vsebina agenciji/knjižnica/mesečni bilten/nase okolje... · dinamika in temperatura morja v...

VSEBINA

METEOROLOGIJA 3

Podnebne razmere v oktobru 2018 ..........................................................................................................3 Razvoj vremena v oktobru 2018 ............................................................................................................ 27 Podnebne razmere v Evropi in svetu v oktobru 2018 ........................................................................... 34 Odkrivanje in reševanje podnebnih podatkov v Sloveniji pod okriljem EUMETNET............................. 40

AGROMETEOROLOGIJA 51

Agrometeorološke razmere v oktobru 2018 .......................................................................................... 51

HIDROLOGIJA 56

Pretoki rek v oktobru 2018..................................................................................................................... 56 Temperature rek in jezer v oktobru 2018 .............................................................................................. 60 Dinamika in temperatura morja v oktobru 2018 .................................................................................... 63 Količine podzemne vode v oktobru 2018 .............................................................................................. 69

ONESNAŽENOST ZRAKA 75

Onesnaženost zraka v oktobru 2018 ..................................................................................................... 75

POTRESI 85

Potresi v Sloveniji v oktobru 2018 ......................................................................................................... 85 Svetovni potresi v oktobru 2018 ............................................................................................................ 87

Fotografija z naslovne strani: Posledice vetroloma, ki ga je povzročil močan jugozahodni veter med 27. in 30. oktobrom 2018, Koprivna, območje Olševe (foto: Aljoša Beloševič).

Cover photo: The consequences of very strong southwest wind between 27 and 30 October 2018, Koprivna, Olševa (Photo: Aljoša Beloševič).

IZDAJATELJ

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje

Vojkova cesta 1b, Ljubljana

http://www.arso.gov.si

UREDNIŠKI ODBOR

Glavna urednica: Tanja Cegnar

Odgovorni urednik: Joško Knez

Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Janja Turšič

Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič

METEOROLOGIJA METEOROLOGY

PODNEBNE RAZMERE V OKTOBRU 2018 Climate in October 2018

Tanja Cegnar

ktober je osrednji jesenski mesec. Tokrat nas je razvajal z obilico sončnega in toplega vremena, ob koncu mesca pa je topel in vlažen jugozahodni veter iznad Sredozemlja prinesel predvsem na severozahod države obilne padavine.

Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka oktobra 2018 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, October 2018

Tokrat je bil v državnem povprečju 2,1 °C toplejši kot v povprečju obdobja 1981–2010 in bolj sončen kot običajno, v državnem povprečju kar za 20 %. Padavin je primanjkovalo, v državnem povprečju je

O

Agencija Republike Slovenije za okolje

4

padlo le 82 % povprečnih padavin v obdobju 1981–2010. Izstopale so vremenske razmere v dneh od 27. do 30. novembra. Neurja v obliki močnih nalivov in močnega vetra so v številnih občinah povzročila težave ali gmotno škodo.

Oktober je bil nadpovprečno topel, z izjemo visokogorja (na Kredarici so dolgoletno povprečje presegli le za 0,8 °C) je odklon presegel 1 °C. Velika večina ozemlja je bila 1,5 do 2,5 °C toplejša kot običajno. Največji presežek nad dolgoletnim povprečjem je bil na Krasu in na skrajnem severovzhodu Slovenije, kjer je bilo do 3 °C topleje kot v povprečju obdobja 1981–2010.

Slika 2. Pri Bohinj-skem jezeru je zacve-tela jablana, 19. okto-ber 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 2. The apple tree bloomed, Bohinj Lake, 19 October 2018 (Photo: Iztok Sinjur)

Padavine so bile porazdeljene zelo neenakomerno. Največ jih je bilo na severozahodu Slovenije, kjer so mestoma presegle 500 mm. K tako obilnim padavinam v gorskem svetu na severozahodu Slovenije so največ prispevali nalivi ob padavinskem obdobju ob koncu meseca. V Soči so namerili 536 mm padavin. Med bolj namočena spadajo tudi območje okoli Snežnika, zahodne in osrednje Karavanke. Najbolj skromne so bile padavine na severovzhodu Slovenije, kjer večinoma ni padlo niti 30 mm.

Padavine so opazno presegle dolgoletno povprečje le na treh območjih. Največji so bili presežki na severozahodu države, v Ratečah je padlo 206 % toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju in v Kranjski Gori 187 %. Drugo območje s pomembnim presežkom padavin je bilo na jugozahodu Slovenije v Čičariji, Brkinih in povodju reke Reke, kjer so se padavine približale 180 % dolgoletnega povprečja. Tretje območje z opaznim presežkom je bilo na Jezerskem z okolico, kjer je padlo do 160 % toliko padavin kot v povprečju obdobja 1981–2010. Na večini ozemlja so padavine zaostajale za dolgoletnim povprečjem, na severovzhodu Slovenije padavine niso dosegle niti dveh petin dolgoletnega povprečja. V Velikih Dolencih in Martinju so padavine dosegle le četrtino dolgoletnega povprečja.

Razen v visokogorju je bil oktober 2018 bolj sončen kot v dolgoletnem povprečju. Za 30 do 40 % so dolgoletno povprečje presegli v Sromljah, na Letališču ER Maribor, Murski Soboti in Lavrovcu. V pretežnem delu države je bil presežek od 10 do 30 %, najmanjši pa je bil na severozahodu države. V Ratečah je sonce sijalo toliko časa kot običajno, na Kredarici pa so za dolgoletnim povprečjem obdobja 1981–2010 zaostali za 4 %.

Po hladnem začetku mesca so močno prevladovali nadpovprečno topli dnevi, v gorah pa sta bili poleg začetnega hladnega obdobja še dve kratkotrajni ohladitvi, prva 21. in 22., druga pa zadnja dva dneva v mesecu.


5

Slika 3. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani v mesecu oktobru Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in October

Slika 4. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka na Kredarici v mesecu oktobru Figure 4.4 Mean daily maximum and minimum air temperature in October

V Ljubljani je bila povprečna oktobrska temperatura 13,2 °C, kar je 1,9 °C nad dolgoletnim povprečjem in peta najvišja vrednost. K nadpovprečni mesečni temperaturi so bolj prispevali nadpovprečno topli popoldnevi kot jutra. Najtopleje je bilo v prestolnici v oktobrih 1966 in 2001 (14 °C), oktobra 2014 je bilo 13,6 °C, 2006 so izmerili 13,4 °C, leta 2013 in tokrat je bilo mesečno povprečje 13,2 °C, 2004 13,0 °C in oktobra 2000 12,9 °C. Daleč najhladnejši je bil oktober 1974 s 6,5 °C, z 8,1 °C mu sledi oktober 1973, 8,8 °C je bila povprečna oktobrska temperatura v letih 1950 in 2003, v oktobru 1959 pa je temperaturno povprečje znašalo malenkost več, in sicer 8,9 °C.

Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 9,2 °C, kar je 1,5 °C nad dolgoletnim povprečjem, ki je 7,7 °C. Najhladnejša so bila jutra v oktobru 1971 z 2,8 °C, najtoplejša pa oktobra 1966 z 10,8 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 18,4 °C, kar je 2,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Oktobrski popoldnevi so bili najtoplejši v letih 2001 in 2014 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 18,9 °C, najhladnejši pa oktobra 1974 z 10,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature.

Tako kot v večjem delu države je bil oktober 2018 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 1,8 °C, kar je 0,8 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtopleje je bilo oktobra leta 2001 (4,7 °C), sledijo mu leto 1995 s 4,6 °C, 1967 in 2006 s po 3,8 °C ter leta 1977, 2005 in 2012 z 2,7 °C. Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši oktober 1974 (−6,8 °C), sledil mu je oktober 2003 (−2,5 °C), za tri desetinke °C toplejši je bil drugi jesenski mesec leta 1972, leta 1964 pa je bila oktobrska povprečna temperatura −1,8 °C. Na sliki 4 sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna oktobrska temperatura zraka na Kredarici.

2

5

8

11

14

17

20

1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015

Tem

pera

tura

(°C

)

Ljubljana

-10

-7

-4

-1

2

5

8

1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015

Tem

pera

tura

(°C

)

Kredarica


6

Za opis toplotnih razmer poleg povprečne temperature uporabljamo tudi število dni nad in pod izbranim temperaturnim pragom.

Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C; taki dnevi so oktobra redki. Oktobra 2018 so ta pogoj izpolnili le po nižinah Primorske, v Biljah sta bila dva taka dneva, na Obali pa trije. Tudi v Ljubljani tokrat temperatura ni segla tako visoko, največ toplih dni je bilo oktobra 2011, ko so jih našteli 6, v oktobrih 1970, 1985 in 2014 sta bila po dva, devet oktobrov pa je bilo s po enim takim dnevom.

Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici je bilo 8 takih dni, v nižinskem svetu pa se temperatura ni spustila tako nizko. Tudi v Ljubljani je mesec minil brez takih dni (slika 4 spodaj). Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani največ hladnih dni v letih 1971 in 1973, in sicer po 8.

Slika 5. Število toplih dni v oktobru Figure 5. Number of days with maximum daily temperature at least 25 °C in October

Slika 6. Število hladnih dni v oktobru Figure 6. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C in October

Najvišjo oktobrsko temperaturo so v visokogorju izmerili že 5. oktobra, na Kredarici se je temperatura povzpela na 9,1 °C. V preteklosti so oktobra že velikokrat izmerili višjo temperaturo. V nižinskem svetu se je povsod ogrelo nad 20 °C, le v Biljah (26,0 °C) in na Obali (26,2 °C ) se je temperatura povzpela nad 25 °C. Prvo toplo obdobje je bilo od 9. do 13. oktobra, drugo pa je bilo 24. oktobra, v Črnomlju je bilo najtopleje 27. oktobra.

Oktobra 2018 je bila najnižja izmerjena temperatura višja kot v večini oktobrov od sredine minulega stoletja. Bili sta dve obdobji, ko se je temperatura spustila nizko. Prvo obdobje je bilo takoj na začetku meseca, in sicer od 1. do 3. oktobra, takrat so najnižjo temperaturo izmerili v večjem delu Slovenije. V Črnomlju in Kočevju se je temperatura spustila do ledišča, na Letališču Portorož so namerili 5,7 °C. V Ljubljani se je ohladilo na 3,7 °C.

0

2

4

6

8

1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015

Št.

topl

ih d

ni

Ljubljana

0

2

4

6

8

10

1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015

Št.

hlad

nih

dni

Ljubljana


7

V gorskem svetu na severozahodu Slovenije, na severu Gorenjske in na Goriškem je bila najnižja temperatura izmerjena v dneh od 21. do 23. oktobra. Na Kredarici se je ohladilo na −6,9 °C. Pod ledišče (−1,1 °C) se je temperatura spustila tudi v Ratečah. Drugod po nižinah se oktobra 2018 temperatura ni spustila pod ledišče.

Slika 7. Najvišja oktobrska temperatura Figure 7. Absolute maximum air temperature in October

Slika 8. Ostanki megle nad Bo-hinjskim jezerom, 19. oktober 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 8. Remains of mist above Lake Bohinj, 19 October 2018 (Photo: Iztok Sinjur)

15

17

19

21

23

25

27

1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015

Tem

pera

tura

(°C

)

Ljubljana

14

16

18

20

22

24

26

28

1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015

Tem

pera

tura

(°C

)

Murska Sobota

-1

2

5

8

11

14

17

1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015

Tem

pera

tura

(°C

)

Kredarica


8

Slika 9. Najnižja oktobrska temperatura Figure 9. Absolute minimum air temperature in October

Povprečna temperatura je oktobra povsod presegla poprečje obdobja 1981–2010. Državno povprečje je dolgoletno povprečje preseglo za 2,1 °C. Na Kredarici je bil odklon le 0,8 °C. Z izjemo visokogorja je odklon presegel 1 °C. Velika večina ozemlja je bila 1,5 do 2,5 °C toplejša kot običajno. Največji presežek nad dolgoletnim povprečjem je bil na Krasu in na skrajnem severovzhodu Slovenije, kjer je bilo do 3 °C topleje kot v povprečju obdobja 1981–2010.

Slika 10. Retje v Loškem potoku, 23. oktober 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 10. Retje, Loški potok, 23 October 2018 (Photo: Iztok Sinjur)

-6

-4

-2

0

2

4

6

1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015

Tem

pera

tura

(°C

)

Ljubljana

-10

-8

-6

-4

-2

0

2

1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015

Tem

pera

tura

(°C

)

Murska Sobota

-18

-15

-12

-9

-6

-3

1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015

Tem

pera

tura

(°C

)

Kredarica


9

Slika 11. Potek povprečne temperature zraka v oktobru Figure 11. Mean air temperature in October

5

7

9

11

13

15

1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015

Tem

pera

tura

(°C

)

Celje

5

7

9

11

13

15

1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015

Tem

pera

tura

(°C

)

Novo mesto

5

7

9

11

13

15

1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015

Tem

pera

tura

(°C

)

Murska Sobota

5

7

9

11

13

15

1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015

Tem

pera

tura

(°C

)

Ljubljana

9

11

13

15

17

19

1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015

Tem

pera

tura

(°C

)

Portorož


10

Slika 12. Potek povprečne temperature zraka v oktobru Figure 12. Mean air temperature in October

Od sredine minulega stoletja je bil daleč najhladnejši oktober 1974. Najtoplejši oktober v tem obdobju je bil v pretežnem delu države leta 2001, na severovzhodu države pa leta 1966. Na Obali je bil enako topel kot leta 2001 tudi oktober 2004, tokrat se je oktober uvrstil na tretje mesto med najtoplejšimi doslej.

Slika 13. Odklon povprečne tem-perature zraka oktobra 2018 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 13. Mean air temperature anomaly, October 2018

V nadaljevanju so za nekaj merilnih postaj prikazani poteki najnižje, povprečne in najvišje dnevne tem-perature.

Slika 14. Od jesenskega sonca obarvana jabol-ka, Vrenska Gorca, 11. oktober 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 14. Apples, Vrenska Gorca, 11 October 2018 (Photo: Iztok Sinjur)

-7

-5

-3

-1

1

3

5

1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015

Tem

pe

ratu

ra (°C

)

Kredarica


11

Slika 15. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, oktober 2018 Figure 15. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), October 2018

0

5

10

15

20

25

1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31

Tem

pera

tura

(°C

)

Ljubljana

-10

-5

0

5

10

15

1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31

Tem

pera

tura

(°C

)

Kredarica

0

5

10

15

20

25

30

1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31

Tem

pera

tura

(°C

)

Bilje

0

5

10

15

20

25

30

1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31

Tem

pera

tura

(°C

)

Portorož

0

5

10

15

20

25

1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31

Tem

pera

tura

(°C

)

Celje

0

5

10

15

20

25

1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31

Tem

pera

tura

(°C

)

Let. Maribor

0

5

10

15

20

25

30

1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31

Tem

pera

tura

(°C

)

Murska Sobota

-5

0

5

10

15

20

25

1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31

Tem

pera

tura

(°C

)

Rateče


12

Slika 16. Prikaz porazdelitve padavin okto-bra 2018 Figure 16. Precipitation amount, October 2018

Slika 17. Višina padavin oktobra 2018 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 17. Precipitation in October 2018 compared with the 1981–2010 normals

Oktobrske padavine so prikazane na sliki 16. Padavine so bile porazdeljene zelo neenakomerno. Največ jih je bilo na severozahodu Slovenije, kjer so mestoma presegle 500 mm. K tako obilnim padavinam v gorskem svetu na severozahodu Slovenije so največ prispevali nalivi ob padavinskem obdobju ob koncu meseca. V Soči so namerili 536 mm padavin, v Breginju 402 mm, v Trenti 372 mm in v Kranjski Gori 349 mm. Med bolj namočena spadajo tudi območje okoli Snežnika, zahodne in osrednje Karavanke. Najbolj skromne so bile padavine na severovzhodu Slovenije, kjer večinoma ni padlo niti 30 mm. V Velikih Dolencih so namerili 14 mm, v Martinjem 15 mm, v Murski Soboti 19 mm in v Cankovi 20 mm.

V državnem povprečju je oktobra 2018 padlo le 82 % dolgoletnega oktobrskega povprečja padavin. Na treh območjih so padavine izrazito presegle dolgoletno povprečje. Največji presežki so bili na severozahodu države. V Ratečah je padlo 206 % toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju in v Kranjski Gori 187 %. Drugo območje s pomembnim presežkom padavin je bilo na jugozahodu Slovenije v Čičariji, Brkinih in povodju reke Reke, kjer so se padavine približale 180 % dolgoletnega povprečja. Tretje območje z opaznim presežkom je bilo na Jezerskem z okolico, kjer je padlo do 160 % toliko padavin kot v povprečju obdobja 1981–2010. Na večini ozemlja so padavine zaostajale za dolgoletnim povprečjem, na severovzhodu Slovenije padavine niso dosegle niti dveh petin dolgoletnega povprečja. V Velikih Dolencih in Martinju je padla le četrtina dolgoletnega povprečja.

