pozornost.

»Je pa Lukan zgodovinsko dosleden,« je rekla.


227

»Do kod ste ga brali?« je rekel, da ne bi delj odla‰al zuro, ki se je morala ‰ele zaãeti.

»Oh, bilo je takoj zaãetka, ko sem odnehala, ko je go-vora o Pompeju …«

Ena ura — ali niso bile prav vse ure tak‰ne, kar se jevrnil?

Ko je potem vstala, da mu ponudi polovico svoje ma-lice, je opazil, da je ‰antala manj opazno, kakor se mu jesprva zdelo. S podloÏeno peto se je dala ta napaka znat-no popraviti.

Ponudila mu je pladenj z jabolki.»Polovica je va‰ih,« je rekla toplo in samoumevno.Ni se hotel upirati. Vzel je jabolko in ga pokusil. Bilo

je staro, s postanim okusom Ïivljenja brez smisla.


228

XXIX

Îe naslednji dan je zvedel za Tribelijevo smrt. Novi-co mu je sporoãil Hugon, ki da jo je dobil od neke-

ga dekleta, ki da ga je iskalo v gradu, ko je bil on pri pa-tru Kolomanu.

»Va‰ stari hlapec je umrl,« mu je rekel Hugon.»Kdo?«»Tisti stari, ki te je prihajal obiskovat.«»Ne, to je moj ded,« je rekel Gomer.»Nekoã si mi rekel, da dela pri vas za hlapca.«Gomer se je ugriznil v ustnice. Da, nekoã je rekel to,

ko se je sramoval pred njim. A doslej se je toliko spre-menil, da ni hotel poÏreti tistega dvoumja, s katerim gaje Hugon zbodel do krvi.

»Zdaj pravim, da je moj ded,« je odbil.»To je tvoja stvar,« je rekel Hugon.»Ne samo moja, ãe pa se je celo na Koro‰kem zve-

delo, kdo sem.«»O ãem govori‰?«»Kar tako, tjavdan.«»To si prihrani za kak‰nega nedoraslega sholarja, ki ti

je tovari‰.«


229

»Ti me ne bo‰ uãil, kaj naj govorim.«Pustil je Hugona in ‰el. Pri‰el je na Koli‰ãe, ko je Tri-

belij leÏal ‰e v rakvi na mizi, z zarezano bradico negib-no navzgor. Vrata v sobo so se mehko vdajala kakor ne-koã. Pokropil ga je in se pozdravil z Nitraborjevimi, ki sobili edini tam. Imica se je zredila, a se mu ni zdela pos-tarana. Dominik je bil Ïe cel moÏ. A Vodanka?

Odkar je ‰el z doma, je skoraj ni videl veã. Opazil joje nekoã na semnju, pa jo v gneãi spet zgre‰il. Ostala muje v spominu, ovita v tisti ãar, v katerem se mu je prika-zovalo nekdanje Ïivljenje na gmajni — kot neukroãenodekletce, ki se je pretepalo z njim ali pa se na vso moãsmejalo, ãe je opona‰al deda pri kosilu. Zdaj je bil dedmrtev, vznak na mizi je prizanesljivo ãakal na svojo zad-njo pot, vtem ko je on gledal Vodanko in je ni veã spo-znaval. Bila je manj‰a od njega, segala mu je malo ãezprsi, ne premajhna ne previsoka za deklico, ki je posta-jala Ïenska. Niã kmeãkega ni bilo na njej razen tiste ãis-tosti v pogledu, s katerim ga je kakor ovila, ko sta se po-zdravila. Nevsiljivo in prav tako brez zadrege se mu jepredstavila, znancu iz otro‰kih let, ki je bil zdaj sholar.Bila je otoÏna in ji ni bilo do besed. Kdaj pa kdaj je po-gledala na mrliãa in se potem z istim rahlim, vpra‰u-joãim in nezaupljivim pogledom vraãala k njemu. Po-tem sta se oba zazrla v mrliãa in stala tam, dokler ganiso dvignili. Ob njej je ‰el Gomer za rakvijo po opleti


230

stezi med gredicami, potem po gozdu in na kolovoz, odkoder Koli‰ãa ni bilo veã videti. Bila je pot iz detinstva,tista zaãudena odpirajoãa se steza, ki se je vrh slemenaodpirala na morje in na sinjo neskonãnost kraj njega.Tako je bilo tudi ta dan.

Nikoli si ne bi bil mislil, da pojde za dedovim pogre-bom tako spokojno spravljen sam s seboj. Tamle je bilomorje, z novo svetlobo od detinstva, ki se je zdaj pravtako mehko pela ãez obalo. In tudi malo va‰ko poko-pali‰ãe je bilo vse v soncu. In Ïalost, ki jo je ãutil, kakorda ni bila od smrti. Bila je brez tesnobe, preme‰ana znovo tolaÏbo, vsa topla kakor tiste nedelje, ko je priha-jal na grad Tribelij, da mu pripoveduje o Koli‰ãu.

