Tri ženske, dva moška, tri osebe. Sliši se kot uganka. Ali morda igra besed.Pravzaprav je oboje, pa še komedija zmešnjav po vrhu. Gre namreč za novmuzikal Sugar - Nekateri so za vroče, v katerem dve glavni vlogi - kontraba-sistko in saksofonistko odigrata Uroš Smolej in Gregor Gruden. Vas zanima?

MGL je polno simpatičnih igralcev. Mnoge mednjimi sem spoznala posamično, med drugim tu-

di Jano Zupančič, Uroša Smoleja in Gregorja Gru-dna, a tokrat sem imela priložnost, da se srečamovsi štirje in poklepetamo o novi izvrstni stvaritvigledališča, muzikalu, ki je premierno uprizoritevdoživel na začetku decembra in je do časa, ko bostetale izvod revije držali v rokah, že požel burne apla-vze in salve smeha.

BARVNA ZMEŠNJAVA"Že od nekdaj sem imel rad ta film, Nekateri so zavroče," pravi Uroš Smolej, ki v predstavi igra Jer-ryja oziroma Daphne, ki ga je v filmu upodobil ne-pozabni fack Lemmon. "In prav tako mi je bila odnekdaj najbolj všeč vloga, ki jo je ustvaril fack Lem-mon." Prav nekje globoko v sebi si je nekako ce-lo želel, da bi kdaj to vlogo lahko odigral, a splohni vedel, da obstaja odrska različica. "Tudi jaz ne,"odkima Jana Zupančič, "vse dokler se nismo tu za-čeli pogovarjati o predstavi." Zupančičeva igra Su-gar Kane, mlado in naivno pevko, ki si bolj kotkarkoli drugega želi poročiti milijonarja. Na film-skem traku je naivno glasbenico uprizorila Ma-rilyn Monroe in tudi ona je ustvarila legendarnovlogo. Pravzaprav je bil ves film kulten in uprizar-jati nekaj, kar je v ljudeh že pred skorajda petde-setimi leti pustilo velik pečat, je nedvomno težkanaloga. A igralci pravijo, da so se skušali s tem karnajmanj obremenjevati.Ko jih vprašam, kaj je bilo pri pripravah na pred-stavo najbolj zabavnega, se začnejo glasno smeja-ti. Najbrž kar vse. "Za vaju je bilo najbrž zabav-no preobleči se v žensko," Jana vprašujoče pogle-da soigralca in Uroš se malce negotovo zasmeji:"Pred leti bi se mi morda zdelo bolj zabavno, kot semi je zdelo zdaj." A Gregor v istem trenutku naj-de nekaj bolj zanimivega: "Morda popolnoma dru-gačna zgodba je anekdota o črnih nageljnih, ki so vgumbnicah gangsterjev pristali popolnoma po na-ključju." Režiser Stanislav Moša je namreč po roduČeh, in čeprav slovenščino že kar dobro obvlada,je naročil črne nageljne, saj v njegovem jeziku črnapomeni rdeča. "Pa so naročili nageljne, ki so jih po-tem pridno pobarvali v črno in jih je režiser ves te-den iskal," se smeji Gregor. "Nageljni pa so bili vesčas na kostumih, le videlo se jih ni." Malo pomi-sli, potem pa se spomni: "Morda še najbolj 'zabav-no' je bilo, da sem se depiliralpoprsih!" Uroš hitro

pove, da je bilo zabavno' tudi, da je dva mese-ca naokrog prenašal kontrabas. Malce manj

\ zabavno je bilo dejstvo, da so imeli le dvameseca časa. "Če bi ga imeli več, bi se ver-

jetno med pripravami veliko bolj zaba-\ vali," se nasmehne Jana. "Prava zaba-

\ va seje začela, koje v dvorano stopiloobčinstvo," se strinja Uroš.

USTVARJANJE LIKOVPrvi vtisi o predstavi so se igralcemzačeli nizati že, ko so dobili kostu-

me in opazovali scenografijo. Medpripravami so bili make nemirni,

saj so imeli manj časa za študijo, paše tri različne skupine so navadno va-

dile ob istem času. "Na odru smo dela-li mi, zgoraj so punce vadile koreografi-

jo, v drugi sobi je nekdo vadil petje in karnaenkrat je bila polna hiša vsega," povejo.