Oktobra je v Ljubljani padlo 125 mm padavin, kar je 85 % dolgoletnega povprečja, ki znaša 147 mm. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin oktobra 1965, namerili so le 2 mm, sledijo oktobri 1968 (16 mm), 1995 (17 mm) ter 2006 in 1969 (po 19 mm). Izjemno obilne so bile padavine oktobra 1992 (505 mm), 328 mm je padlo oktobra 1964, 287 mm so namerili oktobra 2004, oktobra 1974 pa 283 mm.


13

Slika 18. Oktobrske padavine Figure 18. Precipitation in October

0

100

200

300

400

500

600

1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015

Pad

avin

e (m

m)

Ljubljana

0

100

200

300

400

1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015

Pad

avin

e (m

m)

Murska Sobota

0

100

200

300

400

1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015

Pad

avin

e (m

m)

Novo mesto

0

100

200

300

400

1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015

Pad

avin

e (m

m)

Portorož

0

100

200

300

400

1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015

Pad

avin

e (m

m)

Celje


14

Slika 19. Oktobrske padavine Figure 19. Precipitation in October

V Novem mestu je padlo 54 mm, kar je 46 % dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bil na tem merilnem mestu povsem suh oktober 1965, osrednji jesenski mesec pa je bil najbolj namočen leta 1992, ko je padlo 347 mm. Na Kredarici so tokrat zabeležili 270 mm, kar je 13 % nad dolgoletnim povprečjem. Najbolj namočen je bil oktober 1993 (548 mm), brez padavin pa sta bila oktobra 1965 in 1995. Na Obali so namerili 106 mm, kar je 94 % dolgoletnega povprečja. Najbolj obilen s padavinami je bil oktober 1980 (284 mm), suha pa sta bila dva oktobra, in sicer v letih 1965 in 1969. V Murski Soboti sta bila suha oktobra 1965 in 1995, najbolj namočen pa je bil oktober 1992 (194 mm). Tokrat je padlo le 19 mm, kar je 29 % dolgoletnega povprečja.

Dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo oktobra 2018 malo na severovzhodu Slovenije, v Murski Soboti in Lendavi so bili taki le 3 dnevi. Na Kredarici je bilo 12 takih dni, po 11 so jih našteli v Kočevju in Zgornjem Jezerskem.

Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, oktober 2018 Table 1. Monthly meteorological data, October 2018

Postaja Padavine in pojavi NV RR RP SD

Letališče JP 362 150 110 9 Zgornje Jezersko 876 247 133 11 Trenta 622 372 149 10 Soča 487 536 171 10 Krn 910 305 112 10 Kobarid 240 334 297 9 Kneške Ravne 739 321 99 10 Nova vas 720 144 88 10 Sevno 545 52 39 7 Lendava 190 26 39 3 Veliki Dolenci 308 14 24 4

LEGENDA LEGEND:

NV − nadmorska višina (m) − altitude RR − višina padavin (mm) − precipitation (mm) RP − višina padavin v % od povprečja − % of the normal amount of precipitation SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm − number of days with precipitation ≥ 1mm

Izstopale so vremenske razmere v dneh od 27. do 30. novembra. Neurja v obliki močnih nalivov in močnega vetra so v številnih občinah povzročila težave ali gmotno škodo. V višinah je iznad Sredozemlja dotekal vlažen in topel zrak. K obilnim padavinam in močnemu vetru sta prispevala tudi ciklon nad severnim Sredozemljem in vremenska fronta. Prve tri dni je jugozahodni do južni veter prinašal neobičajno topel zrak, zadnji dan obdobja, po prehodu hladne fronte, se je izrazito ohladilo v

0

100

200

300

400

500

600

1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015

Pad

avin

e (m

m)

Kredarica


15

gorah, v nižini je bila ohladitev manj izrazita. Sprva so bile padavine ob gorskih pregradah, meja sneženja pa visoko v gorah. 29. oktobra je bilo vremensko dogajanje najbolj burno. Pihal je zmeren do močan veter, ponekod z viharnimi, v visokogorju tudi orkanskimi sunki. Od sredine dneva do sredine noči na 30. oktober so bili ponekod tudi dolgotrajni nalivi. Največ jih je bilo ob prehodu hladne fronte. V drugem delu noči na 30. oktober se je v gorah meja sneženja spustila do nadmorske višine okoli 1500 m. Ponekod je še pihal okrepljen jugozahodni veter, ki pa večjih nevšečnosti ni povzročal.

Slika 20. Mesečna višina padavin v mm v oktobru 2018 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 20. Monthly precipitation amount in October 2018 and the 1981–2010 normals

V obravnavanem obdobju je v večjem delu Slovenije padlo med 40 mm in 150 mm padavin; manj jih je bilo v pasu od Suhe krajine do Prekmurja, več pa v Alpah in delu dinarske gorske pregrade. Krajevno je ponekod v Julijskih Alpah padlo celo več kot 500 mm padavin. V najbolj namočenih območjih so bile padavine časovno dokaj enakomerno razporejene, drugod so bile med dnevi velike razlike. V noči na

0 100 200 300 400 500 600

Krvavec

Brnik

Žiri

Zg. Jezersko

Kredarica

Rateče

Trenta

Soča

Breginj

Kobarid

Krn

Kn. Ravne

Vojsko

Vedrijan

Nova Gorica

Bilje

Godnje

Portorož

Postojna

Logatec

Nova vas

Babno Polje

Kočevje

Ljubljana

Sevno

Podčetrtek

Bizeljsko

Sevnica

Novo mesto

Celje

Solčava

Logarska D.

Maribor

Let. Maribor

Slovenj Gr.

Ptuj

Lendava

Murska Sobota

Kančevci

Vel. Dolenci

povprečje obdobja 1981–2010oktobra 2018


16

30. oktober je nad okoli 2000 m na skrajnem severozahodu države zapadlo precej snega. Na Kredarici so ga 31. oktobra zjutraj izmerili 22 cm, samodejna merilna postaja na Kaninu pa zvečer dan prej kar 79 cm.

Sunki vetra so v tem obdobju dosegli ali presegli viharno jakost 8 boforjev skoraj povsod na zahodu države, v višinah, osrednji Sloveniji, na Koroškem in v delih Štajerske. Na Kredarici je sunek dosegel 44,7 m/s, na Ratitovcu 38,3 m/s, na Slavniku 36,5 m/s, sunek vetra je presegel hitrost 30 m/s še na nekaj gorskih merilnih postajah.

Obširnejše poročilo o obilnih padavinah in močnem vetru v dneh od 27. do 30. oktobra je objavljeno na spletnem naslovu

http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events

/padavine-veter_27–30okt2018.pdf

Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, ki niso vključene v preglednici 2, a je tam padavin običajno veliko ali malo.

Slika 21. Trajanje sončnega ob-sevanja oktobra 2018 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 21. Bright sunshine dura-tion in October 2018 compared with the 1981–2010 normals

Razen v visokogorju je bil oktober 2018 bolj sončen kot v dolgoletnem povprečju. Za 30 do 40 % so dolgoletno povprečje presegli v Sromljah, na Letališču ER Maribor, Murski Soboti in Lavrovcu. V pretežnem delu države je bil presežek od 10 do 30 %, najmanjši presežek pa je bil na severozahodu države. V Ratečah je sonce sijalo toliko časa kot običajno, na Kredarici pa so za dolgoletnim povprečjem obdobja 1981–2010 zaostajali za 4 %. V Sromljah je sonce sijalo 182 ur, v Murski Soboti pa 180 ur. Po 177 ur sončnega vremena so imeli v Vedrijanu in na Letališču ER Maribor, v Portorožu je sonce sijalo 176 ur. Na Kredarici je bilo 134 ur sončnega vremena, še nekoliko manj pa v Bohinjski Češnjici.

Sonce je v Ljubljani sijalo 137 ur, kar je 19 % nad dolgoletnim povprečjem. Najbolj sončen oktober v prestolnici doslej je bil leta 1971 (204 ure), sledi oktober 2017 (183 ur), nato pa oktobri 1983 in 1989 (po 162 ur) ter 1965 (158 ur), le uro manj sončnega vremena je bilo leta 2006. Najmanj sončnega vremena je bilo oktobra 1964 (61 ur). Med bolj sive spadajo še oktobri 1987 (65 ur), 1974 (72 ur) in 1961 (74 ur).

Na sliki 23 so prikazane dnevne višine padavin in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji.