Kajti zdaj se je zavedel, da ded ni smel biti poslednjiKoli‰ãar. Moral je biti le ãlen rodu, ki je krãil gozd naGrmadi. In zdaj je bila vrsta na njem, Gomerju, da ganasledi.

Bila sta zadnja, ki sta stopila s pokopali‰ãa. Samo Domi-nik je bil ‰e tam in zasipal grob. Drug ob drugem stakrenila mimo majhne ciprese skozi vratca, preãkalacesto in stopila po kolovozu navkreber.

Ko sta pri‰la do prelaza, sta se obrnila. Tribelijevegagroba ni bilo videti. Bil je na prisojnem, pod zidom.Toda vseeno sta se obrnila, kakor da sta se tiho spora-zumela za to nemo slovo. Njune oãi so se sreãale. Po-


231

gledala sta se v skladni otoÏnosti, v ãilem soglasju ssmrtjo, brez igre. Kolovoz je peljal po planem v gozd inzdaj se jima je korak sam od sebe uravnaval. Govorilasta, a vedno redkeje. Vsaka beseda je delala premolk donaslednje ‰e dalj‰i. Nista ‰la proti Koli‰ãu, ampak kreni-la sta s steze na sled, ki se je cepila proti Volãjemu vrhu.

Brez pomisleka sta stopila s poti, kakor po kakem ne-zavednem in davnem sporazumu. Prihajala sta s poko-pali‰ãa, a njima je bilo kakor na poletni dan, ko se voblakih trÏe sinjina po nevihti.

»Niã mi ni, ko da je toliko let vmes, odkar sem hodils tabo na ta vrh, od koder so se dale ‰teti ladje na mor-ju.«

»·la sem z oãetom, ko je pripravljal stojnice za se-menj. Takrat sem te videla najbolj od blizu. Nisi me opa-zil in nisem te poklicala.«

»Videl sem te in te zgre‰il.«»Mislila sem, da me nisi hotel videti. Bili ste v treh. Bil

si z gospodom in njegovim sinom, s tistim, s katerimsem vãeraj govorila na gradu, ko sem te iskala. Ali imakaj proti tebi?«

»Kaj ti je rekel?«»Rekel je, da se ne zanima, kod hodi‰. Vpra‰al je, ali

ni bil Tribelij hlapec pri Koli‰ãarjevih. Ali ni vedel, da jebil tvoj ded?«

»SovraÏi me,« je rekel Gomer. »In jaz ga sovraÏim.«


232

»Vpra‰al me je, od kod te poznam.«»Zakaj je hotel to vedeti?«»Kdove. Za jutri je rekel, naj se oglasim na gradu.«Pogledal jo je.»Oglasila se bo‰ pri meni, ko bom tam. Preden se

vrnem na Koli‰ãe, moram za kak‰en dan na grad. Hotelsem s tabo do sem, do Volãjega vrha.«

Mala jasa na vrhu je bila razkopana z jarki. Kdove,morda je kdo izkopaval ilovico. Ali je bilo to od oglarjev?Drug ob drugem sta ‰la na rob jase, od koder se je odpi-ralo na morje. Sonce je Ïe za‰lo in pu‰ãalo za sabo neko‰krlatno medlenje. Dimi so se dvigali po Furlaniji. Tihose je noãilo, le iz dalje je prihajalo kakor nekak‰no pol-zenje, kakor odmev karavane na poti. Oba sta poslu‰ala.Vsa skromna je stala tam, a kakor predahnjena od noãi,ki se je bliÏala. Lahka ãrna obleka jo je ovijala v otoÏnost.·ele zdaj je odgovorila njegovemu pogledu. Ni biloostrine na njenem obrazu, ko da so ga izoblikovale rokemehkega kiparja. Kakor iz dalje je pogledala, vsa krhkain ãista, izza tistih nedotaknjenih vek. A njen izraz je bilkakor izraz ãrnolasega angela pred solzami. Stala je tam,ko da je to edini hip, ko je ob njem in ga potlej ne bo veãvidela.

»Ali ni kakor polzenje?« je rekla.»Kakor neko prihajanje.«»Glej, te proge teme nad morjem.«


233

»Sli‰i‰ to?«»Sli‰im kakor ti. Ali ni kakor kako bliÏanje peruti?«»Kakor ãe bi se vzela jata galebov z onkraj voda.«»Tiho prihaja …«»Tu je.«Ni ga gledala, kakor da je sama, je ‰e naprej gledala

tja … A on je videl vzgib njenih vek, ko da se ji je okoovlaÏilo. Stresla je glavo kakor jezna sama nase, da se jeprepustila sanji. A njen obraz je bil razmehãan, bil jekakor ãrnolas dih, ki je zavel.

