PP - PRIMERJALNI PREGLED

AKADEMSKO PLAGIATORSTVO

Pripravili: mag. Andrej Eror mag. Mojca Pristavec Đogić mag. Igor Zobavnik Rebeka Maršnjak, študentka na praksi v Raziskovalnem oddelku Številka naročila: 10/2013 Descriptor/Geslo: avtorska pravica/copyright, visokošolsko izobraževanje/higher education Datum: 10. 4. 2013 Gradivo ne predstavlja uradnega mnenja Državnega zbora

2

I. Uvod V akademskem svetu ter znotraj informacijske družbe se vedno bolj izpostavlja problematika uporabe podatkov in informacij brez ustreznega navajanja virov - pojav različnih oblik plagiatorstva. V virih, ki obravnavajo problematiko plagiatorstva, smo naleteli na več pojmov, ki se uporabljajo v povezavi s to tematiko in ki se vsebinsko do neke mere prekrivajo. V trenutno še vedno trajajoči (prvi) obširni raziskavi o vplivu politik glede plagiatorstva v visokem šolstvu v Evropi (Impact of Policies for Plagiarism in Higher Education Across Europe - IPPHEAE), ki jo finančno podpira Evropska komisija in katere rezultati bodo predvidoma predstavljeni letos junija na mednarodni konferenci na Mendelovi univerzi v Brnu na Češkem, so v ta namen te pojme natančneje definirali: "Plagiatorstvo se tako lahko nanaša na uporabo tujega dela v kakršni koli obliki brez navedbe avtorja in predstavljanje le-tega kot lastno delo oz. original" (IPPHAE, spletna stran). V našem primeru je pomembna tudi definicija pojma "akademska nepoštenost," ki se nanaša na vsako obliko namerne prevare ali goljufanja, ki se pojavi v zvezi s formalnim akademskim delom. 1 Raziskave so se pravzaprav lotili kot odziv na številne primere odkritega plagiatorstva med študenti na visokošolskih zavodih v Evropi. Na podlagi vse globljega razumevanja osnovnih razlogov za ta pojav, so se pojavili tudi novi modeli, strategije in sistemi za odkrivanje plagiatov ter kazni z namenom zmanjševanja plagiatorstva med študenti. Kljub temu pa avtorji raziskave opozarjajo, da v Evropi v večini držav problem še ni dobro razumljen in da iz tega razloga doslej še ni bila izvedena nobena primerjalna študija o problematiki plagiatorstva v visokošolskih ustanovah po Evropi. Omenjena raziskava naj bi zapolnila vrzel in predstavila politike in postopke za odkrivanje, kaznovanje in odvračanje od plagiatorstva (IPPHAE, spletna stran). Odbor Državnega zbora za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino bo 17. aprila 2013 opravil javno predstavitev mnenj o problematiki plagiatorstva pri izdelavi diplomskih del, strokovnih ter znanstvenih magisterijev in doktoratov. V primerjalnem pregledu smo na željo naročnika poskusili podati odgovore na nekatera vprašanja, ki bodo obravnavana tudi na javni predstavitvi mnenj: opredelitev plagiata, odnos uveljavljenih univerz do plagiatorstva, pregled sankcij za ugotovljeno plagiatorstvo oziroma vprašanje števila plagiatov v povezavi z novimi tehničnimi sredstvi ter primerjava Slovenije z drugimi državami glede števila plagiatov. Opredelitev plagiatorstva oziroma postopke ugotavljanja storjenega plagiatorstva ter predpisane sankcije v primeru ugotovljenega plagiatorstva smo predstavili na primeru osmih izbranih univerz iz Združenih držav Amerike (ZDA), Združenega kraljestva, Kitajske, Singapurja, Nemčije, Finske, Turčije in Belgije. Univerze smo izbrali na osnovi mednarodnih lestvic svetovnih univerz2 ter načela teritorialne razpršenosti in kulturne raznolikosti. V okviru prikaza po posameznih univerzah predstavljamo tudi morebitne

1 Med analiziranjem različnih virov smo naleteli tudi na termin self-plagiarism ali samoplagiatorstvo, imenovano tudi prevara z recikliranjem. Gre za dejanje, ko oseba ponovno uporabi celotno delo ali njegov del, brez da bi na to opozorila oz. navedla (svoje) originalno delo. Študent na primer eno seminarsko nalogo uporabi pri več predmetih. Nekatere univerze, omenjene v nadaljevanju posebej izpostavljajo tudi takšno obliko akademske nepoštenosti. Akademska integriteta je moralni kodeks ali etična politika akademskega sveta. Ta vključuje vrednote, kot so: izogibanje goljufanju in plagiatorstvu; vzdrževanje akademskih standardov; poštenost in doslednost pri raziskavah in akademskem objavljanju. Akademska nepoštenost pa je vsakršno goljufanje, ki se pojavlja v zvezi s formalnim akademskim delom. To lahko vključuje: plagiatorstvo, ponarejanje podatkov, informacij ali citatov, zavajanje, goljufanje, podkupovanje, sabotaža/namerno oviranje (npr. preprečevanje drugim, da bi dokončali svoje delo), vedenje, nepristojno profesorju, predstavljanje za nekoga drugega ipd. (Wikipedia, spletna stran). 2 Šanghajska lestvica svetovnih univerz po akademskih merilih - Academic Ranking of World Universities (ARWU) ter letvica 200 najboljših svetovnih univerz - The Times Higher Education World University Rankings.

3

obstoječe nacionalne podatke glede števila primerov akademske nepoštenosti, prav tako pa primere uporabe programske opreme za odkrivanje plagiatorstva. Informacije smo črpali iz virov dostopnih na svetovnem spletu. Največ relevantnih podatkov smo dobili predvsem na spletnih straneh izbranih univerz. 1.1 Obravnava plagiatorstva na Univerzi v Ljubljani3 Fakultete, članice Univerze v Ljubljani, plagiatorstvo obravnavajo v skladu s postopki Statuta Univerze v Ljubljani. V samem statutu plagiatorstvo ni opredeljeno, je pa v 176. členu zapisano, da se strokovni oziroma znanstveni naslov odvzame, če se po pridobitvi naslova ugotovi (med ostalim):

- "da je diplomant pri zaključnem delu (diplomska naloga, magistrska naloga, doktorska disertacija), ki je predpisano po študijskem programu, prikazal avtorska dela drugih avtorjev v nasprotju z uveljavljenimi načini citiranja v pomembnem delu kot svoje lastno delo;

- da zaključno delo (diplomska naloga, magistrska naloga, doktorska disertacija), ki je predpisano po študijskem programu, v pomembnem delu ni rezultat diplomantovega lastnega dela, njegove ustvarjalnosti in dosežkov" (Statut Univerze v Ljubljani).4

Pravilnik o disciplinski odgovornosti študentov Univerze v Ljubljani bolj ali manj ureja disciplinske ukrepe in kršitve študentov pri študijskih dolžnostih in neizpolnjevanju le teh. Posebne opredelitve plagiatorstva ni, je pa določen postopek v primeru kršitev disciplinske odgovornosti, na primer prevara pri preverjanju znanja (povzeto po Pravilniku o disciplinski odgovornosti študentov Univerze v Ljubljani).5 Univerza v Ljubljani že nekaj let uporablja program Turnitin za odkrivanje in preprečevanje plagiatorstva. Program opozarja na podobne dele besedil in izračuna odstotek podobnosti. Presoja in odločitev, ali gre za plagiat ali ne, je prepuščena tistemu, ki uporabi ta program (povzeto po spletni strani Plagiatorstvo in njegovo odkrivanje). 6 3 Univerza v Ljubljani je uvrščena v razred od 401-500 svetovnih univerz na Šanghajski lestvici (ARWU 2012).

4 Statut Univerze v Ljubljani v 180. členu določa, da Univerza vodi razvid podeljenih in odvzetih naslovov. Vendar pa

na spletnih straneh oziroma v času do oddaje naloge nismo uspeli priti do podatka glede števila odvzetih naslovov. 5 Na Fakulteti za družbene vede disciplinska komisija opredeljuje plagiatorstvo kot obliko akademske nepoštenosti in

intelektualne kraje, kjer posameznik predstavi tuje argumente, ideje in raziskovalne rezultate kot svoje. Oblike plagiatorstva fakulteta označuje kot: uporabo besede drugega avtorja brez ustreznega citiranja, prav tako uporabo idej drugega avtorja brez ustreznega citiranja, oddajo istega referata pri več predmetih oziroma oddajo tujega referata kot svojega, čeprav ni rezultat lastnega dela, ter prepisovanje na skupnih izpitih. Plagiatorstvo in druge oblike akademske nepoštenosti pomenijo hujšo kršitev Pravilnika o disciplinski odgovornosti študentov Univerze v Ljubljani in se kaznujejo z opominom oziroma ukorom kot najnižjo kaznijo, ali začasno izključitvijo iz Univerze v Ljubljani od enega do pet let kot najvišjo kaznijo (Obvestilo disciplinske komisije, 2004). 6 Na Fakulteti za družbene vede so računalniški program Turnitin kupili pred približno petimi leti. Do leta 2012 so ga

uporabljali predvsem tedaj, ko so posumili, da je z določeno nalogo kaj narobe. Od leta 2012 pa preverjajo vse diplome, magisterije, doktorate na njihovi fakulteti. Študent je dolžan indeks ujemanja napisati na obrazec o oddaji zaključne naloge, mentor pa s podpisom potrdi, da se s tem strinja (povzeto po spletni strani Dnevnik).