Jasni so dnevi s povprečno oblačnostjo pod petino. Na Obali je bilo 8 jasnih dni, na Kredarici 7, v Postojni 6. Marsikje pa zaradi jutranje megle ali nizke oblačnosti ves mesec ni bilo niti enega jasnega dneva. Tudi v Ljubljani je tokrat oktober minil brez jasnega dneva. Oktobra 2017 jih je bilo kar 6, pred tem pa je pet oktobrov minilo brez jasnega dneva. Največ, in sicer 8, jih je bilo oktobra 2011.


17

Slika 22. Trajanje sončnega obsevanja v oktobru Figure 22. Sunshine duration in October

0

50

100

150

200

250

1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015

Sončn

o ob

seva

nje

(ura

) Murska Sobota

0

50

100

150

200

250

1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015

Sončn

o ob

seva

nje

(ura

) Ljubljana

0

50

100

150

200

250

1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015

Sončn

o ob

seva

nje

(ura

) Portorož

0

50

100

150

200

250

1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016

Sončn

o ob

seva

nje

(ura

) Kredarica

0

50

100

150

200

250

1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017

Sončn

o ob

seva

nje

(ura

) Novo mesto


18

Slika 23. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) oktobra 2018 (opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 23. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, October 2018

0

2

4

6

8

10

0

20

40

60

80

100

1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31

Oso

nčen

ost

(ura

)

Pad

avin

e (m

m)

Kredarica

0

2

4

6

8

10

0

5

10

15

20

25

30

35

40

1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31

Oso

nčen

ost

(ura

)

Pad

avin

e (m

m)

Ljubljana

0

2

4

6

8

10

12

0

5

10

15

20

25

30

1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31

Oso

nčen

ost

(ura

)

Pad

avin

e (m

m)

Portorož

0

2

4

6

8

10

12

0

3

6

9

12

15

18

1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31

Oso

nčen

ost

(ura

)

Pad

avin

e (m

m)

Let. Maribor

0

2

4

6

8

10

12

0

3

6

9

12

15

18

1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31

Oso

nčen

ost

(ura

)

Pad

avin

e (m

m)

Celje

0

2

4

6

8

10

0

4

8

12

16

20

1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31

Oso

nčen

ost

(ura

)

Pad

avin

e (m

m)

Novo mesto

0

3

6

9

12

0

5

10

15

20

1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31

Oso

nčen

ost

(ura

)

Pad

avin

e (m

m)

Bilje

0

3

6

9

12

0

2

4

6

8

10

12

14

16

1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31

Oso

nčen

ost

(ura

)

Pad

avin

e (m

m)

Murska Sobota


19

Slika 24. Število jasnih (zgoraj) in oblačnih (spodaj) dni v oktobru Figure 24. Number of clear and cludy days in October

Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Oblačni dnevi so bili oktobra 2018 kar po-gosti, v Kočevju jih je bilo 15, po 10 so jih našteli na Kredarici in Bizeljskem, 9 jih je bilo na Obali, 8 pa v Postojni. V Ljubljani je bilo 11 takih dni. Največ oblačnih dni je bilo v prestolnici v oktobru 1987, in sicer 20, le dva pa sta bila oktobra 1971.

Povprečna oblačnost je bila na Obali 4,7 desetin, na Kredarici 5,4 desetin, v Postojni 5,7 desetin. Drugod po državi je bila povprečna oblačnost večja, v Kočevju so oblaki v povprečju prekrivali 7,1 desetin neba.

Slika 25. Begunjščica 2060 m iznad doline Završnice. 21. oktober 2018 (foto: Aleksander Marinšek) Figure 25. Begunjščica 2060 m above the Završnica valley, 21 October 2018 (Photo: Aleksander Marinšek)

0

2

4

6

8

10

1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015

Št.

jasn

ih d

ni

Ljubljana

0

5

10

15

20

25

1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015

Št.

oblačn

ih d

ni

Ljubljana


20

Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki – oktober 2018 Table 2. Monthly meteorological data – October 2018

Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP

Lesce 506 11,4 2,3 17,0 7,1 21,8 24 1,6 22 0 0 164 105 Kredarica 2513 1,8 0,8 4,7 −0,1 9,1 5 −6,9 21 8 0 563 134 96 5,4 10 7 270 113 12 4 16 7 22 31 751,9 5,5 Rateče–Planica 864 8,7 1,4 15,8 4,4 20,2 12 −1,1 23 1 0 146 101 336 206 8 Bilje 55 15,1 2,2 21,5 9,6 26,0 11 3,0 22 0 2 68 44 7 Letališče Portorož 2 15,8 1,8 21,9 11,5 26,2 13 5,7 3 0 3 0 176 109 4,7 9 8 106 94 8 4 0 0 0 0 1016,9 13,4 Godnje 320 14,6 3,0 20,3 10,7 24,9 11 6,3 3 0 0 136 131 85 Postojna 533 12,6 2,5 17,7 8,5 21,8 24 0,5 1 0 0 109 165 123 5,7 8 6 213 129 8 3 1 0 0 0 Kočevje 467 11,0 1,6 17,7 6,8 20,8 10 0,0 1 0 0 7,1 15 1 122 78 11 2 16 0 0 0 Ljubljana 299 13,2 1,9 18,4 9,2 23,1 24 3,7 1 0 0 94 137 119 6,5 11 0 125 85 8 0 18 0 0 0 984,2 12,6 Bizeljsko 175 12,9 2,1 19,9 7,0 24,0 24 0,9 2 0 0 103 6,0 10 0 53 53 8 1 21 0 0 0 Novo mesto 220 12,9 2,2 18,7 8,7 22,4 24 3,3 3 0 0 150 127 54 46 6 Črnomelj 157 12,5 1,7 18,8 7,5 23,2 27 0,0 1 0 0 164 90 64 8 2 17 0 0 0 Celje 242 11,6 1,5 18,9 6,7 22,4 24 0,9 1 0 0 164 127 60 52 8 Let. Maribor ER 264 12,2 1,9 18,6 7,4 21,9 10 2,4 1 0 0 177 130 53 60 6 Slovenj Gradec 444 10,9 1,8 17,7 6,2 21,1 11 0,2 1 0 0 147 114 93 81 9 Murska Sobota 187 12,3 2,2 19,6 6,8 24,4 9 0,6 1 0 0 180 134 19 29 3

LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm TS − povprečna temperatura zraka (°C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS − število ur sončnega obsevanja SG − število dni z meglo TX − povprečni temperaturni maksimum (°C) RO − sončno obsevanje v % od povprečja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM − povprečni temperaturni minimum (°C) PO − povprečna oblačnost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SO − število oblačnih dni P − povprečni zračni tlak (hPa) DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povprečni tlak vodne pare (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) RR − višina padavin (mm) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP − višina padavin v % od povprečja

Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C).

=

−°=

n

i

iTSCTD

1

)20( če je CiTS °≤ 12


21

Ljubljana Murska Sobota Kredarica

Novo mesto Portorož – letališče Bilje

Slika 26. Vetrne rože, oktober 2018 Figure 26. Wind roses, October 2018


22

Vetrne rože za šest krajev (slika 26), ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili na samodejnih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja in objekti v okolici, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje.

Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sonč-nega obsevanja od povprečja 1981–2010, oktober 2018 Table 3. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1981–2010, October 2018

Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M

Portorož −0,5 1,7 2,8 1,8 97 4 182 94 119 106 100 109 Bilje 1,1 2,7 2,9 2,2 42 72 44 Postojna 0.6 3.7 3.6 2.5 113 1 230 129 144 131 98 124 Kočevje −1,1 1,7 3,5 1,6 87 4 132 78 Rateče 2,0 2,7 1,4 36 2 548 206 107 106 90 101 Lesce 3,2 3,6 2,3 48 4 256 105 Slovenj Gradec 2,0 3,4 1,8 41 6 184 206 123 96 124 114 Brnik −0,6 2,0 2,7 1,5 54 2 258 110 123 133 105 Ljubljana −0,1 3,0 3,3 1,9 71 1 173 85 122 117 126 122 Novo mesto 2,3 4,1 2,2 49 4 76 46 119 124 124 122 Črnomelj −1,0 1,5 3,5 1,7 70 3 111 64 Bizeljsko −0,4 2,8 4,2 2,2 34 2 110 53 Celje 1,7 2,8 1,5 40 2 110 52 117 118 114 116 Maribor −0,2 2,8 2,7 1,9 22 0 133 52 130 129 131 130 Murska Sobota 0,0 2,5 3,9 2,2 12 1 69 30 138 126 138 134 Veliki Dolenci 1,2 3,4 3,5 2,7 0 0 71 24

LEGENDA: Temperatura zraka − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 (°C) Padavine − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) Sončne ure − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) I., II., III., M − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka − mean temperature anomaly (°C) Padavine − precipitation compared to the 1981–2010 normals(%) Sončne ure − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) I., II., III., M − thirds and month

V prvi tretjini oktobra je bila povprečna temperatura blizu dolgoletnega povprečja, odkloni so bili tako navzgor kot tudi navzdol, večinoma so bili v mejah ±1,1 °C. Razen v Postojni je bilo padavin manj kot v dolgoletnem povprečju, najbolj skromne so bile na severovzhodu države. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno, v Ratečah so dolgoletno povprečje presegli za 7 %, v Postojni pa kar za 44 %.