»Tako neumna sem,« je rekla.»Ne sme‰ govoriti tako.«Tedaj se je zjokala. A jokala je tako, kakor da je sama,

upirajoã se solzam, obrnjena stran, kakor ljubosumnana svojo nesreão.

Obrnila se je. ·e je bila vsa v solzah. Nova svetloba jije bila v oãeh.

»Zakaj joãe‰?« jo je vpra‰al.Ni odgovorila. »Bojim se. Morda se oba bojiva tega,

kar je Ïe.«»Ne, ne morem verjeti.«

·la sta z vrha. In ko sta pri‰la do jarka, ji je pomolil roko,da bi ji pomagal ãezenj. Ni je sprejela, ko da je ni opa-zila. Nedotaknjen otrok je bila. V gozdu je bilo temno,a Vodanka je hodila vsa lahka, spro‰ãeno se je razgovo-


234

rila in mu domaãe pripovedovala o domu, ko da se nezaveda noãi. ·la sta mimo Koli‰ãa in se tam, kjer se jepot dvignila iz doline na svetleje, poslovila.

»Kdaj pride‰?«»Morda Ïe dopoldne. Vpra‰ala bom po tebi.«»Na gradu bom ves dan. Spravljal bom svoje stvari in

te ãakal.«»Zdaj grem.«»Zbogom, Vodanka.«Obrnil se je na stezi, z njenim nasmehom v oãeh.


235

XXX

Vsekakor se je moral ‰e oglasiti v gradu. V njegovisobi so bile stvari, predvsem knjige, ki jih ni mislil

pustiti. Moral se je posloviti od sluÏinãadi, od ljudi, ki sose navezali nanj, ponosni, da vidijo v svojem ãlovekumladega gospoda. In Numeran je bil ‰e tam, s katerimse ‰e ni utegnil kaj veã razgovoriti.

Zdaj, ko je Lamoral s svojo stotnijo pusto‰il nasadeTrÏaãanom tam nekje v Istri in ga zaenkrat ni bilo priãa-kovati nazaj, je lahko opravil vse to pri belem dnevu,brez vsakega skrivanja. Da bi se Hugon upiral njegoviodloãitvi, tega ni bilo priãakovati. Kar pa se je tikalo os-talih s Klelijo vred, mu nihãe ni mogel braniti, da bi bilsam svoj gospod.

âutil se je svobodnega kakor nikoli. In ãeprav je bilona veãer pogreba, ko je izgubil zadnjega svojega rodu,se ni ãutil samega. Ko je nazaj grede pri‰el do prelaza, seni ognil kolovozu, ki ga je moral peljati mimo pokopa-li‰ãa. Brez tesnobe, s toplim obãutkom domaãnosti je ‰elskozi ‰e neshlajeno poletno temo mimo odprtih lesenihvratc, kjer je v bliÏini poãival Tribelij. Lahko bi zdaj hodil


236

kjerkoli in ne bi bil sam. Bila sta v dvoje, ki sta zdaj ho-dila v Ïivljenje.

Gredoã po cesti si je v mislih ponovil vsak hip, ki ga jepreÏivel, odkar je na Koli‰ãu sreãal Vodanko. Sli‰al jevodo, katere glas je zamiral za njim, ãim dalje je stopal.Bila je topla junijska noã, s kak‰no senco di‰eãega grmakraj poti. In tamle nad njim je bila Andromeda, ozvez-dje, ki ga je spoznaval. Sijala je, ko da se je pravkar vÏga-la s svojimi toplimi nizkimi zvezdami, da sije nad nje-govo sreão. Bil je sreãen, kakor si ne bi bil nikoli upalpredstavljati, da je moÏno biti sreãen, odkar je Elizabetarazbila njegov sen. Ne, ona ni bila, ki bi lahko doumelanjegov sen. In ves ta ãas prav do dana‰njega dne je mi-slil, da prav tako ni Ïenske, ki bi doumela to. Niãesar veãni priãakoval, kakor cepljen s strupom, ki mu ni dal, dabi videl kak‰en smisel pred sabo. A zdaj, z vrhuncaskladne blaÏenosti, ki ga je obhajala, se je spominjalbrez sovra‰tva nje, Majnardove hãere. Ni je smel sovra-Ïiti, ker se ga ni sramovala, ker ga je morda ljubila. Aãutil je do nje isto kot na veãer, ko je dobil njeno pismo,nek odsoten, nepovraten prezir. Samo enkrat jo je sreãalpotem, na izletu, ki ga je napravil s kranjskimi sholarjiv Videm. Elizabeta je bila tam v druÏbi Goriãanov. Dalji je roko, a ona je morala zaãutiti, s kak‰nim hladom.Zakrivala je svojo zagrenjenost z igranjem ponosa. Ko je‰la, je pogledal za njo, na noge, ki so se mu nekoã zde-


237

le, kakor da so pri‰le izpod Fidijevega dleta. Zdaj sta mudali vtis dveh teÏkih cokel — da, ‰e enkrat jo mora sreãa-ti, ne sam, ampak z Vodanko ob sebi.