4

II. Problematika plagiatorstva na izbranih univerzah po svetu 2. 1 Univerza Harvard (ZDA) Univerza Harvard je najstarejša visokošolska ustanova v ZDA s sedežem v kraju Cambridge, Massachusetts. Ustanovljena je bila leta 1636 ter danes vpisuje več kot 20.000 študentov na različnih stopnjah študija (povzeto po spletni strani Harvard University). Na številnih lestvicah najuspešnejših univerz na svetu zaseda prvo mesto.7 Prepoved plagiatorstva ter opozarjanje na njegovo nevarnost oziroma zahtevo po pravilnem navajanju virov izpostavljajo številni dokumenti Univerze Harvard ter posameznih njenih fakultet: predstavitve učnih načrtov (syllabus), različni priročniki za študente in opisi študentskih obveznosti itd. V Harvardskem priročniku za uporabo virov je plagiatorstvo opredeljeno kot "dejanje namerne ali nenamerne oddaje dela, ki ga je napisal nekdo drug" (Harvard Guide to Using Sources). Če nekdo odda pismeno nalogo, ki jo je napisal nekdo drug oziroma če nekdo v oddani nalogi prekopira določen material iz določenega vira brez navedbe vira, je kriv plagiatorstva (povzeto po Harvard Guide to Using Sources - Avoiding Plagiarism). Poudarjeno je, da se pri akademskem pisanju šteje za plagiatorstvo, če se prevzame kakršnakoli ideja ali jezikovni slog od nekoga drugega brez ustrezne navedbe vira. To velja ne glede na izvor vira: objavljen avtor, drugi študent, spletna stran brez jasnega avtorstva, spletna stran, na kateri se prodajajo znanstvena dela itd. Prisvajanje dela nekoga drugega se šteje kot kraja ter je nesprejemljivo v vseh akademskih situacijah ne glede na to, ali je do tega prišlo z namenom ali slučajno (povzeto po Harvard Guide to Using Sources - What Constitutes Plagiarism?). 8 Pričakuje se, da so vse pismene naloge, projekti, laboratorijska poročila, referati, znanstvena dela in izpiti ter druga dela, ki jih odda študent za doseganje določene ocene, rezultat lastnega dela študenta. Naučiti se pravilnega navajanja virov je odgovornost vsakega študenta. Študent, ki iz kakršnega koli razloga predloži delo, ki ni narejeno samostojno ali je brez jasne navedbe vira, bo podvržen disciplinskim ukrepom, vključno z izključitvijo s fakultete oziroma prepovedjo zaključka programa, na katerem je prišlo do kršitev. Podobni standardi veljajo tudi pri prepovedi samoplagiatorstva, - določeno delo se ne sme uporabiti za več kot en predmet oziroma akademski namen brez predhodne pridobitve pisne odobritve s stani profesorja (povzeto po Harvard Guide to Using Sources - Harvard Plagiarism Policy).9

7 Na primer na Šanghajski lestvici svetovnih univerz po akademskih merilih - Academic Ranking of World Universities (ARWU) ter na letvici 200 najboljših svetovnih univerz - The Times Higher Education World University Rankings. 8 Vir ni potrebno navajati edino v primerih ko gre za splošno znane trditve (common knowledge). Npr. za znana dejstva, kot je molekularna struktura vode (H2O) ali ime prvega predsednika države, ni potrebno navajati vira. 9 The New York Times je sredi leta 2012 poročal o odmevnem sumu "akademske nepoštenosti, v obsegu od

nedovoljenega sodelovanja do plagiatorstva", ki bi lahko predstavljal tudi največji primer goljufije v zgodovini Univerze Harvard. Polovica študentov (približno 125 od 250) je bila na enem od dodiplomskih predmetov obtožena nedovoljenega dela v skupinah pri pripravi zaključnega izpita. Primer je raziskoval ustrezen organ - Harvard College Administrative Board po prijavi profesorja, ki je opazil značilne podrobnosti v odgovorih študentov na zaključnem izpitu. Predvidena sankcija bi lahko bila - suspenz za eno šolsko leto. Pri tolmačenju tega problema je prodekan za dodiplomski študij opozoril na "vlogo tehnologije", ki omogoča "enostavno delitev" gradiva med študenti. Univerza Harvard je zato dejala, da načrtuje povečanje prizadevanj za poučevanje študentov o akademski integriteti (povzeto po spletni strani The New York Times).

5

Tudi na spletni strani ene od harvardskih šol - Harvard Extension School se nahaja poseben vodnik glede plagiatorstva in pravilne uporabe virov. Poleg odgovornosti študentov je v njem izpostavljena tudi odgovornost profesorjev. Profesorji pregledujejo študentsko delo ter morajo biti pozorni na "incidente plagiatorstva (necitirani ali nepravilno citirani viri) in na goljufanje (nepooblaščeno sodelovanje)". V primeru suma se problematično delo pošlje neposredno dekanu, zadolženem za študentske zadeve (dean of students). Dekan primer obravnava skupaj s profesorjem in študentom, da bi zagotovil pravičen postopek, voden pred Upravnim odborom (Administrative Board). Poudarjeno je, da so posledice akademske nepoštenosti (goljufanje in plagiat) hude, vendar primerne, ker pomenijo krajo idej drugih oseb oziroma poskus prislužiti si oceno nekoga drugega. Sankcije lahko pomenijo "nezadostno oceno pri tem predmetu (RQ grade for the course) - stalno nezadostno oceno za nalogo - in suspenz za eno šolsko leto. Namera študenta ni pomembna pri razsojanju primera. Kazen je lahko enaka, če je prišlo namerno ali nenamerno do plagiatorstva, če je to študentov prvi prekršek, ter neodvisno od oblike naloge - zaključna naloga, kratka naloga, ali osnutek" (spletna stran Harvard Extension School). Številčnih podatkov o plagiatorstvu ni veliko na voljo. Za ZDA prikazujemo podatke, ki jih je zbral Ronald B. Standler, ki približno 15 let raziskuje problematiko plagiatorstva v visokošolskih ustanovah ZDA. Njegov esej, poleg prikaza različnih definicij, pojavnih oblik in posameznih primerov plagiatorstva v ZDA, podaja tudi poskus statističnega prikaza razvoja plagiatorstva skozi čas. S pomočjo pregleda državnih in zveznih sodnih primerov, zapisanih v Westlaw statistični podatkovni bazi (Westlaw database) - poizvedba s ključno besedo plagiat,10 je ugotovil hitro povečanje števila primerov, in sicer:

- 80 primerov od maja 1985 do novembra 1999 - 0,45 primera/mesec; - 80 primerov od novembra 1999 do septembra 2007 - 0,85 primera/mesec; - 80 primerov od novembra 2007 do novembra 2011 - 1,7 primera/mesec (Standler,

2012). 2. 2 Univerza v Cambridgeu (Združeno kraljestvo) Univerza v Cambridgeu velja za eno od najstarejših in najuglednejših univerz na svetu. Uvršča se med prvih pet najboljših univerz na svetu na Šanghajski ARWU lestvici.11 Univerza je bila ustanovljena v začetku 13. stoletja. Na njej študira približno 19.000 študentov na različnih študijskih stopnjah (dodiplomske, postdiplomske) (povzeto po spletnih straneh University of Cambridge). V izjavi o plagiatorstvu Univerze v Cambridgeu je opredeljeno, da plagiatorstvo stori tisti, ki "odda za lastno delo, neodvisno od namena zavajanja, delo, ki izhaja deloma ali v celoti iz dela drugih, brez ustrezne navedbe vira" (Wide statement on plagiarism). Plagiatorstvo predstavlja kršitev akademske integritete (University of Cambridge, Wide statement on plagiarism). Primeri plagiatorstva vključujejo naslednje oblike kopiranja - prikazovanja tuje ideje ali jezikovnega stila kot lastne:

- dobesedno citiranje besed druge osebe brez pravilne navedbe vira (quoting verbatim); - parafraziranje besed druge osebe s spreminjanjem nekaterih besed ali vrstnega reda

besed brez pravilne navedbe vira;

10 Plagiar! /s (collega university student professor). 11

Podobno velja tudi za lestvico The Times Higher Education World University Rankings.

6

- uporaba idej drugih oseb brez navedbe vira; - kopiranje (copy/paste) materiala s svetovnega spleta brez navedbe vira; - oddaja tujega dela kot lastno delo brez jasne navedbe avtorja (povzeto po spletni strani

University of Cambridge, Wide statement on plagiarism). Za plagiatorstvo šteje tudi posebna oblika - colluding, ko delo nastane v nepooblaščenem sodelovanju (npr. brez odobritve skupnega projektnega dela) z drugo osebo. Plagiatorstvo lahko nastane ne glede na obliko vira oziroma medija, kot so:

- besedila, slike, glasbeni zapisi, matematični izračuni, računalniške kode itd., - gradivo, preneseno s spletnih strani ali iz rokopisov in drugih medijev; - objavljeno in neobjavljeno gradivo, vključno z zapiski predavanj in delom drugih

študentov (povzeto po spletni strani University of Cambridge, Wide statement on plagiarism).

Pravilni načini navajanja virov (s sklicevanjem, v opombah, ali kako drugače) se razlikujejo glede na vsebino in način ocenjevanja. Fakultete ali oddelki morajo izdati pisna navodila o ustreznih pravilih, ki veljajo za oddano delo, in tudi jasno naznačiti, katera oblika navajanja virov se pričakuje od študentov pri pisnih izpitih. Študenti se morajo seznaniti s temi navodili ter jim slediti. Od študentov se lahko zahteva podpis izjave o seznanitvi oz. upoštevanju teh navodil. Neupoštevanje navedenih standardov (npr. pri navajanju virov) lahko vpliva na oceno. Poleg tega se v primeru suma uporabe nedovoljenih sredstev (od katerih je ena oblika plagiat), začne s preiskavo, ki se lahko konča na sodišču univerze. Ta sodišča imajo široka pooblastila za discipliniranje študentov, spoznanih za krive glede uporabe nepoštenih sredstev, vključno z izključitvijo z univerze in odvzemom diplome (povzeto po spletni strani University of Cambridge, Wide statement on plagiarism). V praksi področje preprečevanja plagiatorstva urejajo posamezne fakultete in oddelki Univerze v Cambridgeu. Na Oddelku za zgodovino in filozofijo znanosti (HPS) izpostavljajo, da je bolje v politiki univerze dati velik poudarek na dvig ozaveščenosti študentov o tem, kaj pomeni plagiat, kot, da se ukvarjajo s posledicami tega. Tako na oddelku prvi teden prvega semestra izvajajo predavanja "kako se izogniti plagiatorstvu".12 Študenti se seznanijo z dobrimi praksami izogibanja plagiatorstva, kako se primeri plagiatorstva resno obravnavajo s strani profesorjev oziroma kako se lahko izognejo suma za storjeno plagiatorstvo z uporabo ustreznih raziskovalnih metod in priprav na oddajo nalog. V šolskem letu 2005/06 je oddelek odločil, da se morajo vse pismene naloge oddati v elektronski obliki, tako da se lahko preverijo. Pri oddaji pismene naloge študenti priložijo podpisano izjavo, da so prebrali ter upoštevali navodila oddelka glede plagiatorstva, da je delo njihovo, razen v tistih delih, kjer je posebej naveden drugi vir. Na oddelku je tudi točno predpisan postopek, kako se ravna v primeru suma na plagiatorstvo. Vse sumljive primere razišče univerza, preiskovalci lahko zaslišijo študenta ter se postopek lahko zaključi z nezadostno oceno ali izključitvijo s univerze. V šolskem letu 2009/10 je Univerza v Cambridgeu kupila poseben program za primerjavo besedil (Turnitin UK text-matching software). Ker pa uporaba tega programa po oceni oddelka ni popolnoma ustrezna (vsi študenti morajo uporabljati standardne programe oziroma v sumljivih primerih je treba dodatno opraviti ročna preverjanja) se na oddelku še vedno priporoča uporaba

12

Pri predmetu Raziskovalne metode.