Muzikal je žanrsko zahteven projekt, ki odigralca zahteva veliko več kot navadna igra. Mu-zikal, v katerem so že zaigrale tri legende; polegMonroejeve in Lemmona še Tony Curtis, pa takos seboj prinese še dodatno odgovornost. "Najbrž jeto še najbolj trkalo name, saj sem bil res velik obču-dovalec Jacka Lemmona v tem filmu," prizna Smo-lej. Ker so vsi trije film že dobro poznali, je bilomimo ustvarjenih vlog seveda težko stopiti. "Vsime sprašujejo, če sem imela željo posnemati Ma-rilyn oziroma se njeni uprizoritvi Sugar Kane karnajbolj približati," pravi Jana. "Moram priznati, dase s tem sploh nisem obremenjevala. Osredotočilasem se na to, da ustvarim lik Sugar Kane, ne Ma-rilyn Monroe." Morda je prav zato filmsko različi-co postavila na stran in ta v njenem DVD-predva-jalniku med pripravami na predstavo ni našla pro-stora. Prav tako pa režiser od njih ni zahteval, dabi se popolnoma oddaljili od likov, ki so bili upri-zorjeni v filmu. "Vendarle konec koncev ustvarja-mo vloge, ki so bile 'napisane'," poudari Gregor."Prav iste like, ki so jih ustvarili filmski igralci, innedvomno so nekatere značajske lastnosti in zna-čilnosti podobne, če ne popolnoma enake in bi jimnajverjetneje naredil večjo škodo, če bi se jih trudilodigrati drugače." Uroš, ki je Jacka Lemmona vzelza navdih precej nehote, pravi, da vloge drugačepravzaprav niti ne bi mogel odigrati. "Določene re-miniscence in asociacije na film so verjetno celo do-brodošle, saj bo na nekaterih mestih občinstvo ver-jetno že vedelo, kaj bo sledilo kakšnemu prizoru, injim bo to izvabilo še večje zadovoljstvo,"pravi. "Se-veda pa so liki res takšni, kakršni so," poudari Jana."Sugar Kane je naivna in iz nje ne moremo naredi-

ti bistroumnega lika, ki bi v dveh minutah ugoto-vil, da ti 'ženski' pravzaprav nista ženski. Prav ta-ko ona sama po sebi ni smešna in ni namenjena te-mu, da iz gledalcev izvabi glasen smeh."

NOVE SPRETNOSTIGre za komedijo lahkotnega značaja, za komedijozmešnjav, preoblek in situacijske komike, in naj-pomembnejše je dejstvo, da se ljudje zabavajo. Apri tej zabavi je svojevrsten davek plačala tudi eki-pa. "Najteže zame je bilo petje," se zasmeji Jana, kije sicer že nastopila v muzikalu Goslač na strehi."Tam sem odpela dve kitici," zamahne z roko, "to-le zdaj je tisti pravi pevski izziv." Z vsako predsta-vo, ki jo odigra (in odpoje), ji je laže igrati slavč-ka, ki igra na ukulele. "Nekje so zapisali, da je bi-lo zame najtežje učenje na ukulele, pa ni res, kerse igranja nisem naučila," se hudomušno nasmeji."Res je," jo dopolni Gregor, "Vse naše igranje na in-štrumente je pravzaprav igranje." Predvsem pa sosi vsi trije srčno želeli, da bi predstava uspela, dabi v ljudeh vzbudila zadovoljstvo in veselje, ki gaiz dvorane odnesejo domov. "Tudi zaradi teže, kijo nosi zgodba, ki jo ljudje že poznajo," pravi Uroš."In seveda tudi, ker imam sam za sabo že eno vlo-

go v muzikalu v tem gledališču, kije ljudem že ze-lo dobro poznana."Strah pred visokimi petami seje umaknil želji po zadovoljnem občinstvu. Med-tem ko se je Uroš boril z legendarnim likom, pa jeGregorja bolj skrbelo, kako odigrati Joeja, ki imav predstavi kar tri različne 'osebnosti'. "On je Joe,ki miri Jerryja; je joe, kijejosephine, injejunior, kije milijonar. Krinka za krinko za krinko." Osebnopa mu je bil najljubši lik Juniorja. "V njem najboljuživam," se nasmehne. "Kot josephine mora imetiDaphne, ki bi najraje pobezljaV-a, ves čas imeti navajetih, kotjuniorpa se šele lahko sprosti."