»Ta je bila, priãakovana!« ji poreãe.Vodanka — zdaj je ‰la sama skozi gozd, on jo je

spremljal s svojo mislijo in blagoslavljal vsek njen korak.Ona je bila, tista izsanjana, Ïenska, ki je znala iti v kora-ku z njegovo sanjo, sanjo mladega pesnika. Zdaj je bilamorda Ïe doma, v vasi, ko je on prestopal prag tega za-tohlega gnezda.

Spet je bila pred gradom voja‰ãina, oddelek pe‰cev, kise je preskrboval z ÏiveÏem. Prihajali so in spet odhajalina grad. Tudi v vratarnici so se gnetli in se po vsem vi-dezu zabavali z Numeranom, ki je igral z njimi. Vino jeteklo in tja do dvori‰ãa je segal zadah, ki je prihajal iztiste zasilne beznice.

»Poslal sem oãetu sporoãilo, da si pri‰el.«Hugon je bil tu, ki ga je nagovoril.»Ni bilo treba, ko spet odhajam,« je rekel Gomer.»Oãetov ukaz je bil, da mu sporoãim, ko se vrne‰ iz

Padove.«»Lahko.«»Kam odhaja‰?«Hugona ni zanimalo, ãe je hotel Gomer stran. Toda

zdaj je bil on tisti, ki je nadomestoval oãeta. Zato je mo-


238

ral vedeti, kam Gomer misli. Toda zaman je ãakal od-govora.

Gomer je molãal; hotel je stopiti mimo njega.»Gre‰ nazaj v Padovo?«.»Ne.«»Ne mislim te prositi.«»Potem je v redu.« je rekel Gomer in ‰el.Za sabo je ãutil Hugonove oãi, ki so mu sledile. ·el je

v svojo sobo in povezal sveÏenj, kar je imel tam glagol-skih knjig. Latinskih je bilo veã, za veã sveÏnjev, a to bo-sta uredila jutri z Vodanko.

Stopil je k oknu, ne da bi se naslonil. Slano in vzne-mirljivo je zadi‰alo od morja. Bil je v kratkem suknjiãuin zunaj je bila navadna poletna noã, vse je bilo navad-no okrog njega, tudi razpoka, ki jo je zaãutil na oken-skem kamnu, na tem obrabljenem pe‰ãenjaku, ãe je po-loÏil roko nanj — in vendar, kako novo, kakor oÏivljenoje bilo vse to! In Vodanka je ãutila isto, zdaj, ko so se jimorda speãi zvraãali lasje na blazino in je zaspala obmisli nanj. Bil je sreãen. A ni mogel spati.

Zunaj, na dvori‰ãu, je bilo Ïivahno kakor podnevi.Dolgo so odhajali vojaki, preden je bila na gradu spetti‰ina. Stopniãasta steza je bila posuta z odpadki, s kosicunj in vsakovrstno nesnago, prav do izhoda. Pred vra-tarnico se je belila na tleh mehka steptana plast, morda


239

moka, ki je u‰la iz poãene vreãe. A kaj je poãenjal Nu-meran, da je bila v vratarnici ‰e luã?

Sklanjal se je ob le‰ãerbi, pre‰teval novce, z laãnimizrazom okoli malih napetih ustnic je delal obraãun tegadne. Igranje je neslo, ãe se mu ob tej uri ni zdelo spati.Morda mu je pomagal k budnosti meh, ki ga je imel obnogah in se sklonil k njemu, kadar je odrinil od sebekupãek, ki ga je od‰tel.

Gomer je vstopil prav takrat, ko je pil, da bi ga takomanj presenetil. Toda Numeran kakor da je zagledalprikazen. Obstal je, ves bled.

Kdove, morda je bila ura res tak‰na, da se je celo taneukroãeni starec ustra‰il. In Gomer se je moral po‰aliti,moral je napraviti poÏirek njegovega vina, da je Nume-ran verjel, da ni prikazen, ampak mladi gospod, ki se mune da spati.