7

iskalnika Google za preverjanje oddanih besedil (povzeto po spletnih straneh University of Cambridge, Department of History and Philosophy of Science - HPS). Postopek za ugotavljanja plagiatorstva na Univerzi v Cambridgeu razlikuje akademski in disciplinski vidik primera. Za akademsko oceno nosi odgovornost profesor, disciplinska pa je v pristojnosti drugih organov Univerze (Proctors, the University Advocate, Court of Discipline). V postopku se ocenjuje obseg in pomembnost vsebin, za katere obstaja sum plagiatorstva oziroma nepravilnega navajanja virov ter se hranijo vsa dokazila (primarni in sekundarni viri, poročilo Turnitin UK ali zadetki na Googlu itd.). Opravi se primerjava ocene naloge (s ter brez sumljive vsebine). Temu sledi prijava primera ustreznim organom. Nadaljnji postopek je odvisen od tega ali gre za manjši ali večji primer suma plagiatorstva. Postopek za ugotavljanje plagiatorstva je tudi odvisen od oblike študijskega programa: ali gre za raziskovalno diplomo (Research Degree) ali za diploma z drugega področja (povzeto po spletnih straneh University of Cambridge - Policy, procedure and guidance for staff and examiners).13 2. 3 Univerza v Hong Kongu14 Tudi na Univerzi v Hong Kongu ugotavljajo, da je plagiatorstvo postalo zelo resen problem in število primerov narašča tako na dodiplomskem kot tudi podiplomskem študiju. To pripisujejo predvsem široki uporabi virov, dostopnih na internetu. Vendar poudarjajo, da, kot je internet olajšal plagiatorstvo, se je z njim olajšalo tudi njegovo odkrivanje. Pri tem uporabljajo tudi posebno programsko opremo. Plagiatorstvo se šteje za hud prekršek v akademskem svetu Univerze, saj gre za uporabo dela nekoga drugega in predstavljanje le-tega kot svojega lastnega. Na Univerzi izpostavljajo, da to spodkopava integriteto in poštenost osebe ter ovira ustvarjalnost in izvirnost, hkrati pa predstavlja poraz v doseganju pravega namena izobraževanja. Pravila, ki urejajo postopke preverjanja znanja na Univerzi, v 5. členu določajo: "Kandidat se ne sme posluževati plagiatorstva ali uporabiti druge nepoštene načine pri pristopanju k izpitom ali pri izdelavi katerekoli druge oblike dela, predloženega v presojo in preverjanje znanja na univerzi. Plagiatorstvo je opredeljeno kot uporaba dela nekoga drugega kot svojega lastnega, brez navedbe avtorja, ne glede na to, ali je bilo to delo objavljeno ali ne" (spletna stan Univerze v Hong Kongu). Ideja o izogibanju plagiatorstvu je torej zelo preprosta: če se uporabi delo druge osebe, mora biti to razvidno. Pojem plagiatorstva se nanaša na vse oblika dela, predložene v presojo v okviru preverjanja znanja. Zajema teze, disertacije, naloge, projekte in druge oblike študentskega dela. Pravilo velja za dodiplomske in podiplomske študente.

13 Za podroben postopek za ugotavljanje plagiatorstva pri raziskovalnih diplomah glej: http://www.admin.cam.ac.uk/univ/plagiarism/examiners/researchflowchart.pdf. Za podroben postopek za ugotavljanja plagiatorstva na področju, ki ni raziskovalna diploma glej: http://www.admin.cam.ac.uk/univ/plagiarism/examiners/nonresearchchart.pdf. 14 Povzeto po spletni strani Univerze v Hong Kongu: http://www.rss.hku.hk/. (21. mesto na Timesovi lestvici 200 najboljših svetovnih univerz).

8

Plagiatorstvo ne pomeni nujno dobesednega prepisovanja. Parafraziranje ali prepisovanje z manjšimi spremembami (npr. dodajanje/odvzemanje besed) se še vedno smatra za prepisovanje. Ni namreč toliko pomembna oblika prepisovanja kot njegova vsebina (npr. povzemanje ideje, mnenja, argumenta). Niti ni pomembno, kaj je vir. Lahko je to knjiga, članek, disertacija, vladna poročilo, tabela s spleta, memorandum, delo drugega študenta ali učno gradivo. Vir je lahko tudi grafika, računalniški program, fotografije, video in avdio posnetki ali drug oblike nebesedilnega materiala. Kot že omenjeno, niti ni važno, ali je bil vir objavljen ali ne. Univerza na svoji spletni strani navaja, da so najpogostejše oblike plagiatorstva pri njih prepisovanje iz objavljenih del ali del drugih študentov brez navajanja vira. Istočasno izpostavljajo, da to ne pomeni, da se ne sme citirati delo drugih avtorjev, saj akademsko delo dejansko temelji na obstoječem znanju. Vendar pa opozarjajo, da ni dovolj zgolj navesti vir v bibliografiji na koncu dela, ampak mora biti pri vsakem odstavku razvidno, od kje izvira. Ob tem pritrjujejo dejstvu, da obstajajo različni načini navajanja virov in da so oblike in stili citiranja v različnih znanstvenih disciplinah različni. Postavlja se vprašanje, kakšen obseg prepisovanja pomeni plagiat. Na spletni strani Univerze v Hong Kongu to ponazorijo s plastičnim primerom: "Gre za podobno vprašanje kot - koliko moram ukrasti, da se to smatra za krajo". Tudi majhen delež plagiatorstva je dovolj, da vrže senco na celotno delo. Obseg plagiatorstva je pomemben le pri obliki sankcij. V tem smislu za določitev plagiata niti ni pomembno, ali je bil ta storjen namenoma oz. zavedno ali je le posledica malomarnosti. Slednje je zopet pomembno le pri določanju sankcij. Pri tem domnevno nepoznavanje predpisov o plagiatorstvu ne more biti izgovor, saj se pričakuje, da se osebe na tej stopnji izobraževanja o tem same pozanimajo. Kot omenjeno, Univerza v Hong Kongu smatra plagiatorstvo za zelo resen akademski prekršek. Za tako zaznamovano delo je skoraj gotovo, da bo ocenjeno negativno oz. ne bo ocenjeno. Proti študentu, ki mu je dokazano plagiatorstvo, se lahko sproži tudi disciplinski postopek. Lahko se mu izroči opozorilno pismo (v primeru plagiatorstva manjšega obsega). V hujših primerih pa se študenta napoti k vodstvu in naprej na univerzitetno disciplinsko komisijo. Disciplinska komisija, ki jo sestavljajo 3 člani senata in 2 člana iz vrst študentov, prouči pritožbo. Če je študent spoznan za krivega, mu lahko komisija naloži različne vrste kazni. Te kazni so: objavljen opomin, prekinitev študija za določen čas ali celo izključitev z univerze. Nekatere študente izključijo iz njihove smeri študija. V primeru izključitve je malo verjetnosti, da se bo študent lahko ponovno vpisal na isto ali katero koli drugo univerzo. Disciplinski ukrepi se lahko sprejmejo tudi po opravljenem študiju. V primeru, da študent svoje delo posoja drugemu študentu za prepisovanje, sta kaznovana oba. 2. 4 Univerza v Singapurju

15 Na Univerzi v Singapurju je akademska poštenost predpogoj za doseganje in pridobivanje znanja. Akademsko nepoštenost definirajo kot vsako napačno navajanje z namenom zavajanja ali nerazkrivanja vira oz. ponarejanje podatkov, netočnost izjav, goljufanje pri izpitih ali neustrezna uporaba virov/sredstev. Po mnenju Univerze obstaja veliko oblik akademske nepoštenosti in plagiatorstvo je ena izmed njih. Definicijo plagiatorstva so povzeli po Oxfordskem slovarju angleščine (The New Oxford Dictionary of English): "dejanje, ko delo ali idejo nekoga drugega predstavljaš kot svojo" (NUS, spletna stran).

15 34. mesto na Timesovi lestvici 200 najboljših svetovnih univerz.

9

Univerza plagiatorstvo jemlje zelo resno. Vsak študent, za katerega se sumi, da je storil ali pomagal pri oz. podpiral kaznivo dejanje plagiatorstva, je lahko podvržen disciplinskim ukrepom v skladu s Statutom Nacionalne univerze v Singapurju (NUS1, spletna stran): "3. Proti vsakemu študentu, ki je domnevno storil kaznivo dejanje, ki so navedena v nadaljevanju ali povzročil, da je kaznivo dejanje storil drug študent, se lahko uvede disciplinski postopek: ... l) plagiat, dajanje ali prejemanje nedovoljene pomoči pri šolskem delu ali druge oblike akademske nepoštenosti; ... 4. Zoper osebo, ki je zaradi katerega koli razloga predmet disciplinskega postopka, se lahko uporabi eden ali več od naštetih disciplinskih ukrepov:

a) izdaja sklepa, če je primerno zahteve, o izpolnitvi določenih pogojev in pouk o sankcijah, ki se bodo uporabile, če ti pogoji ne bodo izpolnjeni;

b) izdaja ukora, ki postane sestavni del uradnega zapisa o tej osebi; c) denarna kazen, ki ne presega deset tisoč singapurških dolarjev (S $ 10.000);16 d) objava javne nezaupnice; e) odvzem in/ali prekinitev vseh akademskih in drugih univerzitetnih privilegijev, ugodnosti, pravic ali

zmogljivosti (razen pravice, da se udeleži pouka ali izpitov); f) preklic in/ali odvzemom pravice, da se udeleži pouka ali izpitov; g) izključitev iz univerze, in h) odvzem diplome, spričevala ali drugega akademskega priznanja, ki se podeljuje ali je že

podeljeno.