Osrednja tretjina meseca je bila v pretežnem delu države 1,5 do 3,7 °C toplejša kot običajno. Druga tretjina oktobra je minila brez omembe vrednih padavin. Sončnega vremena je v primerjavi z dolgoletnim povprečjem nekoliko primanjkovalo v Slovenj Gradcu, drugod je bilo bolj sončno kot običajno. V Postojni, na Brniku in Mariboru je bilo 30 % več sončnega vremena kot običajno.

Zadnja tretjina oktobra je bila občutno toplejša kot običajno, odkloni so bili med 2,5 in 4 °C. Padavine so bile razporejene zelo neenakomerno. Ponekod je bilo manj dežja kot v dolgoletnem povprečju, večinoma pa so ga presegli, ponekod tudi večkratno; v Ratečah je padlo petkrat toliko dežja kot v dolgoletnem povprečju. V Ratečah je bilo sončnega vremena za desetino manj kot običajno, na Obali in Postojni je bilo sončnega vremena toliko kot običajno, drugod so dolgoletno povprečje opazno presegli, v Prekmurju skoraj za dve petini.


23

Slika 27. Število dni s snežno odejo v oktobru na Kredarici Figure 27. Number of days with snow cover in October

Na Kredarici je debelina snežne odeje 31. oktobra 2018 dosegla 22 cm. Od sredine minulega stoletja so bili brez snega v oktobru 1965, po 5 cm so namerili v oktobrih 1963, 1988 in 1997, 6 cm oktobra 2014, 8 cm oktobra 1995, 11 cm pa oktobra 2006. Največ snega je bilo oktobra 1964, namerili so ga 198 cm, sledijo mu oktobri 1974 (197 cm), 1956 (127 cm) in 1993 (100 cm).

Slika 28. Jesen v gorah, nad Plani-no Konjščica, 18. oktober 2018 (fo-to: Iztok Sinjur) Figure 28. Autumn in mountains, abo-ve Planina Konj-ščica, 18 October 2018 (Photo: Iztok Sinjur)

Tokrat je oktobra sneg Kredarico prekrival 7 dni. Po ves mesec je sneg obležal v letih 1972, 1974, 1978, 1989, 1996, 2002 in 2007, dan manj v oktobrih 1973 in 1992, 29 dni leta 1960. Niti en dan ni snežna odeja prekrivala tal oktobra leta 1965, le en dan leta 1985, po dva dneva v oktobrih 1958, 1977, 1995 in 1997, po 3 dni pa v letih 1962 in 2014. Po nižinah oktobra 2018 ni bilo snega.

Število dni z nevihto doseže vrh junija in julija; avgusta se običajno ozračje že nekoliko umirja, septem-bra in oktobra pa so nevihte že redke. Na postajah v državni meteorološki mreži so poročali o največ 4 dnevih z nevihto ali grmenjem, precej pa je bilo tudi postaj, kjer tega pojava niso opazili.

0

5

10

15

20

25

30

35

1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016

Št.

dni s

sne

žno

odej

o

Kredarica


24

Slika 29. Najvišja oktobrska snežna odeja Figure 29. Maximum snow cover depth in October

Slika 30. Višina snežne odeje v oktobru 2018 Figure 30. Snow cover depth in October 2018

V Novem mestu in Ljubljani je bilo od sredine minulega stoletja največ nevihtnih dni v oktobru 1992, in sicer v Ljubljani 11, v Novem mestu pa 13. V Murski Soboti so imeli največ takih dni, in sicer 6, v oktobru 1982. V Ratečah so jih največ zabeležili leta 1993 (7).

Slika 31. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v oktobru Figure 31. Number of days with thunderstorms in October

Na Kredarici so zabeležili 16 dni z meglo, tudi po nekaterih kotlinah je bil pojav megle pogost. Na Bizeljskem so poročali kar o 21 takih dnevih, v Kočevju so jih našteli 16, v Črnomlju 17.

Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, spremembami v izrabi zemljišč, spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov in spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo oktobra 2018 opaženih 18 dni z meglo, kar več od

0

50

100

150

200

1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016

Naj

večj

a vi

šina

sne

ga (

cm) Kredarica

0

5

10

15

20

25

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

Viš

ina

snež

ne o

deje

(cm

)

Kredarica

0

2

4

6

8

10

12

1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015

Št.

nevi

htni

h dn

i

Ljubljana


25

povprečja obdobja 1981–2010, ki je 11 dni. Od sredine minulega stoletja ni bilo oktobra brez megle, 5 dni z meglo je bilo oktobra 2011, po 6 dni z meglo pa so zabeležili v oktobrih 1987 in 1993, največ, kar 30, pa oktobra 1969.

Slika 32. Število dni z meglo v oktobru Figure 32. Number of foggy days in October

Na sliki 33 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Dnevno povprečje prvi dan meseca je bilo 977,1 mb. Sledilo je hitro naraščanje in 4. oktobra je bila dosežena najvišja povprečna dneva vrednost 992,9 mb. V nadaljevanju je bil zračni tlak do 23. oktobra vsaj oz. večinoma nad 980 mb. 24. oktobra je bilo dnevno povprečje 976,9 mb. Najnižji zračni tlak je bil med 27. in 29. ok-tobrom, najnižja vrednost pa je bila 29. oktobra z 968,6 mb. Sledil je hiter porast in zadnji dan meseca je bilo dnevno povprečje 987,2 mb.

Slika 33. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare oktobra 2018 Figure 33. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in October 2018

Na sliki 33 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Prvih pet dni v oktobru je bilo v zraku malo vlage, delni tlak vodne pare je bil okoli 10 mb. Nato se je vsebnost vlage hitro zvišala in 8. oktobra je bila s 16,8 mb dosežena najvišja vrednost meseca. Do vključno 20. oktobra je bil dnevni tlak vodne pare nad 12 mb. Od 21. do 23. oktobra je bilo dnevno povprečje pod 10 mb, 22. dne je bila z 8,7 mb zabeležena najnižja vrednost v oktobru 2018. Sledil je porast na 16.3 mb 28. oktobra, tudi naslednji dan je bilo v zraku podobno veliko vlage, zadnja dva dneva meseca pa se je dnevno povprečje delnega tlaka vodne pare gibalo okoli 11 mb.

0

5

10

15

20

25

30

35

1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015

Št.

dni z

meg

lo

Ljubljana

965

970

975

980

985

990

995

1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31

Zračn

i tla

k (m

b)

Ljubljana

8

10

12

14

16

18

1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31

Del

ni tl

ak v

odne

par

e (m

b)

Ljubljana


26

SUMMARY

October was warmer than normal, in the national average the deviation reached 2.1 °C. With the exception of high mountains (on Kredarica, the anomaly was 0.8 °C), the deviation exceeded 1 °C. The vast majority of the territory was 1.5 to 2.5 °C warmer than usual. The largest surplus over the long-term average was in the Karst and the extreme north-eastern part of Slovenia, where it was 3 °C warmer than normal.

Precipitation was distributed very unevenly. Precipitation was abundant in the northwest of Slovenia, where on some measuring sites precipitation exceeded 500 mm. The most modest was the precipitation in the north-eastern part of Slovenia, where less than 30 mm fell.

In the national average, only 82 % of the long-term average precipitation fell in October 2018. There were few areas where precipitation exceeded the long-term average. The highest surplus was reported in the north-west of the country. In Rateče 206 % as much as in the long-term average fell and in Kranjska Gora 187 %. The second area with a significant surplus of precipitation was in the south-west of Slovenia in Čičarija, Brkini and the watershed of Reka river, where up to 180 % of the long-term average fell. The third area with a noticeable surplus was in Jezersko with its surroundings where up to 160 % of the normals fell. Over most of Slovenia precipitation was below the normals; in the north-eastern part of Slovenia precipitation was below two fifths of the normals.