Kar pa se tiče teh slavnih visokih pet, v katerihfanta brez večjih težav ne le hodita in tekata, pačpa tudi plešeta, je treba poudariti dogovor, da mo-ški del igralske zasedbe, ki bo nastopal v visokihpetah, ne bo nosil nižjih pet kot ženski del. "Osemcentimetrov in pol," prikimata fanta s kislima na-smeškoma. "Uroš je hotel, da ima njegov lik pete,ki bodo težo njegovega telesa vlekle bodisi naprej,bodisi nazaj," ga zatoži Jana. In pravzaprav mu jeuspelo, pa čeprav igralca povesta, da sta se na ho-jo 'na višini' že kar dobro navadila. "Moram re-či, da občudujem Gregorja, ki se ni niti enkrat pri-tožil, medtem ko sem jaz ves čas 'jamral'!" priznaUroš. "Vaja res dela mojstra," pravi Gregor. "Nazačetku so me vedno bolele noge, ko sem odhajaldomov, pa sem se potem navadil. Bolj me je 'zade-lo' nekega dne, ko sem ugotovil, da ustvarjamo resveliko predstavo."Uroš prizna, da bi bil vesel katere koli vloge v tejpredstavi, vendar mu je bila že od nekdaj najljubšata, ki jo danes igra. "Vedno je tako, da sebe najtežeoceniš in upaš, da greš v pravo smer," pravi. "Lah-ko opazuješ druge in razmišljaš, kako bi to ti nare-dil. Zelo bi mi bilo všeč, če bi imeli predstavo, v ka-

feri bi se menjavale vloge." Najbrž popolna zmedaza gledalce pa bi bila velika zabava za igralce. Ja-na med smehom prizna, da so nekoč tako zago-dli soigralcu pri vaji za neko predstavo, ko sta sis soigralko zamenjali kostuma in tako popolno-ma zmedli tistega, ki bi moral eno izmed njiju na-govoriti - a ni vedel, katero. "Jaz sem zelo vesel, daigram Josephine in je Uroš tisti, ki igra Daphne,"prizna Gruden. "Na nek način se zdi njegova vlo-ga najbolj zabavna in nadvse hvaležna, vendar jehkrati izredno zahtevna. Veliko bolj bi me skrbelo,če bi igral Jerryja, tako pa mi je joe povzročal manjskrbi!" se zasmeji.

Ker ima gledališče za sabo že dva uspešna muzi-kala, bi bilo tremo pred tretjim skorajda pričako-vati, a jih ni doletela. "Zgodba sama je pisana ta-ko, daje uspešnica," se nasmehne Uroš. "To je re-cept. Morali bi popolnoma 'usekati mimo', da bi tapredstava pogorela." Jana hitro prikima: "Se popol-noma strinjam. In mislim, da smo naredili dobropredstavo, ki bo ljudi razveseljevala." Že proti kon-cu študije so ugotovili, da jim bo uspelo ustvari-ti dobro predstavo, zato so se potrudili, da bi iz te-

ga iztisnili še najboljše. Prvo predstavo pa so si šepred javnostjo ogledali ljudje, ki so ustvarjalcemblizu, in ti so bili navdušeni.

Seveda pa je za dobro predstavo zelo pomemb-no tudi, da se oni trije kot glavni igralci med se-

boj dobro razumejo. "Všeč mi je bilo tudi, da sem

svoje mnenje lahko vedno izrazil in ni pripeljalo doprepirov ali nesoglasij," pove Smolej. Veliko so senamreč pogovarjali, delili izkušnje in poglede inpredvsem skupno ustvarjali predstavo. "Zelo jepomembno, da se s soigralci dobro razumeš."