5. Vsak od disciplinskih ukrepov, predvidenih v tem statutu, se lahko izvaja ne glede ali je oseba, ki je odgovorna, da je predmet disciplinskega postopka ("zadevna oseba") prenehala biti študent v času sprožitve disciplinskega postopka, ali v času, ko se o disciplinskih zadevah odloča na prvi stopnji ali v pritožbenem postopku, pod pogojem, da se okoliščine, ki so podlaga za disciplinski postopek, nastale v času, ko je oseba bila študent na univerzi ali so v zvezi s sprejemom te osebe na univerzo." Na Univerzi v Singapurju je bil leta 1999 ustanovljen Center izobraževalnih tehnologij (CIT), katerega namen je promoviranje uporabe novih tehnologij pri poučevanju in učenju ter predstavljanje možnosti, ki jih omogočajo. V ta namen CIT ponuja množico izobraževalnih storitev. Ti vključujejo na primer celostno okolje za virtualno učenje in spletne prenose različnih vsebin. Razvijajo tudi informacijsko učno gradivo prilagojeno posameznim strokovnim in učnim zahtevam. CIT omogoča avdio, video in spletne konference, TelePresence za računalniško podprte spletne razrede in še mnoge druge storitve. Poleg tega pa lahko zaposleni in študentje izkoristijo tudi t. i. samopostrežno ponudbo. Na voljo so različna orodja, ki omogočajo osebju fakultete ustvarjanje spletnih predavanj, interaktivnih učilnic in nenazadnje - ugotavljanje plagiatorstva. Za preverjanje morebitnega plagiatorstva se lahko odločijo tako profesorji, kot tudi študenti sami preko posebnih gesel, ki jih dobijo pri mentorju (NUS3, spletna stran). Ena od članic Univerze v Singapurju, Fakulteta za umetnost in družbene vede (Faculty of Arts & Social Sciences) je podatke o odkritih primerih plagiatorstva objavila na svoji spletni strani:

- v drugem semestru letnika 2008 - 2009 je 14 študentov za svoje naloge prepisovalo s spletnih strani. Kazni: 4 študentje niso bili ocenjeni, 5 je bila ocena znižana, ostali pa so bili deležni opozorila;

16 Približno 6.000 evrov.

10

- v prvem semestru letnika 2008 - 2009 je prepisovalo 56 študentov. Kazni: 10 študentov ni bilo ocenjenih, ostalim pa je bila ocena znižana ali pa so bili deležni opozorila;

- v drugem semestru letnika 2007 - 2008 je prepisovalo 10 študentov. Vsi so bili neocenjeni;

- v prvem semestru letnika 2007-2008 sta prepisovala 2 študenta. Oba sta bila neocenjena;

- v drugem semestru letnika 2006-2007 je prepisovalo 5 študentov pri nalogah in pri zaključnih nalogah eden. V prvem primeru so vsi ostali brez ocen, v drugem primeru pa je sledila negativna ocena;

- v prvem semestru letnika 2006-2007 so prepisovali 4 študentje in vsi niso bili ocenjeni; - v prvem semestru 2002-2003 je en študent prepisoval v modulu in zato prejel negativno

oceno. Iz poročil o primerih plagiatorstva in sankcijah od leta 2002 (ko so začeli s preverjanjem) do leta 2009, ko so podatki na voljo, je razviden porast primerov prepisovanja iz virov, dostopnih na internetu (NUS3, spletna stran). 2. 5 Univerza v Freiburgu (Nemčija)17 V Nemčiji se akademski naziv (Doktor) ne uporablja zgolj v akademskih krogih, ampak tudi v vsakodnevni komunikaciji in se lahko celo pojavlja na osebni izkaznici in v potnem listu. Poleg posebnega socialnega prestiža, ta naziv omogoča tudi boljšo poklicno kariero (vključno z večjo plačo zaradi samega naziva) (spletna stran Academic Plagiarism). Ugotovljeno plagiatorstvo pri pripravi doktorskih disertacij je vodilo v odstop nemškega ministra za gospodarstvo in tehnologijo (Karl-Theodor zu Guttenberg) v letu 2011 in ministrice za izobraževanje (Annette Schavan) v letu 2013; odstopila pa nista evropska poslanca Jorgo Chatzimarkakis in Silvana Koch-Mehrin. V boj proti plagiatorstvu se je vključila tudi civilna družba. VroniPlag Wiki platforma18 je dokumentirala 36 primerov plagiatorstva v doktorskih disertacijah po odmevnem primeru Karl-Theodor zu Guttenberg (Blog Copy, Shake, and Paste). Iz podatkov na tem blogu izhaja, da so postopki odvzema akademskega naziva trajali od 2 do 40 tednov, v nekaterih (redkih) primerih so se osebe, ki so bile obtožene plagiatorstva, tudi pritožile na sodišče, ki pa so praviloma razsojala v korist univerz. Pravno urejanje področja preprečevanja in sankcioniranja plagiatorstva v Nemčiji ni v celoti v pristojnosti univerz ampak tudi zveze in dežel. (Zvezni) Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (Gesetz über Urheberrecht und verwandte Schutzrechte) ne ščiti le avtorskih pravic (predvsem v 7., 29., 31. členu in 31.a členu), temveč določa tudi obveznost citiranja (51. člen). Deželni zakon o visokih šolah iz leta 2005 (s spremembami) v zvezni deželi Baden-Württemberg19 (Gesetzes über die Hochschulen in Baden Württemberg (Landeshochschulgesetz LHG), v kateri je med drugimi tudi Univerza v Freiburgu, po navedbah nemške verzije spletne enciklopedije - Wikipedie predstavlja pravno podlago za uvedbo disciplinskih ukrepov zoper študente, med drugim tudi za najstrožji ukrep - izključitev iz fakultete.

17 99. na svetu po ARWU lestvici. 18 Ena vodilnih pri VroniPlag Wiki platformi je Dr. Debora Weber-Wulff , ki je tudi avtorica bloga Copy-Shake-Paste 19 Gre za deželo na jugo-zahodu Nemčije.

11

Univerza v Freiburgu je uredila področje preprečevanja plagiatorstva v javnem razglasu št. 38, z dne 10 junija 2011, s katerim je bil objavljen Pravilnik o zavarovanju pravičnosti pri raziskavah (Ordnung der Albert-Ludwigs-Universität zur Sicherung der Redlickeit in der Wissenchaft). V prilogi navedenega pravilnika so našteti primeri napačnega akademskega obnašanja (Fehlverhalten), kamor spadajo med drugim tudi kršitve intelektualne lastnine, ena od njih pa je tudi "neupravičena uporaba s prisvajanjem avtorstva (plagiat)" (die unbefugte Verwertung unter Anmassung der Autorschaft (Plagiat))(Pravilnik, spletna stran Univerze). Pravilnik velja tako za študente kot tudi za zaposlene na univerzi. Pravila dobre akademske prakse so del učnega programa univerze in usposabljanja mladih raziskovalcev. Pravila med drugim obsegajo tudi izogibanje in preprečevanje napačnega akademskega ravnanja. Z vključevanjem specifičnih načel pa jih lahko dopolnjujejo tudi posamezne fakultete in raziskovalni centri (1. člen pravilnika). Senat univerze na predlog rektorja imenuje pooblaščenca (Beauftragter) za notranji nadzor in dva njegova namestnika, ki ne smejo biti člani t.i. preiskovalne komisije (Untersuchungskommission). Pooblaščenec in oba namestnika so zavezani k zaupnosti in svetujejo osebi, ki je dala informacijo o sumu plagistorstva in tudi osebi. ki je osumljena napačnega akademskega obnašanja. Pooblaščenec mora tudi preiskati sum napačnega akademskega obnašanja. Če preiskava pokaže dovolj dokazov za podporo sumu, pooblaščenec o tem obvesti Preiskovalno komisijo (6. člen pravilnika). Preiskovalna komisija, ki jo imenuje senat univerze za dobo 3 let z možnostjo reelekcije njenih članov, je sestavljena iz profesorjev z različnih področij, dveh članov drugih zaposlenih ter enega člana izven univerze, ki je usposobljen za sodno službo. Vsak član ima svojega namestnika. Preiskovalna komisija je odgovorna za svetovanje rektorju na področju akademskega ravnanja. Njene seje niso odprte za javnost in člani so zavezani k varovanju zaupnosti informacij. Pri svojem postopku komisija uporabla smiselno Deželni zakon o upravnem postopku. Rektorju univerze poda ugotovitneno poročilo o preiskavi in njenih rezultatih. Komisija pa nima pravice predlagati kazni ali podati priporočil. Rektor odloči o tem kdaj in komu bo poročilo preiskovalne komisije izročeno. Odločitev univerze pa pravno ni vezana na navedeno poročilo. Zapisi postopka se morajo hraniti 30 let (8. člen pravilnika). 2. 6 Univerza v Helsinkih (Finska)20 Pravno podlago za preprečevanje akademskega plagiatorstva na univerzah predstavlja med drugim 2. člen Zakona o univerzah (Universities Act) 558/2009 z amandmaji iz leta 2011, ki določa tudi, da morajo univerze zagotoviti: "visoke mednarodne standarde pri raziskavah, izobraževanju in poučevanju v skladu z etičnimi načeli in dobro znanstveno prakso" (Zakon 558). Področje t.i. "akademske nepoštenosti", kamor spada tudi plagiatorstvo, je urejeno v 51. členu Uredbe o nazivih in zaščiti pravic študentov na Univerzi v Helsinkih. Navedeni člen uredbe določa, da mora vsakdo, ki sumi v študentsko plagiatorstvo, ki pomeni "kopiranje in predstavitev misli nekoga drugega v pisni obliki kot svoje", o tem obvestiti vodjo oddelka ali na fakulteti, kjer ni oddelkov, pa disciplinskega koordinatorja. O tem sumu mora biti študent obveščen in mu

20 102. na svetu po lestvici revije Times Higher Education.