»Da. Koli‰ãar sem, menda me nisi pozabil to leto, karsem bil v Padovi, kaj?«

»Mladega gospoda ne bom tako hitro pozabil! Bil si‰e majhen, ko sem te prviã videl prav tamle, pri vratih,ko te je oskrbnik pripeljal iz Trsta. Spla‰eno si se oziral,kot paglavec, ki gre prviã v grad — zdaj pa je iz tega pa-glavca zrasel sholar!«

»Tak ne bo‰ pozabil na Koli‰ãarja, ãe spet gre z gra-du?«


240

»Koli‰ãarja?« je rekel Numeran. »Ne.« Bilo je, ko daje presli‰al vpra‰anje. »No, vidi‰, novce stejem. Ni vseslabo za to, da ‰koduje. Niti vojna ne.«

In Numeran ‰teje sredi opusto‰ene vratarnice, pre-‰teje in odrine kupãek po ‰e neposu‰enem vinskem ma-deÏu.

»Koliko?« vpra‰a Gomer.»Deset,« odgovori Numeran.»V‰tel si se.«Numeran ‰e enkrat pre‰teje kupãek z devetimi nov-

ci.»Sholar si in ãrne bukve ima‰.«»Zato vem, da si se u‰tel.«»Seveda sem se.«Na‰teje drug kupãek.»Nisem pijan,« pravi.»Vidim.«·teje, a roka mu nekam prehlastno preklada novce.

Pogleda Gomerja.»Bil sem pijan, a zdaj nisem.«»Kdaj misli‰, da si bil najbolj pijan?«Numeran preneha ‰teti.Bled je. âemu ga je tako pogledal?»âe imas ãrne bukve, ve‰, kdaj. A zdaj pusti, mladi

gospod, da konãam s prekletim ‰tetjem.«»Kar ‰tej.«


241

A Numeranu ‰tetje kakor da ne gre. Kakor da je obu-pal.

»Bil sem pijan,« pravi. »Takrat sem bil pijan do neza-vesti.«

»Da sploh nisi loãil obrazov ljudi.«Molk. In noã onkraj vrat. Niti straÏarja na stolpu ni

sli‰ati.»Povej, ãe morda nisi ãlovek.«»Kaj te zanima?«Spet molk.»Bil sem pijan, a ãetudi bi bil mogel videti Koli‰ãarko,

je ne bi smel.«»Je ne bi smel?«»Ne.«»Kajne, da je nisi videl?«»Nisem videl, da je zveãer pri‰la v grad, in nisem sli-

‰al, da hoãe h gospodu Lamoralu, in nisem videl gospo-da Lamorala, ko je pri‰el ves krvav po stopnicah. In ni-sem bil jaz, ki ga je gospod Lamoral stisnil ob zid drvar-nice.«

»In nisi bil tisti, ki si jo videl, kam je ‰la z gradu.«»Nikamor ni ‰la z gradu.«»Je bila to utopljenka?«»Morda, ni je bilo prepozmati.«»Lamoral bo povedal, ko se vrne.«»Imej usmiljenje z mano, ãe si ãlovek.«


242

XXXI

Kdove, koliko je bila ura — zunaj je bilo manj tem-no. Stopnice na stezi so se vlaÏno svetlikale. Na

dvori‰ãu je ‰e pusto‰il vzduh po voja‰tvu, a tudi tam jebilo svetleje. Na mali vzhodni terasi — tam se je nema-ra Ïe svitalo.

·el je tja.Na bregu onkraj prepadnega tolmuna se je tema Ïe

rahljala, postajala je gneãa dreves, medlo zelenje v str-mini.

Jutro. Dan, ki ga je ‰e sinoãi tako sanjal —Le kratka kresna noã je bila vmes. In kaj kmalu, komaj

se zdani, se bo odtod odprl znani razgled. Vse bo kakorvãeraj, kakor od zdavnaj, neizpremenjeno — pod tera-so bo leÏal tolmun in kotanjasto dno se mu bo sinjeodraÏalo skozi prozorno mornico. In skalnati otok krajnjega bo kakor vedno dajal oãem vtis padlega galeba ssprostrtimi perutmi. Kar se bo tamle na bregu iztrgaloiz teme, bo ‰e vedno isti oljãni gaj. Neizpremenjeno bovse okrog njega — in on?

Mater je na‰el. A kaj je ‰e naprej vrtalo v njem?


243

Naslonil je roko na zid, odkru‰il kamen in ga izpustil.Kamen se ni mogel nikjer odbiti — ob tem navpiãnemstolpu iz Ïive skale ni mogel iti kakor prosto navzdol, dovode. âe bi ‰e tako pirisluhnil, ne bi zasli‰al pljuska. Pre-visoko je — to ozko teraso na sesljansko stran si je za-mislil ãlovek, ki je hotel z vrha prepada meriti vso dra-gocenost svojega obstoja.