Except for high mountains, in October 2018 was reported more sunny weather than in the long-term average. The long-term average was exceeded in Sromlje, at Airport Maribor, Murska Sobota and Lavrovac for 30 to 40 %. In the majority of the country, the surplus was from 10 to 30 %, while the smallest surplus was in the northwest of the country. In Rateče the sun shone as much as usual, while on Kredarica sunny weather was 4 % less than in the long-term average of the period 1981–2010.

During the period from 27 to 30 November abundant rainfall and strong wind have caused problems and damage in many municipalities.

Slika 34. V gozdu, Koprivna (foto: Aljoša Beloševič) Figure 34. Squirrel, Koprivna (Photo: Aljoša Beloševič)

Abbreviations in the Table 2:

NV − altitude above the mean sea level (m) PO − mean cloud amount (in tenth) TS − mean monthly air temperature (°C) SO − number of cloudy days TOD − temperature anomaly (°C) SJ − number of clear days TX − mean daily temperature maximum for a month (°C) RR − total amount of precipitation (mm) TM − mean daily temperature minimum for a month (°C) RP − % of the normal amount of precipitation TAX − absolute monthly temperature maximum (°C) SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm DT − day in the month SN − number of days with thunderstorm and thunder TAM − absolute monthly temperature minimum (°C) SG − number of days with fog SM − number of days with min. air temperature < 0 °C SS − number of days with snow cover at 7 a. m. SX − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C SSX − maximum snow cover depth (cm) TD − number of heating degree days P − average pressure (hPa) OBS − bright sunshine duration in hours PP − average vapor pressure (hPa) RO − % of the normal bright sunshine duration

27

RAZVOJ VREMENA V OKTOBRU 2018 Weather development in October 2018

Janez Markošek

1.–2. oktober

Pooblačitev in padavine, drugi dan delne razjasnitve in zmerna burja

Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, sekundarno ciklonsko območje pa je nastalo tudi nad severno Italijo in severnim Jadranom. Hladna fronta se je počasi pomikala prek Slovenije. V višinah je dolina s hladnim zrakom segala v zahodno Sredozemlje, nad nami je pihal južni do jugozahodni veter (slike 1–3). Drugi dan se je veter v višinah obrnil na severozahodno smer. Prvi dan je bilo sprva pretežno jasno z jutranjo meglo po nekaterih nižinah. Čez dan se je pooblačilo, dopoldne in sredi dneva so bile krajevne padavine, ki so se zvečer in ponoči okrepile in razširile na vso Slovenijo. Ob morju so bile zvečer tudi nevihte. Drugi dan je dež zgodaj dopoldne povsod ponehal, najpozneje v vzhodni Sloveniji. Najprej se je zjasnilo na Primorskem, pihala je zmerna burja, ki je popoldne slabela. Drugod se je delno zjasnilo šele popoldne. Najmanj dežja, do okoli 2 mm, je padlo v severovzhodni Sloveniji, največ, okoli 20 mm, pa ponekod v zahodni in južni Sloveniji. Nekoliko se je ohladilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 11 do 15, na Primorskem do 19 °C.

3.–5. oktober

Pretežno jasno z občasno zmerno oblačnostjo, zjutraj ponekod megla, drugi dan zapiha burja

Nad zahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, ki se je širilo tudi nad srednjo Evropo in zahodni Balkan. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal topel in razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno ponekod zmerno oblačno. Najmanj oblačnosti je bilo 5. oktobra. Zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Drugi dan je znova zapihala šibka do zmerna burja, ki je zadnji dan popoldne ponehala. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 20, na Primorskem do 24 °C.

6.–7. oktober

Pretežno oblačno z občasnimi padavinami

Nad severno in srednjo Evropo ter osrednjim Sredozemljem je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah pa dolina s hladnim zrakom. Nad nami je prevladoval šibak veter južnih smeri (slike 4–6). Prevladovalo je pretežno oblačno vreme, v severovzhodni Sloveniji je bilo prvi dan sprva še delno jasno. V zahodni in južni Sloveniji so bile krajevne padavine od dopoldneva naprej, zvečer tudi drugod. Pozno zvečer se je dež na zahodu okrepil in padavinski pas se je pomikal proti vzhodu. Drugi dan so bile občasno še krajevne padavine, predvsem plohe. Zjutraj je bila po nižinah severovzhodne Slovenije megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 19, na Primorskem in prvi dan v severovzhodni Sloveniji, do 21 °C.

8. oktober

Na zahodu delno jasno, drugod pretežno oblačno in sprva še rahel dež, šibka burja

Območje visokega zračnega tlaka je segalo od zahodne Francije do zahodne Rusije. V višinah se je nad nami ob šibkih vzhodnih vetrovih zadrževal razmeroma vlažen zrak. V zahodni Sloveniji je bilo delno jasno. Drugod je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, zjutraj in dopoldne je občasno ponekod še rahlo deževalo. Na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 20, na Primorskem do 23 °C.


28

9.–10. oktober

Pretežno jasno, v notranjosti zjutraj in dopoldne nizka oblačnost, toplo

Nad srednjo in vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka. V spodnjih plasteh ozračja je od jugovzhoda nad naše kraje pritekal vlažen zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je šibka burja. Drugod je bila zjutraj in dopoldne nizka oblačnost, ki se je sredi dneva vsaj delno razkrojila. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 22, na Primorskem do 25 °C.

11.–14. oktober

Pretežno jasno, zjutraj in deloma dopoldne ponekod po nižinah megla, šibka burja

Nad vzhodno in srednjo Evropo ter Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah se je zadrževal razmeroma topel in suh zrak (slike 7–9). Pretežno jasno je bilo, po nižinah v notranjosti je bila zjutraj in deloma dopoldne megla. Na Primorskem je pihala šibka burja, ki je zadnji dan popoldne ponehala. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 22, na Primorskem do 25 °C.

15.–18. oktober

Zmerno do pretežno oblačno, občasno ponekod rahel dež

Naši kraji so bili v šibkem območju visokega zračnega tlaka. V višinah so bila nad srednjo in jugozahodno Evropo manjša jedra hladnega zraka. Nad nami so prevladovali šibki vetrovi, pritekal je precej vlažen zrak (slike 10–12). Prevladovalo je pretežno oblačno vreme, občasno je ponekod rahlo deževalo. Ponekod pa so bila tudi krajša obdobja delno jasnega vremena, največ sončnega vremena je bilo 17. oktobra v vzhodni Sloveniji. Na Primorskem so bile najvišje dnevne temperature nad 20 °C, drugod večinoma od 15 do 20 °C.

19. oktober

Na Primorskem pretežno jasno, burja, drugod več oblačnosti, na severovzhodu zjutraj rahel dež

Iznad severozahodne Evrope se je nad srednjo Evropo in zahodni Balkan širilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah se je zjutraj prek Panonske nižine proti jugovzhodu pomikalo manjše višinsko jedro hladnega zraka. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je šibka burja. Drugod je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, v severovzhodni Sloveniji zjutraj pretežno oblačno z rahlim dežjem. Po nekaterih nižinah osrednje Slovenije je bila zjutraj megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 21, na Primorskem do 24 °C.

20. oktober

Pretežno jasno, zjutraj in dopoldne ponekod po nižinah megla

Nad večjim delom Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj in dopoldne je bila po nekaterih nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 21, na Primorskem do 24 °C.

21. oktober

Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno padavine, deloma plohe, severovzhodnik, burja

Naši kraji so bili v območju visokega zračnega tlaka, od severa pa se je k nam pomaknilo manjše višinsko jedro hladnega zraka (slike 13–15). Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, občasno so bile še padavine, deloma plohe. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 14, na Primorskem do 19 °C.


29

22. oktober

Na zahodu pretežno jasno, drugod sprva oblačno, nato delne razjasnitve, severovzhodnik, burja

Iznad zahodne Evrope je segalo nad Alpe in zahodni Balkan območje visokega zračnega tlaka. Višinsko jedro hladnega zraka se je pomaknilo nad kraje južno od nas. V zahodni Sloveniji je bilo pretežno jasno. Drugod je bilo sprva pretežno oblačno, čez dan se je delno zjasnilo. Bolj oblačno je ostalo v južni Sloveniji. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 15, na Primorskem do 18 °C.

23. oktober

Pretežno jasno, zjutraj po nekaterih nižinah megla

V območju visokega zračnega tlaka je s severozahodnimi vetrovi pritekal suh zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Popoldne je ponekod v severovzhodni Sloveniji zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 17, na Primorskem okoli 20 °C.