12

mora biti dana možnost, da se o njem izreče (da pojasnila). Poleg pisne pojasnitve študenta mora vodja oddelka oziroma disciplinski koordinator organizirati tudi ustno zaslišanje, o katerem se naredi zapisnik, ki se mora posredovati dekanu fakultete, bodisi v informacijo, ali v primeru resnega goljufanja, v nadaljnje ukrepanje. Uredba določa, da lahko dekan organizira zaslišanje, o katerem se vodi zapisnik. Če je goljufanje dokazano, lahko dekan po svojem poudarku poroča o zadevi rektorju, ki lahko začne disciplinski postopek, kot je določen v 45. členu Zakona o univerzah. Ta zakon določa kot najvišjo možno kazen - disciplinski ukrep za študente - izključitev z univerze za obdobje do enega leta. Postopek poteka po naslednjih fazah: - če profesor sumi na goljufijo, vpraša študenta za pojasnilo, - če razgovor pokaže, da ni razloga za sum goljufanja, profesor informira študenta o ustreznih

akademskih smernicah in to upošteva kot težavo pri besedilu in pri oceni izdelka, - če razgovor ne prežene profesorjevih dvomov, le-ta poroča o goljufanju predstojniku oddelka

ali osebi, ki je odgovorna za disciplino (če fakulteta nima oddelkov), ki vpraša študenta za pojasnilo in organizira zaslišanje,

- študent lahko zahteva, da podporna oseba (npr. iz združenja študentov) sodeluje pri zaslišanju,

- če študent prizna goljufijo oziroma je ta dovolj podprta z dokazi, še šteje, da je študent dobil negativno oceno pri tem predmetu,

- zapisnik zaslišanja se pošlje dekanu v pregled, - zapisnik zaslišanja je lahko (odločitev je v pristojnosti dekana) posredovan rektorju, - rektor lahko izda opomin ali zadevo preda univerzitetnemu svetu (University Board). V resnih primerih, če študent še naprej dela akademsko nepošteno, lahko univerzitetni svet izključi študenta z univerze do enega leta (blogi Univerze v Helsinkih).21 S ciljem zagotavljanja ustrezne kvalitete študijske prakse na Univerzi v Helsinkih je rektor univerze 18. januarja 2013 izdal Pravila o uporabi sistema za prepoznavanje plagiatorstva na Univerzi v Helsinkih (Rules of use for the plagiarism recognition system at the University of Helsinki), s čimer se je na Univerzi v Helsinkih začel izvajati program ugotavljanja plagiatorstva s programsko opremo izvajalca Urkund. Sistem je namenjen pregledovanju zaključnih pisnih izdelkov. Sistem lahko uporabljajo vsi uslužbenci, ki ga potrebujejo pri svojem delu. Sistem kaže odstotek podobnosti z obstoječimi besedili. Še vedno pa je dolžnost profesorjev, da interpretirajo tako dobljeno poročilo in naredijo ustrezne zaključke. Poročila sistema so uradni dokumenti skladno z zakonom o javnosti (Act on the Openess of Government Activities, 621/1999)). To v praksi pomeni, da so poročila o diplomah in tezah za disertacije javni dokumenti, poročila o drugih pisnih izdelkih pa zaupna, tako pred kot tudi po pridobitvi ocene (Rules of use for the plagiarism recognition system at the University of Helsinki). Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Helsinkih je plagiatorstvo opredeljeno na naslednji način (spletna stran Fakultete za družbene vede) : "Plagiatortvo je predstavljanje raziskovalnega načrta, rokopisa, članka ali drugega besedila, ki ga je objavil nekdo drug, za svojega v celoti ali deloma " 21 Iz enega od sredstev javnega obveščanja je bilo ugotovljeno, da je ta najstrožja kazen bila dejansko izrečena na univerzi v Helsinkih v letu 2007, in sicer študentki srednjih let, ki je v celoti prekopirala diplomsko delo, narejeno v ruskem jeziku, in sicer na Katedri za slovanske in baltske jezike in literaturo (Spletna stran Helsingin Sanomat).

13

Tu so opisane tudi tipične oblike plagiatorstva: - "dobesedno navajanje, ki je označeno le z navajanjem vira namesto z neposrednim citiranjem ali

dobesedno navajanje brez reference; - uporaba besedila, ki ga je napisal nekdo drug z neznatnimi spremembami (npr. vrstni red besed ali

izbira besed) kot svojega, - 'Samoplagiatorstvo' predstavlja uporabo lastnega preteklega dela v novem delu za na novo napisano

publikacijo brez navedbe, da je bilo to delo že uporabljeno nekje drugje: Kompilacija, ki je sestavljena pretežno iz citatov ali skoraj nespremenjenega besedila, se tudi šteje kot plagiatorstvo, tudi če so bili viri pravilno označeni." Na spletni strani te fakultete so opisane tudi sankcije za primer plagiatorstva (lahko se jih izreče tudi več), ki jih izreče disciplinski koordinator: - negativna ocena za delo (esej, seminar ali drug pismen izdelek), - študent bo moral narediti nov izdelek z novo temo, - čakalno obdobje, v katerem študent ne bo mogel končati obveznosti pri predmetu. Študent, ki ni zadovoljen z odločitvijo, se lahko pisno pritoži Svetu fakultete v roku 30 dni, ko je bil obveščen o odločitvi. Dekan fakultete, ki mora biti vedno obveščen o primerih, odloči o nadaljnjih ukrepih. Odvisno od resnosti prekrška, pozove študenta na zaslišanje ali mu pošlje pisno sporočilo. Če je prekršek zelo resen oziroma se nanaša na znanstveno delo (thesis) dekan o tem obvesti rektorja univerze, ki odloči o disciplinskem postopku na podlagi Zakona o univerzah. 2. 7 Univerza Bilkent (Turčija) 22 Univerza Bilkent23 je najvišje uvrščena univerza v Turčiji na lestvici 200 najboljših svetovnih univerz na svetu (revija Times Higher Education). Gre za prvo zasebno univerzo v tej državi, ustanovljeno leta 1984. Večji del učnega procesa na univerzi poteka v angleškem jeziku. Več kot 25 % je tujih predavateljev, okoli 30 % domačih predavateljev pa je diplome pridobilo na univerzah v Evropi in Severni Ameriki. Velika večina od preko 10.000 študentov na univerzi so tujejezični študenti. Njihovo znanje angleščine je na zelo različnih nivojih, kar predstavlja pomemben element pri pojavih plagiatorstva. Mnogi študentje namreč niso povsem "dorasli" pisanju akademskih del v angleščini, zato se poslužujejo "bližnjic", ki jih ponuja internet.24 Prav zaradi pojavnosti tega problema so na univerzi Bilkent pred kratkim (2010) začeli s projektom Plagiarism Prevention Project (projekt preprečevanja plagiatorstva). Prvi del je vključeval anonimno anketo med študenti, ki je od njih zahtevala, da podajo svojo definicijo plagiatorstva; povedo, ali so se plagiatorstva kdaj tudi sami poslužili in če, kako in zakaj; vprašanje je bilo tudi, ali se jim zdi plagiatorstvo velik problem. Tudi profesorji so izpolnili ankete, z vprašanji o mnenjih in opažanjih glede pojava plagiatorstva. Drugi del projekta je bilo (in je še vedno) promoviranje uporabe programa Turnitin, ki je bi sicer na voljo že od leta 2007, a je bil le malo uporabljan. Največkrat so ga uporabili tuji profesorji.

22 112. mesto na Timesovi lestvici 200 najboljših svetovnih univerz in na 32. mestu na svetu med univerzami, "mlajšimi" od 50 let. 23 Beseda Bilkent v turškem jeziku pomeni "mesto učenja in znanosti". 24 Zanimiv je njihov pomislek, ali obravnavati plagiatorstvo študentov, ki jim je angleščina drugi/tuj jezik enako, kot plagiatorstvo angleško govorečih študentov.

14

Poleg spodbujanja uporabe Turnitina pa oddelek odslej avtomatično preverja vse zaključne naloge (vključno s tistimi od leta 2001 dalje). Cilj projekta ni zgolj odkrivanje in sankcioniranje prepisovanja, pač pa predvsem vzpostavitev kvalitetnejšega intelektualnega in akademskega okolja (Thornton, 2010). Leta 2012 so na univerzi v uporabo ponudili še dodaten program za preverjanje plagiatorstva - iThenticate. Kršitev "akademske poštenosti" (Academic Honesty), kamor spada tudi plagiatorstvo, ima lahko za posledico disciplinske ukrepe, ki so predvideni v Disciplinskih pravilih in predpisih za študente univerze: "7. člen Uporaba tujih idej, vidikov, ugotovitev ali dela v nalogi, v poročilu o projektu ali podobnem dokumentu, ki je predložen v luči zahtev študija, brez ustrezne navedbe vira, lahko povzroči izključitev iz univerze za en teden do enega meseca. 8. člen Zaradi goljufanja pri izpitu ali v primeru predložitve kakršne koli naloge, projekta, poročila, seminarske naloge ali teze, ki jo je pripravil nekdo drug, kot lastnega dela, ali v primeru priprave teh del za druge osebe, ob predložitvi dela nekoga drugega z ali brez sprememb, in ob oddaji znanstvenega dela z zamislimi ali ugotovitvami nekoga drugega, brez ustrezne navedbe vira, ima lahko za posledico izključitev iz univerze za 1 do 2 semestra." (Bilkent University, spletna stran). Iskali smo tudi podatke o pojavnosti plagiatorstva v Turčiji, a žal uradne statistike o pogostosti tega pojava v Turčiji ni. Eden glavni razlogov za to je po navedbah avtorjev, ki se s to tematiko ukvarjajo, predvsem v tem, da v večini primerov diplome niso javno dostopne (npr. Weber-Wulf, 2012)25. Na obravnavani univerzi od leta 2001 dalje sicer sprejemajo diplomska dela v elektronski obliki, kar pa za študente ni obvezno. Delo v elektronski obliki oddajo le, če želijo, da je to dostopno na svetovnem spletu. V letih 2001 do 2010 so jih prejeli 1300. V knjižnici (kjer se hranijo vse kopije diplomskih del), so vse preverili s programom Turnitin. Pri mnogih preverjanjih so se pojavile težave, ki so verodostojnost testa postavile pod vprašaj. Pri nekaterih format, v katerem je bila naloga oddana, ni bil ustrezen in je bilo besedilo neberljivo - posledično preverjanje podobnosti z drugimi teksti ni bilo možno. Prav tako so bili primeri, ko je program ugotavljal 90-100% podobnost, a so ugotovili, da pri tem upošteva tudi že v preteklosti objavljeno nalogo preverjanega avtorja. Zanimiv je tudi primer preverjanja doktorskih disertacij, kjer je v času študija zahtevana objava znanstvenih člankov, na podlagi katerih avtor pogosto temelji svojo disertacijo. Posledično se ob preverjanju disertacije pokaže visoka stopnja podobnosti z drugimi (avtorjevimi) deli. Na univerzi ugotavljajo, da je treba, z namenom gotovosti rezultatov preverjanja določenega dela, dejansko ujemanje z drugimi teksti preveriti tudi "ročno". Kljub navedenim težavam so na univerzi rezultate preverjanj analizirali in prišli do sledečih rezultatov (ki jih je, po navedbah avtorjev, treba jemati z rezervo):

25 Povezava na spletno stran z izgovori turških univerz, zakaj do določene diplome ni mogoče priti. Navedena je tudi tabela o dostopnosti: na univerzi z najvišjo stopnjo nedostopnosti je nemogoče dostopati do 66,34 % diplom, http://subjektif.org/landscapes-from-turkish-academy/#Arbitrary_Regulations_in_University_Libraries_Make_it_Harder_to_Access_Published_Theses-19.