Bil je tujec iz ravnin, ki je pri‰el sem, zavojevalec, kimu je bila ta globina nedomaãa in ga je opajala. Pri‰el jein se zasidral tule na skali. Devin‰ãina mu je vozila semsvoje pridelke. Dajala mu je Ïito in vino, seno in pra‰iãe.Dajala mu je svoje neveste. —

Ob‰lo ga je, kakor od mravljincev. To ni bila igra me-seãine, kar je videl — bilo je novo jutro, ki je vstajalo. Gajv bregu je zanesljivo stopal iz teme. Nepovratno se jedanilo. A tam, v vasi za Grmado, je spala deklica, lasje sose ji brezskrbno usipali na blazino, vsa je bila kakor vhipu, ko je usnula. In ãe je ljubezen prodirala tudi vnoãni sen, se ji je moralo sanjati o njem, ki ga je prej‰njidan vzljubila.

V snu je hodila ob njem skozi poletni gozd. Kakor vilaga je peljala po stezi, nad katero je bilo hrastje najboljgosto. âmrlji so brneli v vroãini in Vodanka je postala,bosa in prislu‰kujoãa, ko je veverica tiho zaplavala vvejah. Peljala ga je za seboj, kakor sveãenica v skrivnost.»Pojdiva,« je pravila, »zakaj se ustavlja‰?« A on ni mo-


244

gel naprej. »Ne morem za tabo, angel moj.« PribliÏala semu je z mehko kretnjo ljubezni. »Zakaj ti je ta otoÏnostv oãeh? Zakaj me gleda‰, ko da nisi Gomer, prijatelj izotro‰kih let? Zakaj bledi‰. Tako spro‰ãeno si ‰el po tejstezi ob meni vãeraj, ãeprav je bila noã! Je ne prepozna‰veã? Ne prepozna‰ veã skrlaste strehe, ki se prikazuje najasnici? Koli‰ãe je, dom, ki je odslej najin. Vrt pred njimsem oplela, nageljne sem zasadila in zravnala kraj stezekapnika, ki si ju nekoã obtolkel v votlini. Zakaj postaja‰?Ne prepoznava‰ veã hi‰e svojega oãeta?«

»Povej mi ti, ki ne laÏe‰: povej mi ime mojega oãeta,Vodanka.«

»Zakaj slabi‰? Se ne spominja‰ njegovega imena? Go-nimerja?«

»Samo on mora biti moj oãe!«»Vstani, pojdiva!«»Ali sem ‰e jaz tisti, ki si ga vzljubila ti, hãi zemlje?«»Ti si, Gomer!«»Ali sem tudi jaz odtod? In ali je ta zemlja res moja?.

Sem jaz tisti?«»Ti si!«»âe kaj, me bo samo ta beseda odre‰ila.«»Pojdiva, skoraj sva doma!«»·el bom, a poãakaj, da leÏem in se spoãijem.«Lezi, nesreãneÏ, ki te je zemlja varala. Zato si jo pre-

veã vzljubil. Vzljubil si jo s strastjo zavojevalca, ki je pri-


245

‰el iz mastnih niÏin. Ta ljubezen je bila prevelika, da tene bi peljala v pogin. Kajti zdaj spoznava‰, da si tujec nanji. Ona te izloãa iz sebe, potem ko te je enkrat Ïe izloãi-la. Odpoãij se tule na zidu terase. Tolmun Ïe ni veã takoglobok, ker ga zdaj polni jutranja megla. Lezi in pusti, dase vsa preteklost izteãe v to noã, preden se ne bo dokraja zdanilo.

»Hoãem govoriti s tabo nocoj.«»Predaleã sem, da bi te sli‰al.«»Kje si?«»Danes sem opusto‰il za sto dnin zemlje sovraÏni-

kom in zdaj poãivam v ‰otoru, kjer prebiram poroãilo,da si pri‰el.«

»Nisem tisti, ki ga misli‰.«»Nisi Gomer?«»Zmotil si se.«»Nisi sirota s Koli‰ãa, ki sem jo posinovil? Nisi moj

enakovredni lovski tovari‰ iz moãvirij? Mladi sholar?«»S Koli‰ãa na Grmadi sem. Moja mati je sluÏila pri

tebi, preden sem se jaz rodil. Iztrgal si me iz moje mla-dosti. Poslal si me v samostan in sem pobegnil. Poiskalsi me in me poslal nazaj. Ko sem drugiã pobegnil, si mevzel k sebi na grad. Preoblekel si me v tujo obleko in menapravil enakopravnega s tvojim sinom Hugonom. Po-slal si me v Padovo. Îivljenje si mi vzel, ki mi je bilo


246

namenjeno. Vseeno je, ãe si me morda ljubil. In zdaj sime napravil tujca na zemlji, ki je bila moja.«

»Nisi Gomer?«»Tisti sem, ki je rad pomagal Jerneju, kadar je ta po-

pravljal svojo ãupo. In ki je hodil spra‰evat Numeranazaradi utopljenke. Tisti, ki je zaman iskal v tvoji zbirkizlatnik z okvaro. Se ga spominja‰? Sholar sem. A nisemtvoj posinovljenec. Moje ime mi je neznano.«