24. oktober

Delno jasno, na severovzhodu zvečer oblačno s kratkotrajnim dežjem, severni veter

Nad severno in severovzhodno Evropo je bilo ciklonsko območje, hladna fronta je popoldne in zvečer oplazila naše kraje. Delno jasno je bilo, v severovzhodni Sloveniji se je popoldne pooblačilo in zvečer je v Prekmurju prehodno deževalo. Pihal je severni veter, ki je bil nekoliko močnejši predvsem v višjih legah severne in severovzhodne Slovenije. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 24 °C.

25. oktober

Sprva pretežno oblačno, nato razjasnitve, pretežno oblačno ponekod na zahodu, jugozahodnik

Iznad zahodne Evrope je nad Alpe segalo območje visokega zračnega tlaka, ki je nad Alpami čez dan slabelo. V višinah je pihal severozahodni veter, v spodnjih plasteh ozračja pa je zapihal jugozahodnik. Sprva je bilo zmerno do pretežno oblačno, nato se je razjasnilo. Pretežno oblačno je ostalo na severnem Primorskem in ponekod na Notranjskem. Ponekod v Posočju je občasno rosilo. Zapihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 20 °C.

26.–27. oktober

Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno dež, jugozahodnik, jugo

Nad srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje, sekundarno ciklonsko območje pa se je poglobilo tudi nad zahodnim in severnim Sredozemljem. V višinah se je krepil jugozahodni veter. Prvi dan je bilo v severni in severovzhodni Sloveniji občasno še delno jasno. Drugod je prevladovalo oblačno vreme. Ponekod v zahodni, južni in osrednji Sloveniji je popoldne in zvečer občasno rahlo deževalo. Krajevne padavine so se ob spremenljivo do pretežno oblačnem vremenu pojavljale tudi ponoči ter zjutraj in dopoldne. Drugi dan popoldne je deževalo le v severozahodni Sloveniji. Pihal je jugozahodni veter, ki se je drugi dan še okrepil. Ob morju je 27. oktobra pihal jugo. Predvsem drugi dan je bilo razmeroma toplo, najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 22 °C, nekoliko hladneje je bilo le v severozahodnih krajih.


30

28.–30. oktober

Obilne padavine, krajevno močni in dolgotrajni nalivi, močan veter

Nad zahodnim Sredozemljem je bilo ciklonsko območje, ki se je pomikalo proti severnemu Sredozemlju in se še poglobilo. Zadnji dan je svojo pot nadaljevalo prek zahodnih Alp proti severu in severozahodu. Vremenska fronta je naše kraje prešla v noči na 30. oktober. V višinah je pihal močan jugozahodni do južni veter (slike 16–18). Prvi dan je bilo oblačno s padavinami, ki so bile v zahodni, južni in osrednji Sloveniji obilne. Na vzhodu je bilo suho do popoldneva. Pihal je okrepljen jugozahodnik, ob morju jugo. Ponoči je dež prehodno ponehal, drugod dan pa je znova pričelo deževati. Dež se je popoldne, zvečer in ponoči okrepil. Pojavljali so se krajevno dolgotrajnejši nalivi. Južni do jugozahodni veter se je še okrepil, prav tako jugo. Zadnji dan obdobja se je na vzhodu delno zjasnilo. Drugod je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno so bile še krajevne padavine, deloma plohe. Meja sneženja se je spustila do nadmorske višine okoli 1600 m. Pihal je okrepljen jugozahodni veter. Podrobno poročilo o vremenskem dogajanju v obdobju 27. do 30. oktober je na:

http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/

padavine-veter_27–30okt2018.pdf

31. oktober

Delno jasno, v hribih zahodne Slovenije pretežno oblačno, ponekod jugozahodnik, toplo

Nad zahodno Evropo je bilo ciklonsko območje, v višinah pa je dolina s hladnim zrakom segala do zahodnega Sredozemlja. Nad nami je pihal jugozahodni do južni veter. Največ sončnega vremena je bilo v vzhodni Sloveniji. Drugod je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, v hribih zahodne Slovenije pa pretežno oblačno. V višjih legah in po nižinah severovzhodne Slovenije je pihal jugozahodni veter. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 14 do 18, ob morju in na vzhodu do 20 °C.


31

Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 1. 10. 2018 ob 14. uri Figure 1. Mean sea level pressure on 1 October 2018 at 12 GMT

Slika 2. Satelitska slika 1. 10. 2018 ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 1 October 2018 at 12 GMT

Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 1. 10. 2018 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 1 October 2018 at 12 GMT





32








33







34

PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V OKTOBRU 2018 Climate in the World and Europe in October 2018

Tanja Cegnar

a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v oktobru 2018 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb.

Slika 1. Odklon temperature oktobra 2018 od oktobrskega povprečja obdobja 1981–2010, vir: ECMWF, ERA-Interim Figure 1. Surface air temperature anomaly for October 2018 relative to the October average for the period 1981–2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF, Copernicus Climate Change Service)

Oktober 2018 je bil toplejši od povprečja 1981–2010 v pretežnem delu Evrope. Največji presežek običajne oktobrske temperature je bil na otokih in morju daleč na severu celine. Izstopalo je tudi nadpovprečno toplo območje, ki se je začenjalo nad severno Italijo in je segalo proti vzhodu nad južno Rusijo. Nekoliko hladneje kot običajno je bilo posameznih na območjih zahodne in severne Evrope.

Opazno nad dolgoletnim povprečjem je bila temperatura nad Arktičnim oceanom, severno Sibirijo in Aljasko ter na zahodu Antarktike. Prav tako znaten presežek nad običajno oktobrsko temperaturo so zabeležili v Mongoliji, severovzhodni Kitajski ter delu severne in jugozahodne Afrike. Oktober je bil nadpovprečno topel na jugovzhodu ZDA, Bližnjem Vzhodu, južni Aziji in večjem delu Avstralije ter severnega dela Južne Amerike.

Občutno nižja od dolgoletnega povprečja je bila temperatura v osrednjem in vzhodnem delu Kanade, nad večjim delom Grenlandije, nad Weddllovim morjem in vzhodno od njega. Hladnejša od dolgoletnega povprečja so bila tudi območja južne in zahodne Kitajske, deli osrednjih in zahodnih ZDA, skrajni severozahod in jugovzhod Afrike ter južni del Južne Amerike.

Večina oceanov je bila toplejših kot običajno, čeprav je bilo skoraj na vseh oceanih tudi kakšno manjše območje hladnejše kot v dolgoletnem povprečju.

Oktober 2018 je bil na svetovni ravni opazno toplejši od dolgoletnega povprečja; bil je:

• več kot 0,5 °C toplejši od povprečne oktobrske temperature v obdobju 1981–2010;

• več kot 0,1 °C hladnejši od najtoplejšega oktobra, ki je bil leta 2015;

N


35

• četrti najtoplejši oktober;

• manj kot 0,05 °C hladnejši od oktobrov 2016 in 2017.

Najtoplejši in drugi najtoplejši meseci so bili v obdobju od oktobra 2015 do junija 2018.

Povprečna temperatura v Evropi je bila oktobra 2018 nekoliko več kot 1 °C višja od povprečne oktobrske temperature v obdobju 1981–2010. Zelo podobna je bila povprečna evropska oktobrska temperatura leta 2000; v letih 2001 in 2006 je bil oktober v Evropi okoli 1,5 °C toplejši od dolgoletnega povprečja.

Slika 2. Odklon svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) povprečne mesečne temperature od povprečja obdobja 1981–2010, oktobrski odkloni so obarvani temneje, vir: ECMWF, ERA-Interim Figure 2. Monthly global-mean (top) and European-mean (bottom) surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, from January 1979 to October 2018. The darker coloured bars denote the October values. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF, Copernicus Climate Change Service)

Drseče dvanajstmesečno povprečje zgladi kratkotrajnejše odklone. Na svetovni ravni je bilo obdobje od novembra 2017 do oktobra 2018 toplejše od povprečja obdobja 1981–2010 za 0,44 °C. Najtoplejše dvanajstmesečno obdobje je bilo od oktobra 2015 do septembra 2016, odklon je bil 0,64 °C. Leto 2016 je bilo najtoplejše koledarsko leto z odklonom 0,62 °C, drugo najtoplejše je bilo leto 2017 z odklonom 0,53 °C.