15

Tabela 1: Stopnja podobnosti za vsa dela in posebej za magistrska in doktorska dela Podobnost (%)

1-10 11-20 21-30 31-40 41-50 51-60 61-70 71-80 81-90 91-100

Vsi (%) 24,2 41 22,3 8,5 2,3 0,8 0,2 0,2 0,4 0,2 Magisterij (%)

24,6 40,6 22 8,7 2,1 0,7 0,2 0,3 0,5 0,3

Doktorat (%)

20,1 42,8 23,9 6,3 3,8 1,3 0,6 - - -

Vir: Thornton, 2010.

2. 8 Univerza K. U. Leuven (Belgija)26 Mesto Leuven leži v flamskem, severnem delu države. KU Leuven na spletni strani navaja, da ščiti akademsko integriteto. Plagiatorstvo je nesprejemljivo, ker je oblika goljufanja, ki preprečuje ustrezno oceno študentovega znanja in veščin. Definicija plagiatorstva na tej univerzi je naslednja: "Plagiatorstvo je kakršnakoli uporaba enakega ali neznatno spremenjenega lastnega ali tujega dela (idej, besedil, strukture, slik, načrtov, in podobnega) brez ustrezne reference do vira" (spletna stran KU Leuven). Plagiatorstvo se pojavlja v različnih oblikah: - "dobesedna ali nedobesedna uporaba besedila nekoga drugega (ali dela besedila) ne glede na vir ...

brez ustreznega navajanja vira, - kopiranje slik, diagramov, grafik, podatkov, dela zvoka ali slike, brez ustreznega navajanja vira, - parafraziranje dokazov nekoga drugega brez ustreznega navajanja vira, prevajanje besedila brez ustreznega navajanja vira." (spletna stran KU Leuven). Plagiatorstvo je obravnavano kot prevara (fraud). Druge oblike prevare, ki se opirajo na plagiatorstvo so tudi nesprejemljive: - "pridobitev ali imetje besedil v recenziji (plačani ali neplačani) in njihovo posredovanje kot lastnih

besedila - ponovna uporaba lastnega dela in njegova objava v novem besedilu, - simuliranje ali ponarejanje raziskovalnih podatkov" (spletna stran KU Leuven). Sankcije za plagiatorstvo so odvisne od več dejavnikov (vrste naloge, vrste predmeta, trenutka v študijskem procesu, od internacionalnosti in od resnosti prevare) (spletna stran KU Leuven). Plagiatorstvo je oblika t.i. "nepravilnosti", katerih preprečevanje je urejeno v Pravilniku o izobraževanju in izpitih za posamezno študijsko leto. Trenutno veljavni pravilnik (Regulations on Education and Examinations 2012-2013), h kateremu je dal soglasje Akademski svet, obravnava "nepravilnosti" v 152. do 154. členu. V 152. členu je podana že prikazana definicija plagiatorstva, v 153 členu postopki in v 154. členu sankcije v primeru plagiatorstva (spletna stran KU Leuven).

26 119. na svetu po lestvici revije Times Higher Education.

16

Postopek, določen v 153. členu pravilnika, je naslednji: - obvestilo pristojne osebe (izpraševalec ali pooblaščena oseba), - zaplemba (impouding) dokumentov, študent lahko nadaljuje z aktivnostmi do odločitve

preiskovalnega odbora (examination committee), - izjava pristojne osebe predsedniku preiskovalnega odbora, v vsakem primeru pristojna

oseba in predsednik preiskovalnega odbora zaslišita študenta, - predsednik preiskovalnega odbora preveri (lahko ob posvetu s strokovnjakom, ki ga imenuje

fakulteta), če je prekršek lahko označen kot plagiatorstvo in kakšna je teža prekrška, - seja preiskovalnega odbora, - odločitev preiskovalnega odbora (spletna stran KU Leuven, 153. člen pravilnika). Možne kazni, ki jih določi preiskovalni odbor, so naslednje: - ustrezna ocena za določeno nalogo ali izpit, - nobene ocene za določeno nalogo ali izpit, - nobene ocene za določen izpit v določenem celotnem izpitnem obdobju, - nobene ocene za določen izpit v določenem celotnem izpitnem obdobju in izguba pravice

opravljati izpite v akademskem letu (izključitev). V primeru te sankcije mora kazen potrditi še Komisija proti prevaram (commission on fraud). K navedeni sankciji se lahko doda še izguba pravice do vpisa v naslednjem ali naslednjih dveh akademskih letih) (spletna stran KU Leuven, 154. člen pravilnika).

Zgoraj navedenim kaznim se lahko doda tudi obveznost udeležbe na samo - izobraževalnem modulu ali drugem izobraževalnem programu, ki se nanaša na plagiatorstvo (spletna stran KU Leuven). V nadaljevanju je prikazan povzetek gradiva - Zgodovina in implementacija politike o plagiatorstvu na primeru K. U. Leuven, ki je bila predstavljena kot študija primera na 4. Mednarodni konferenci o plagiatorstvu, ki je bila od 21. do 23. junija 2010. Do leta 2009 je bilo plagiatorstvo v K. U. Leuven obravnavano enako kot druge prevare. Vsak primer plagiatorstva, čeprav majhen in nezaveden, je bil obravnavan kot velik in očiten prekršek, ki je bil dokaj strogo kaznovan. S tem letom je bil uveden nov izobraževalni koncept. Več poudarka se je dalo študentski avtonomiji ter njihovi lastni odgovornosti, manj pa vodenju in nadzoru profesorjev. To je skupaj z naraščajočim obsegom (znanstvenih in pol-znanstvenih) informacij na spletnih straneh povečalo občutek, da so študentje bolj kot v preteklosti v skušnjavi glede morebitnega plagiatorstva (glej Kurt De Wit et. al. 2010:1, 2). V letu 2004 je bilo področje plagiatorstva na dnevnem redu izobraževalnega sveta univerze. V tem obdobju se svet ni odločil za uvedbo sistema za odkrivanje plagiatorstva. Po eni strani so se študentje bali "lova na čarovnice" in da lahko nič hudega sluteči (in morda ne tako dobro informirani) študentje postanejo žrtve. Po drugi strani profesorji niso bilo popolnoma prepričani o vrednosti takšnega sistema in so se zavzeli za ukrepe preprečevanja plagiatorstva. V tem obdobju se predpostavlja, da se več primerov plagiatorstva s strani profesorjev ni prijavljalo zaradi strogosti predvidenih sankcij (glej Kurt De Wit et. al. 2010:2, 3). Februarja 2009 je bil uveden elektronski sistem preverjanja plagiatorstva - Turnitin, ki je bil integriran v obstoječe elektronsko izobraževalno okolje univerze. Ob tem je bila imenovana delovna skupina, ki je naredila predloge za preventivo pred plagiatorstvom, zaznavo plagiatorstva in diferenciacijo sankcij v zvezi z plagiatorstvom. Sprejeti pa so bili le predlogi delovne skupine o diferenciaciji sankcij (glej Kurt De Wit et. al. 2010:3-6).

17

V obdobju februar 2009 - avgust 2010 je bilo z elektronskim sistemom pregledano 3851 besedil. Za 5% besedil ni bilo nobenega ujemanja, za 64% besedil je bilo ujemanja med 0 in 24%. Ujemanje pri 11% besedil je bilo med 25% in 49%. Za 20% besedil je bilo ujemanje več kot 50%, od tega za 7% med 50% in 74%, za 13% pa med 75% in 100% ujemanjem (glej Kurt De Wit et. al 2010:7, 8). "Število dejanskih primerov plagiatorstva, ki so bili odkriti, se ne morejo določiti samo na podlagi teh številk" (Kurt De Wit et. al 2010:8). Primerjava med (dvema semestroma) kaže, da se je podobnost besedil povečala. Avtorji gradiva menijo, da zaradi tega ni moč sklepati o povečanem plagiatorstvu. To pripisujejo dejstvu, da inštruktorji študentom posredujejo isto gradivo večkrat, določene skupine študentov pa so imele tudi možnost predložiti različne verzije istega besedila večkrat (glej Kurt De Wit et. al. 2010:9). Ta dejstva so spodbudila razpravo o plagiatorstvu na univerzi. Izkazalo se je, da so stališča različna, ne le med posameznimi fakultetami in znanstvenimi disciplinami, temveč tudi med posameznimi profesorji, kar je pokazalo na nepričakovano zahtevnost te materije. Prav tako je bilo opazno razočaranje nad programsko opremo, ki odkriva zgolj originalnost in podobnost besedil, ne pa plagiatorstva. To pomeni, da bistveno ne olajšuje dela profesorjem, prav tako pa ne predstavlja popolnega dokaza o plagiatorstvu. Se pravi, da odkrije le tisto, kar je moč odkriti (če je vir v elektronski obliki in če je del referenčne zbirke). To pomeni, da za profesorje mentorje in druge nadzornike (plagiatorstva) lahko predstavlja le orodje za pregled besedil na bolj sistematičen in poglobljen način (glej Kurt De Wit et. al. 2010:10,11).