ZADRŽEVANJE SMEHAVsi trije imajo radi muzikal kot žanr in predvsemSmolej pravi, da so ga navdušile predstave v tujini,ki si jih je ogledal na veliko večjih odrih; predsta-ve, ki so pritegnile oko in uho in pustile neizbrisenvtis. "Ko sem prvič v ZDA gledal West End Story,mi je čeljust kar padla v naročje," se zasmeji. "Česatakega še nisem videl." In čeprav so zmožnosti slo-venskih odrskih desk manjše, jim je v veliko čast,

da so lahko del take stvaritve. "Nekateri ljudje soproti temu žanru," pravi, "jaz pa imam na splošnorad gledališče, in to vključuje vse žanre od opere,baleta, avantgardnih in alternativnih gledališč doklasičnih predstav." Muzikal združuje tri spretno-sti: igranje, ples in petje in zahteva najbolj dovrše-no predstavo. Jana si je za vlogo Sugar Kane tudipostrigla dolge svetle lase. Pri tej predstavi vsi boljizhajajo iz zgodbe in igre kot iz petja in plesa.

Čeprav Gregor pri muzikalu še ni sodeloval, mu jebilo glasbeno morda še najlaže. Vsaj tako trdita nje-gova soigralca,pa čeprav je v mladih letih Uroš igral

blok flavto, Jana pa celo prečno - kar nekaj let. Gru-den ima namreč svojo skupino, v kateri celo poje!"Vendar je to popolnoma drugačna zvrst glasbe," sebrani med smehom, "in tam ni tako pomembno, dane zgrešim kakšnega tona in lahko večino časa v mi-krofon vpijem, kar si zaželim." Njegova skupina na-mreč izvaja eksperimentalno glasbo.Prav tako kot Jana, se tudi Uroš in Gregor nista na-učila igrati inštrumentov, ki jih igrata njuna lika.Sta se pa naučila, kako se ju prime in kako dobroimitirati igranje. "Mislim, daje sposobnost brati no-te in po njih igrati, čudovita stvar in si včasih res za-želim, da bi to tudi sam znal," pravi Uroš.

Ker je predstava komedija zmešnjav, je treba pou-dariti, da je v njej nešteto situacij, ko si človek mi-sli, da se tudi igralci le stežka zadržujejo, da ne pla-nejo v smeh. "Ena izmed teh je nedvomno tista, kose Osgood, lik Janeza Starine, na odru pojavi v ko-palkah," pove Smolej. "Pa seveda lovljenje ravnotež-ja med plesom, kakšnimi obrati in pa tangom."

SAM SVOJ MOJSTEROSREČEVANJA LJUDIZa vso preobleko, ki jo fanta, ko se spreminjata vženski, potrebujeta, imata na voljo približno dveminuti. In še več; za masko poskrbita sama. Na-pudrata se, si poudarita ličnice in namažeta ustni-ce. "Le pri lepljenju umetnih trepalnic potrebujevapomoč," se nasmehneta. Na začetku, ko stopita na

oder v visokih petah in krilu, imata na sebi velikoveč ženskih detajlov kot pozneje. "Pozneje sem jazže malce neroden z lasuljo," prizna Gregor, "in Urošni preveč priden pri hlačnih nogavicah, ampaksvaševedno kredibilna."Kritika, ki jim največ pomeni, je nedvomno tista, kijo slišijo iz ust najbližjih. Hkrati pa so tudi sami dosebe precej strogi, pove Jana. "Všeč so mi kritike, kiso iskrene, pa četudi mi niso všeč," pravi Uroš. "Naj-hujša pa so mnenja brez vsebine ali tista, ki imajonegativen prizvok iz drugotnih razlogov." Gregorse strinja: "Lepo je slišati pohvalo, vendar obstajajokonstruktivne kritike, ki ti lahko zelo pomagajo priustvarjanju in oblikovanju vloge."

Še vedno pa je najpomembnejše mnenje tisto, ki gada občinstvo. "Zadnja leta sem se precej razvadil,"prizna Smolej, "saj so ljudje s predstave Kabaret od-hajali nasmejani in zadovoljni in ni večjega užitkakot nekaj takega dati ljudem." Hkrati se zaveda, dane bodo vedno vsi zadovoljni, a če bo s predstavedvajset ljudi odšlo zelo zadovoljnih, je njihovo po-slanstvo opravljeno. Tokrat boste vsi za vroče in vsizadovoljni. Verjemite! [|JJ3^I