»Kdo si?«»Nisem ta, ki sem bil do vãeraj, zato te zdaj sovraÏim,

ãeprav te nisem nikoli ljubil. Spremenjen sem, da me nebo‰ veã spoznal. Videl bo‰ v meni dva ãloveka. SovraÏitase drug drugega. In tebe s sinovskim sovra‰tvom.«

»Kaj dela‰ ob tej uri?«»LeÏim na zidu sesljanske terase in te ãakam.«

Kratka kresna noã je ‰la. Nov dan je tu, medlo in ne-spoãito se prebija gaj v strmini. Sonce je Ïe zasijalo nastreho gradu, a zid pod njo je ‰e v noãni senci, prerisanz mreÏo vlage po presledkih med kamni. Tam je okno,ki je bilo vso noã odprto.

»Za boÏjo voljo, vi ste.«»Jaz, Klelija!«»Kdaj sem vas Ïe gledala. Nisem mogla spregovoriti

od strahu, da bi se zbudili in … Ne, ne muãite me, poj-dite z zidu, imejte usmiljenje …«


247

»Lahko bi me poklicali, saj nisem spal.«»Niste spali? In ste bili tu vso noã? Moj Bog!«»Mislil sem na vas, Klelija.«»Oh …«»Oba rada bereva, oba imava rada Lukana, nekoã

sem celo sli‰al, da sva si malo podobna, pomislite!«»Vstanite od tam, prosim vas …«»Iz ljubezni do vas vstanem.«»Oh, kaj delate, umrla bom, ãe …«»Niã, ali niste rekli, naj vstanem? Vstal sem pokonci

na zidu, da bi vas lep‰e videl. Ampak ãe boste vpili, seodÏenem in potem ne bova niã veã brala po eno uro nadan Lukana …«

»Prosim vas, pri va‰i materi!«»Pri moji materi? No, pa spet sedem. In se takole obr-

nem proti vam, da mi bodo noge bingljale znotraj tera-se. Tako je varno, ne? Zdaj ste zaradi mene lahko mir-ni.«

»Hvala Bogu, oh …«»Malo je hladno, se vam ne zdi? In kako to, da vi za-

rdevate?«»Ne govorite mi tako …«»Ali me ne ljubite, Klelija?«»Ne, ne podaja se vam, da tako govorite. Tako dobri

in spo‰tljivi ste bili …«»Mislil sem: Klelija me ima sestrsko rada.«


248

»Drugaãni ste. Ne spoznavam vas. Kaj vam je?«»Danes odhajam.«»Zakaj, ko ste komaj pri‰li? In kdaj se vrnete?«»Pridem na obisk, ko se vrne gospod …«»Tako rad vas ima kot svojega sina. Rekli bi mu oãe

kakor midva s Hugonom.«»No, recimo, kadar se vrne oãe, kakor Ïelite.«»A za koliko ãasa mislite stran?«»Za stalno.«»Saj ni mogoãe. Tako ste se Ïe udomaãili, da nihãe veã

ne gleda na vas kot na gosta …«»Ampak kot na sina, kaj?«»Ne, pregovorili vas bomo, da ne pojdete. Glejte, zdaj

bo v Devinu ãedalje lep‰e …«»Krasno jutro, kaj, Klelija? Sli‰ite, kaj vse poãenjajo

ptiãi v gozdiãu?«»Tako lepo je …«


249

XXXII

Tisti dan, na god svetega Janeza Krstnika, je dopol-dan potekel po obiãajnem dnevnem redu. Niã ta-

kega se ni zgodilo, kar bi dalo slutiti dogodek, do kate-rega je ta dan pri‰lo.

Bilo je malo pred poldnevom.Vse je kazalo, da je Hugon jemal ta dan ãisto vsak-

danje. âeprav je sam navadno prepu‰ãal skrb za gospo-darstvo oskrbniku, se je danes ukvarjal s pripravami naÏetev, ko da hoãe s tem poudariti svoje nezanimanje zaGomerjev odhod. Niã veã se ni zanimal, da bi zvedel odnjega, kam odhaja. ·e manj ga je sku‰al pregovarjati,kakor je to hotela Klelija.

»Zakaj ne vpliva‰ nanj?« je rekla drhte.»âemu bi vplival, ko pa on ne spada sem?«»Kako more‰ tako govoriti?«»Nehaj s tem, Klelija.«Hugon jo je odbil s takim hladom, da ji je zaprlo sapo.»Saj je Gomer vendar na‰!« je rekla in zaihtela.»Ne prismoduj, Klelija. PostreÏnico ti preskrbim.«»Do niãesar mi ni, ãe Gomer pojde.« «


250

»Prikupno dekle je, ki sem mu naroãil, naj se Ïe danesoglasi v gradu.«

Hugon je mislil na Vodanko. Tista brhka ãrnolasa po-java se mu je vtisnila v spomin, komaj jo je zagledal. Indanes jo je Ïe malo nestrpno priãakoval.