III. Zaključek Vtis iz pregledanih virov - posameznih univerz je, da se lotevajo področja preprečevanja plagiatorstva nekako na tri načine. Prvi je izobraževalni, opis kakšna so pravilna ravnanja (citiranje, navajanje virov) in tudi s konkretnimi primeri. Drug način je pravna regulacija tega področja (definicija plagiatorstva, postopki ugotavljanja, izrečene sankcije), ki je v veliki meri v pristojnosti univerz, v nekaterih primerih pa tudi države (npr. določitev najvišjih sankcij). Tretji način je uvajanje strojne opreme, ki ugotavlja podobnost med posameznimi besedili, ki pa je, kot je razvidno iz nekaterih virov, lahko le v pomoč profesorjem mentorjem oziroma drugim nadzornikom, ne more pa nadomestiti njihove vloge. Problematiko plagiatorstva v vseh izbranih univerzah obravnavajo kot resen problem. Prepoved plagiatorstva ter zahteva po pravilnem navajanju virov je izpostavljena v številnih dokumentih Univerze Harvard. Prisvajanje dela drugega je nesprejemljivo v vseh akademskih situacijah ne glede na to, ali je do tega prišlo z namenom ali ne. Od študentov se pričakuje, da bodo ustrezno navajali uporabljene vire ter da bodo vse oddane naloge rezultat njihovega lastnega dela. V primerih plagiatorstva in drugih oblik akademske nepoštenosti je študent podvržen disciplinskim ukrepom, vključujoč izključitev s fakultete. Predstavljeni primeri kažejo, da tudi Univerzi Harvard niso tuji primeri akademske nepoštenosti študentov. Tudi na Univerzi v Cambridgeu plagiatorstvo predstavlja kršitev akademski integritete. Posamezne fakultete in oddelki študentom pripravijo pisna navodila o ustreznem navajanju virov. Od študentov se lahko zahteva podpis izjave o seznanitvi in upoštevanju teh navodil. Poleg pisnih navodil posamezni oddelki organizirajo tudi predavanja o izogibanju plagiatorstvu oziroma o metodologiji znanstvenega dela. Od šolskega leta 2005/06 dalje se vse pismene naloge oddajajo v elektronski obliki, tako da se lahko preverijo. V uporabi je računalniški

18

program Turnitin UK, določeni oddelki pa priporočajo preverjanje z iskalnikom Google. Postopek ugotavljanja plagiatorstva je jasno določen in se lahko zaključi z izključitvijo z univerze. Tudi na Univerzi v Hong Kongu plagiatorstvo ne pomeni nujno le dobesednega prepisovanja. Parafraziranje ali prepisovanje z manjšimi spremembami (npr. dodajanje/odvzemanje besed) se še vedno smatra za prepisovanje. Ni namreč toliko pomembna oblika prepisovanja, kot njegova vsebina (npr. povzemanje ideje, mnenja, argumenta). Univerza v Hong Kongu smatra plagiatorstvo za zelo resen akademski prekršek. Za tako zaznamovano delo je skoraj gotovo, da bo ocenjeno negativno oz. ne bo ocenjeno. Proti študentu, ki mu je dokazano plagiatorstvo, se lahko sproži tudi disciplinski postopek. Lahko se mu izroči opozorilno pismo (v primeru plagiatorstva manjšega obsega). V hujših primerih pa primer obravnava univerzitetna disciplinska komisija. Če je študent spoznan za krivega, mu lahko komisija naloži različne vrste kazni: opomin, prekinitev študija za določen čas ali izključitev z univerze. V primeru izključitve je malo verjetnosti, da se bo študent lahko ponovno vpisal na isto ali katero koli drugo univerzo. Disciplinski ukrepi se lahko sprejmejo tudi po narejeni diplomi.

Na Univerzi v Singapurju je akademska poštenost predpogoj za doseganje in pridobivanje znanja. Akademsko nepoštenost definirajo kot vsako napačno navajanje z namenom zavajanja ali nerazkrivanja vira oz. ponarejanje podatkov, netočnost izjav, goljufanje pri izpitih ali neustrezno uporabo virov/sredstev. Definicijo plagiatorstva so povzeli po Oxfordskem slovarju angleščine (The New Oxford Dictionary of English): "dejanje, ko delo ali idejo nekoga drugega predstavljaš kot svojo". Tudi singapurska univerza plagiatorstvo jemlje zelo resno. Vsak študent, za katerega se sumi, da je storil ali pomagal pri oz. podpiral kaznivo dejanje plagiatorstva, je lahko podvržen številnim disciplinskim ukrepom v skladu s Statutom Nacionalne univerze v Singapurju (od zahteve po doseganju določenih pogojev, do odvzema že pridobljenega akademskega naslova). Področje plagiatorstva v Nemčiji delno urejata že zvezna in deželne zakonodaja. Univerza v Freiburgu je na nivoju univerze uredila področje preprečevanja plagiatorstva v posebnem Pravilniku o zavarovanju pravičnosti pri raziskavah. Primeri napačnega akademskega obnašanja pomenijo tudi kršitev prava intelektualne lastnine, ena od teh kršitev pa je tudi neupravičena uporaba s prisvajanjem avtorstva (plagiat). Pravilnik velja za študente in tudi za zaposlene, posamezne fakultete in raziskovalni centri pa ga lahko še dopolnjujejo. Za področje preprečevanja plagiatorstva na univerzi je pomemben pooblaščenec za notranji nadzor, ki ima svetovalno in preiskovalno vlogo, ter preiskovalna komisija, ki je rektorjev posvetovalni organ. Odločitev univerze glede sankcije sicer pravno ni vezana na mnenje komisije. Pravno podlago za urejanje področja plagiatorstva na Univerzi v Helsinkih (Finska) predstavlja med drugim Zakon o univerzah, ki določa tudi, da morajo univerze zagotoviti visoke mednarodne standarde pri raziskavah, izobraževanju in poučevanju v skladu z etičnimi načeli in dobro znanstveno prakso ter določa tudi najvišjo sankcijo oziroma disciplinski ukrep za študente - izključitev iz univerze za obdobje do enega leta. Področje t.i. "akademske nepoštenosti", kamor spada tudi plagiatorstvo, je urejeno v uredbi univerze. Plagiatorstvo je definirano kot kopiranje in predstavitev misli nekoga drugega v pisni obliki kot svoje oziroma na Fakulteti za družbene vede podrobneje, kot predstavljanje raziskovalnega načrta, rokopisa, članka ali drugega besedila, ki ga je objavil nekdo drug, za svojega v celoti ali deloma. Na tej fakulteti so opisane tudi druge (nižje sankcije), kot je npr. negativna ocena, ponovna priprava pisnega izdelka z novo temo, čakalno obdobje, v katerem študent ne sme opravljati izpita, in druge.

19

Za Univerzo Bilkent v Turčiji je značilno, da večji del učnega procesa na univerzi poteka v angleškem jeziku. Več kot 25 % je tujih predavateljev, okoli 30 % domačih predavateljev pa je diplome pridobilo na univerzah v Evropi in Severni Ameriki. Velika večina od preko 10.000 študentov na univerzi so tujejezični študenti. Njihovo znanje angleščine pa je zelo različno, kar je eden od glavnih razlogov, da so se srečevali z večjim številom pojavov plagiatorstva. Mnogi študentje namreč niso povsem "dorasli" pisanju akademskih del v angleščini, zato se poslužujejo "bližnjic". To je botrovalo uvedbi posebnega projekta preprečevanja plagiatorstva. Cilj projekta je predvsem vzpostavitev kvalitetnejšega intelektualnega in akademskega okolja na univerzi. Na univerzi K. U. Leuven (Belgija) je plagiatorstvo opredeljeno kot kakršnakoli uporaba enakega ali neznatno spremenjenega lastnega ali tujega dela (idej, besedil, strukture, slik, načrtov, in podobnega) brez ustrezne reference do vira. Sankcije za plagiatorstvo so odvisne od več dejavnikov (vrste naloge, vrste predmeta, trenutka v študijskem procesu, od internacionalnosti in od resnosti prevare). Poseben pravilnik določa tudi različne kazni od neocenitve ali nižje ocene pri posameznem predmetu, do izgube pravice do vpisa v naslednjem ali naslednjih dveh akademskih letih. Kaznim se lahko doda tudi obveznost udeležbe na samo - izobraževalnem modulu ali drugem izobraževalnem programu, ki se nanaša na plagiatorstvo. Na tem mestu pa je morda pomembno omeniti, da smo, poleg v nalogi že omenjenih omejitev/napak pri elektronskem preverjanju prepisovanja iz drugih nenavedenih virov, zasledili tudi primere univerz, ki so se odločile za umik uporabe programske opreme za odkrivanje plagiatorstva. Kanadsko sodišče je na primer odločilo v prid študentu, ki je zavrnil predložitev svojega dela v računalniško preverjanje vsebine. Razloga za spore sta običajno predvsem dva: varovanje avtorske pravice - program za preverjanje namreč preverjani tekst avtomatično shrani v svojo bazo - in zavračanje avtomatičnega preverjanja zaradi občutka vnaprejšnje obdolžitve goljufanja. Dan Burk (University of Minnesota Law) trdi, da zbiranje študentskega dela preko programov preverjanja ne izpolnjuje pogojev poštene rabe (fair use). Glavni kamen spotike zanj je dejstvo, da gre pravzaprav za komercialno dejavnost, in podjetje, ki ponuja programsko opremo, ustvarja dobiček iz študentskega dela (Oregon State University, spletna stran). V pomanjkanju uradnih podatkov glede števila plagiatov pri izdelavi diplomskih del, strokovnih in znanstvenih magisterijev ter doktoratov v Sloveniji27 in Evropski uniji, je na voljo raziskava o tej temi izvedena med študenti iz naslednjih držav: Bolgarije, Hrvaške, Španije in Združenega kraljestva. Pupovac, Bilić-Zulle in Petrovečki (2008) navajajo rezultate anket med študenti, iz katerih izhaja, da z razvojem informacijskih in komunikacijskih tehnologij (ITK) plagiatorstvo postaja vse resnejši problem v akademski sredini. Rezultati omenjenih raziskav kažejo, da je stopnja plagiatorstva med študenti precej visoka ter da študenti večinoma ignorirajo ali opravičujejo plagiatorstvo zaradi pomanjkanja znanja, pomanjkanja posledic takega dejanja ali ker IT tehnologije enostavno omogočajo taka dejanja. Tako je v Španiji 77 % študentov z Univerze na Balearskih otokih (ankete so bile razdeljene 727 študentom) priznalo, da je najmanj enkrat storilo internet plagiatorstvo, 66 % je priznalo plagiatorstvo iz ne-digitalnih virov. Ankete so bile razdeljene tudi 560 dodiplomskim študentom ostalih španskih univerz, 59 % jih je priznalo, da je najmanj enkrat storilo internet plagiatorstvo ter 47 % je priznalo plagiatorstvo iz drugih ne-digitalnih virov. V raziskavi stališč o plagiatorstvu v Združenem kraljestvu, je 35 % od 92 vključenih študentov navedlo, da je najmanj enkrat storilo samoplagiatorstvo, ki po navedbi avtorjev predstavlja najpogostejšo obliko plagiatorstva na univerzah Združenega kraljestva. V 27 Ob iskanju relevantnih podatkov glede števila plagiatov v Sloveniji smo našli poskus ugotavljanja stopnje plagiatorstva glede na dva izbrana indikatorja, in sicer odstotek podobnosti diplomskih del in koeficientom podobnosti med izbranimi diplomskimi deli v obdobju od 2004-2011. Celotna empirična analiza je izvedena s pomočjo Programa za detekcijo plagiatorstva (več o tem Habjanič, 2012).

20

Bolgariji pa je samoplagiatorstvo ter internetno plagiatorstvo sprejemljivo za 40 % od 94 anketiranih študentov. Skoraj polovica anketiranih bolgarskih študentov (47%) je najmanj enkrat storila samoplagiatorstvo. Tri četrtine bolgarskih študentov (ter 68 % britanskih) pa je vedelo za primer, ko je drugi študent storil plagiatorstvo, niso pa teh primerov prijavili. V hrvaško raziskavo je bilo vključenih 295 študentov. Na osnovi posebnega računalniškega programa za odkrivanje plagiatorstva je bilo ugotovljeno, da je 82 % hrvaških študentov storilo plagiatorstvo do določene stopnje, na primer, 52 % je kopiralo najmanj 10 % teksta. Samoplagiatorstvo pa je sprejemljivo za 65 % hrvaških študentov (Pupovac, Bilić-Zulle in Petrovečki, 2008). Pripravili: mag. Andrej Eror mag. Mojca Pristavec Đogić l.r. mag. Igor Zobavnik Rebeka Maršnjak, študentka na praksi v Raziskovalnem oddelku

21

Viri in literatura:

1. Academic Ranking of World Universities (ARWU). Spletna stran: http://www.shanghairanking.com/index.html (4. 4. 2013).

2. Bilkent University. Spletno mesto: http://www.bilkent.edu.tr/index.html (april 2013). 3. Blog Copy, Shake, and Paste, spletna stran, http://copy-shake-

paste.blogspot.com/p/vroniplagwiki-scorecard.html, (8. 4. 2013). 4. Blogi Univerze v Helsinkih, http://blogs.helsinki.fi/alakopsaa/processing-a-suspicion-of-

cheating/?lang=en. (8. 4. 2013). 5. Deželni zakon o visokih šolah v zvezni deželi Baden-Württemberg - Gesetzes über die

Hochschulen in Baden Württemberg http://www.landesrecht-bw.de/jportal/?quelle=jlink&query=HSchulG+BW&psml=bsbawueprod.psml&max=true&aiz=true (8. 4. 2013).

6. Dnevnik, Lažje prepisovanje in lažje odkrivanje. Spletna stran: http://www.dnevnik.si/objektiv/v-objektivu/1042542781 (9. 4. 2013).

7. Habjanič, Sandra (2012). Plagiarizem v diplomskih delih iz področja družboslovja v Sloveniji. Spletna stran: http://dkum.uni-mb.si/Dokument.php?id=48550 (9.4.2013).

8. Harvard Extension School, Plagiarism and the Proper Use of Sources. Spletna stran: http://www.extension.harvard.edu/resources/career-academic-resource-center/plagiarism-proper-use-sources (5. 4. 2013).

9. Harvard Guide to Using Sources. Spletna stran: http://isites.harvard.edu/icb/icb.do?keyword=k70847&tabgroupid=icb.tabgroup106849 (4. 4. 2013).

10. Harvard University. Spletna stran: http://www.harvard.edu/about-harvard (4. 4. 2013). 11. HKU: The University of Hong Kong: What is Plagiarism. Spletna stran:

http://www.rss.hku.hk/plagiarism/page2s.htm (april 2013). 12. IPPHAE: Impact of Policies for Plagiarism in Higher Education Across Europe: Spletno mesto:

http://ippheae.eu/ (april 2013). 13. Kohl Kerstin Eleonora, Research in Learning Technology,

http://www.researchinlearningtechnology.net/index.php/rlt/article/view/7611/10437 (8. 4. 2013). 14. Kurt De Wit et. al, 2010, The history and implementation of a policy on plagiarism: a case study

from K.U.Leuven http://www.plagiarismadvice.org/research-papers/item/the-history-and-implementation-of-a-policy-on-plagiarism-a-case-study-from-k-u-leuven (8. 4. 2013).

15. Nemška verzija Wikipedie, spletne enciklopedije, http://de.wikipedia.org/wiki/Plagiat (8. 4. 2013). 16. NUS: National University of Singapore. Spletna stran:

http://www.eng.nus.edu.sg/ugrad/SI_plagiarism.html (april 2013). 17. NUS1: National University of Singapore: Statut. Spletna stran:

https://share.nus.edu.sg/registrar/info/statutes/Statute06.pdf (april 2013). 18. NUS2: National University of Singapore: Plagiarism Prevention. Spletna stran:

http://www.cit.nus.edu.sg/plagiarism-prevention/ (april 2013). 19. NUS3: Faculty of Arts & Social Sciences: Plagiarism. Spletna stran:

http://www.fas.nus.edu.sg/undergrad/toknow/policies/plagarism.html (april 2013). 20. Obvestilo disciplinske komisije. Fakulteta za družbene vede (2004). Spletna stran:

http://www.fdv.uni-lj.si/docs/dodiplomski-studij-1-stopnje/obvestilo-disciplinske-komisije---plagiatstvo-in-akademska-nepostenost.pdf (8.4.2013)

21. Oregon State University: Plagiarism Mitigation Task Force. Spletna stran: http://oregonstate.edu/senate/agen/2013/0214/SATF.pdf (april 2013).

22. Plagiatorstvo in njegovo odkrivanje. 2011. Spletna stran: http://www.biblioblog.si/2011/03/plagiatorstvo-in-njegovo-odkrivanje.html (8.4.2013)

23. Pravilnik o disciplinski odgovornosti študentov Univerze v Ljubljani, 2007. Spletna stran : http://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/statut_in_pravilniki/pravilnik_o_disciplinski_odgovornosti.aspx (8.4.2013)

24. Pravilnik o zavarovanju pravičnosti pri raziskavah na Univerzi v Freiburgu, (Ordnung der Albert-Ludwigs-Universität zur Sicherung der Redlickeit in der Wissenchaft) :http://www.uni-

22

freiburg.de/forschung/redlichkeit_in_der_wissenschaft/111.06.10_Ordnung_Sicherung_Redlichkeit_in_der_Wissenschaft_Amtliche_Bekanntmachung.pdf, in http://www.uni-freiburg.de/forschung/redlichkeit_in_der_wissenschaft (8. 4. 2013).

25. Pupovac, Vanja, Bilić-Zulle, Lidija in Petrovečki, Mladen (2008), On academic plagiarism in Europe. An analytical approach based on four studies. Spletna stran: http://www.uoc.edu/digithum/10/dt/eng/pupovac_bilic-zulle_petrovecki.pdf (8. 4. 2013).

26. Regulations on Degrees and the Protection of Students’ Rights at the University of Helsinki:http://www.helsinki.fi/behav/english/studies/Regulations_on_Degrees_and_the_Protection_of_Students_Rights.pdf (8. 4. 2013).

27. Regulations on Education and Examinations 2012-2013, http://www.kuleuven.be/education/regulations/#onderafd1_12, (8. 4. 2013).

28. Rules of use for the plagiarism recognition system at the University of Helsinki), http://blogs.helsinki.fi/alakopsaa/files/2012/11/RP_Urkund_kayttosaannot_en_final.pdf (8. 4. 2013).

29. Spletna stran Academic Plagiarisem http://academicplagiarism.com/index.php/plagiarism-germany/ (8. 4. 2013).

30. Spletna stran Helsingin Sanomat http://www.hs.fi/english/article/Pro+gradu+plagiarism+brings+punishment+for+student+at+Helsinki+University/1135227875956 (8. 4. 2013).

31. Spletne strani Fakultete za družbene znanosti http://www.helsinki.fi/socialsciences/studying/current/plagiarism.html, http://www.helsinki.fi/~negri/fp_hki_2011.pdf. (8. 4. 2013).

32. Spletne strani KU Leuven, http://www.kuleuven.be/plagiarism/ (8. 4. 2013). 33. Standler, B. Ronald (2012), Plagiarism in Colleges in USA. Spletna stran:

http://www.rbs2.com/plag.pdf (8. 4. 2012). 34. Statut Univerze v Ljubljani, neuradno prečiščeno besedilo, 3. januar 2013. Spletna stran:

http://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/predpisi_statut_ul_in_pravilniki/statut_univerze_v_ljubljani.aspx (9. 4. 2013).

35. The New York Times, Harvard Says 125 Students May Have Cheated on a Final Exam. Spletna stran: http://www.nytimes.com/2012/08/31/education/harvard-says-125-students-may-have-cheated-on-exam.html?_r=0 (8. 4. 2013).

36. The Times Higher Education World University Rankings. Spletna stran: http://www.timeshighereducation.co.uk/world-university-rankings/2010-11/world-ranking (4. 4. 2013)

37. Thornton, D. (2010): Plagiarism Advice: Detect, deter and disappear: the plagiarism prevention project at Bilkent University, Turkey. Spletno mesto: http://www.plagiarismadvice.org/ (april 2013).

38. University of Cambridge, CAMBRIDGE & facts and figures February 2013. Spletna stran: http://www.cam.ac.uk/sites/www.cam.ac.uk/files/cambridge_facts_and_figures_2013_2.pdf (5. 4. 2013).

39. University of Cambridge, Department of History and Philosophy of Science, Operation of the HPS plagiarism policy. Spletna stran: http://www.hps.cam.ac.uk/admin/plagiarism_operation.html (5. 4. 2013).

40. University of Cambridge, Early records. Spletna stran: http://www.cam.ac.uk/about-the-university/history/early-records (5. 4. 2013).

41. University of Cambridge, Policy, procedure and guidance for staff and examiners. Spletna stran: http://www.admin.cam.ac.uk/univ/plagiarism/examiners/ (5. 4. 2013).

42. University of Cambridge, University-wide statement on plagiarism. Spletna stran: http://www.admin.cam.ac.uk/univ/plagiarism/students/statement.html (5. 4. 2013).

43. VroniPlag Wiki platforma, spletna stran http://www.vroniplag.de/ (april 2013). 44. Weber-Wulf, D. (2012): Copy-Shake-Paste. Spletna stran: http://copy-shake-

paste.blogspot.com/2012/09/plagiarism-in-turkey.html (april 2013). 45. Wikipedia. Spletna stran: http://en.wikipedia.org/ (april 2013). 46. Zakon o univerzah (Universities Act) 558/2009 z amandmaji iz leta 2011,

http://www.finlex.fi/en/laki/kaannokset/2009/en20090558.pdf, (8. 4. 2013).

23

47. (Zvezni) Zakon. o avtorskih in sorodnih pravicah - Gesetz über Urheberrecht und verwandte Schutzrechte, http://www.gesetze-im-internet.de/urhg/BJNR012730965.html, (8. 4. 2013).