Vodanka je res pri‰la. Toda na njegovo najveãje zaãu-denje je prihajala v grad ob Gomerju. Videlo se je, da joje ‰el Gomer ãakat. Da pa se njemu, Hugonu, kljub na-roãilu ni niti predstavila, ampak ‰la ob Gomerju mimonjega kar v njegovo sobo, ni bilo mogoãe razumeti dru-gaãe, kakor da gre za izzivanje, ki si ga je hotel Sclavige-na zadnji dan privo‰ãiti. Dekle je bilo ãisto pod njego-vim vplivom, to je bilo videti iz vsake njene kretnje. Hu-gon ni hotel izzivanja sprejeti. Toda vseeno je hotel ure-diti zadevo, kakor je mislil.

Kmalu zatem sta se Gomer in Vodanka vraãala iz gra-du, vsak s svojim sveÏnjem. In tedaj je pri‰lo do tistegakrvavega dogodka ki ga kronist ‰tivanskega samostanaimenuje enega najbolj Ïalostnih, kar se jih je zgodilo vteh krajih za vladanja poboÏnega in bojevitega patriar-ha Raimunda della Torre.

Sholar je pri‰el z dekletom brez vsake ovire izven gra-du. Skupaj sta se vzpela na stezo, ki se je dvigala na plo-‰ãad na gmajni. Toda prav tam, ne daleã od Ïitnice, jeãakal Hugon. Na videz je bil tam ãisto sluãajno. Toda ko


251

sta pri‰la oba mimo njega, je prviã spregovoril Gomer-ju.

»Ti lahko gre‰,« je rekel. »Ampak ona ostane.«Vse se je zgodilo bliskovito. Gomer je odloÏil sveÏenj

in stopil predenj.»Kaj pravi‰, sin morilca?« je rekel.In za ãudo Hugon kakor da je presli‰al besedo. Ob-

vladal se je.»Ona ostane na gradu,« je ponovil mirno.Izza Ïitnice se je zdaj prikazalo nekaj oboroÏencev, ki

so bili videti tam prav tako sluãajno kot Hugon. Gomerje mahoma razumel, kaj se je godilo. Hugonu se je ho-telo nove postreÏnice in zdaj je bila na vrsti Vodanka,kakor je bila nekoã na vrsti — njegova mati. Toda on jebil po noãi, ki jo je pravkar preÏivel, preveã razburkan,da ne bi bil odloãen na vse. Tokrat svojega kratkegameãa ni pozabil. Brez oklevanja ga je izdrl in sunil znjim. Hugon je moral plaãati tudi oni stari raãun. To seje zgodilo, ‰e preden so se oboroÏenci pribliÏali.

Bilo je malo pred poldnevom.Kmalu potem je bil pokonci ne samo grad, ampak

tudi ves Devin. Novica je pri‰la v samostan in se blisko-vito raznesla po okolici. Kmetje so pu‰ãali delo na poljuin tekli v gruãah proti Ïitnici. Nabrala se je velika mno-Ïica, ki je ostala na mestu ‰e potem, ko niti Gomerja nitiHugona ni bilo veã tam. In ‰e mnogo let potem so zna-


252

li ljudje natanãno pokazati mesto, kjer je mladi sholar sKoli‰ãa na Grmadi uporno dvignil roko nad sina svoje-ga gospoda.

Hugon je umrl kmalu zatem, potem ko je z nosilniceprisostvoval razpravi, kjer je bila izreãena krvava sodbanad njegovim napadalcem. Takoj potem je bila obsod-ba izvr‰ena in Gomer je bil obglavljen na plo‰ãadi predÏitnico, prav na mestu svojega zloãina. Kronist, ki beleÏito na dan po godu svetega Janeza Krstnika, pripominja,da obsojenec ves ãas do smrti ni izrekel besede.

Klelija je shirala kmalu potem, medtem ko Lamoralani bilo v Devin niti na njen pogreb, ker je ‰el z Raimun-dom daleã noter v Meranijo. Za smrt svojih otrok je zve-del pozneje.

Vojna se je nadaljevala.Raimund je zavzel Trst, istrskih mest pa ni dobil na-

zaj, ker so bila na mirovnem zasedanju prisojena Be-neãanom.

FERT OBLIVIONEM ANTIQUITAS


253

ISBN 91-7301-073-1

www.omnibus.se/beseda

alojz rebula - devinski sholar

Documents