Razlika v povprečni svetovni temperaturi, ki jo računajo različni svetovni centri, je precejšnja, posebej je to očitno v zadnjih dveh letih. Deloma je to posledica obravnave arktičnega območja in morja okoli


36

Antarktike. Razlike so opazne tudi v ocenah temperature površine oceanov. Izstopajo razlike v izračunanih povprečij za leti 2005 in 2006. Kljub omenjenim razlikam pa so ocene vseh centrov enotne glede rekordno toplega leta 2016, stopnji ogrevanja v obdobju od poznih sedemdesetih let dalje in o trajno nadpovprečno toplih letih od leta 2001 dalje.

Povprečna evropska temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, vendar je pokritost območja s podatki večja, zato je negotovost manjša. Dvanajstmesečno povprečje temperature za Evropo je bilo najvišje v letih od 2014 do 2016. Nato se je znižalo, a še vedno ostalo 0,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejši koledarski leti sta bili 2014 in 2015. Obdobje od novembra 2017 do oktobra 2018 je bilo 1,2 °C toplejše od povprečja obdobja 1981–2010.

Slika 3. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto, vir: ECMWF, ERA-Interim Figure 3. Running twelve-month averages of global and European mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, based on monthly values from January 1979 to October 2018. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2017. Source: ERA-Interim. (Credit: ECMWF, Copernicus Climate Change Service)

Morski led

V splošnem je bila razsežnost morskega ledu oktobra 2018 manjša kot v oktobrskem povprečju obdobja 1981–2010.


37

Arktični morski led ni segal tako daleč proti jugu, kot je oktobra običajno. Še posebej daleč proti severu se je umaknil rob morskega ledu v pasu, ki je segal od vzhodne in severovzhodne obale Grenlandije do Novosibirskih otokov, od tam nad Vzhodno Sibirsko in Čukotsko morje, se nadaljeval severno od Beringove ožine in se končal na morju severno od Aljaske.

Antarktični morski led se segal manj proti severu kot običajno na več območjih. Antarktični morski ledeni pokrov je bil skromnejši kot običajno. Na številnih območjih ni segal tako daleč proti severu kot je oktobra običajno. Še posebej je bilo to očitno na severu in vzhodu Weddellovega morja.

Slika 4. Ledeni morski pokrov oktobra 2018. Roza črta označuje rob povprečne oktobrske površine ledu v obdobju 1981–2010 (vir: ERA-Interim, Copernicus, ECMWF). Figure 4. Sea-ice cover for October 2018. The pink line denotes the climatological ice edge for October for the period 1981–2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service)

Slika 5. Odklon temperature v oktobru 2018 od oktobrskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: ERA-Interim, Co-pernicus, ECMWF). Figure 5. Surface air temperature anomaly for October 2018 relative to the October average for the period 1981–2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service)


38

Slika 6. Odklon ledenega morskega pokrova v oktobru 2018 od oktobrskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: ERA-Interim, Copernicus, ECMWF). Figure 6. Sea-ice cover anomaly for October 2018 relative to the October average for the period 1981–2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service)

Slika 7. Odklon z morskim ledom pokritega Arktičnega (zgoraj) in Antarktičnega (spodaj) območja v obdobju od januarja 1979 do oktobra 2018 v primerjavi s povprečjem za ustrezne mesece v obdobju 1981–2010 v milijonih km2. Temnejši stolpci označujejo oktobrske odklone (vir: ERA-Interim, Copernicus, ECMWF). Figure 7. Area of the Arctic (upper) and Antarctic (lower) covered by sea-ice, for the period January 1979 to October 2018, shown as monthly anomalies relative to 1981–2010. The darker coloured bars denote the October values. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service)


39

Ozonska zaščitna plast nad Antarktiko

Oktobra je ozonska luknja nad Antarktiko že dobro razvita, pogosto že kaže tudi znake krčenja.

Slika 8. Celotna debelina ozonske plasti v ozračju nad Antarktiko 10. (levo) in 20. (desno) oktobra 2018 v DU (zgornja vrstica) ter odklon debeline ozonske plasti od dolgoletnega povprečja v % (spodnja vrstica); povzeto po Kanadski meteorološki službi Figure 8. Total ozone above Antarctic on 10 and 20 October 2018 in DU (upper row) and deviations from the normals in % (lower row); Source: Environment Canada, Meteorological Service of Canada

Slika 9. Celotna debelina ozonske plasti v ozračju nad Antarktiko 31. oktobra 2018 v DU (levo) ter odklon debeline ozonske plasti od dolgoletnega povprečja v % (desno); povzeto po Kanadski meteorološki službi Figure 9. Total ozone above Antarctic on 31 October 2018 in DU (left) and deviations from the normals in % (right); Source: Environment Canada, Meteorological Service of Canada

40

ODKRIVANJE IN REŠEVANJE PODNEBNIH PODATKOV V SLOVENIJI POD OKRILJEM EUMETNET

EUMETNET Data Rescue in Slovenia

Mateja Nadbath

gencija RS za okolje (ARSO) je aktivna v projektu Reševanje podnebnih podatkov pod okriljem Evropske mreže meteoroloških državnih služb (EUMETNET DARE). S koncem leta 2018 se bo projekt zaključil. Začel se je z letom 2013, v želji po oblikovanju seznama postaj z

dolgoletnimi1 nizi podatkov in po pospešitvi odkrivanja in reševanja podatkov, zavedajoč se njihovega velikega pomena za raziskave podnebja in hkrati nevarnosti njihovega propada zaradi starosti. V Evropi je večina podnebnih podatkov po letu 1960 digitaliziranih, kar velja tudi za podatke v Sloveniji. Odkrivanje in reševanje podnebnih podatkov se nanaša na leta pred 1960.

Na ARSO se z odkrivanjem in reševanjem zgodovinskih podnebnih podatkov sistematično ukvarjamo od leta 2005, ko smo se vključili v mednarodne projekte s tovrstno vsebino: INTERREG FORALPS 2005–20082, od leta 2008 poteka projekt WMO MEDARE3 in od leta 2013 do 2018 EUMETNET DARE4. Odkrivanje pomeni iskanje zgodovinskih podnebnih podatkov po različnih arhivih in virih, reševanje pa digitalno slikanje dokumentov in digitalizacija podatkov5. Na ARSO smo v odkrivanje in digitalizacijo podnebnih podatkov vključili tudi metapodatke. Saj so metapodatki za ovrednotenje in pravilno uporabo podnebnih podatkov ključnega pomena (sliki 4 in 5). Brez njih imajo podnebni podatki lahko le zgodovinsko vrednost, niso pa uporabni za podnebne analize.

V obdobju, odkar smo člani mednarodnih pobud za reševanje podnebnih podatkov, smo aktivni pri odkrivanju podnebnih podatkov, nismo pa uspeli bistveno pospešiti procesa digitalizacije. V obdobju pred letom 1960 imajo le izbrane postaje digitaliziran celoten niz podatkov. Digitalizacija zgodovinskih podnebnih podatkov poteka počasi zaradi zamudnega dela in tudi pomanjkanja kadra in financ. Aktualne podnebne podatke na ARSO sproti digitaliziramo in kontroliramo, meteoroloških poročil pa ne slikamo digitalno.

Kljub nespodbudnemu dejstvu, da je digitalizacija zgodovinskih podnebnih podatkov zelo dolgotrajen in počasi napredujoč proces in da mesečnih poročil in klimatoloških ter sinoptičnih dnevnikov, ki jih hranimo v arhivu na ARSO in v Arhivu RS, še nismo digitalno slikali, imamo ob zaključku projekta EUMETNET DARE vseeno nekaj rezultatov.

Prvi od rezultatov je nastal že na samem začetku projekta. Oblikovali smo seznam postaj, ki že imajo digitaliziran dolgoletni niz podatkov in prednostni seznam postaj z dolgoletnimi nizi za digitalizacijo. 1 Dolgoletni niz podatkov je približno 100 let dolg niz podatkov na nižinskih postajah ali 50 letni niz podatkov za

gorske postaje 2 FORALPS, Meteo–Hydrological Forecast and Observations for improved water Resource management in the

Alps. INTERREG IIIB Alpine space Programme Project, http://www.ing.unitn.it/~foralps/ Dolinar, M., Nadbath, M., Vičar, Z., Vertačnik, G., Pavčič, B. (2008). Podnebni podatki v Sloveniji skozi zgodovino. ARSO. Ljubljana, http://www.ing.unitn.it/~foralps/Brochure/FORALPS%20brosura %20SLO.pdf

3 MEDARE - Mediteranean Data REscue, http://www.omm.urv.cat/MEDARE/ 4 https://www.zamg.ac.at/dare/links 5 Digitalizacija je pretipkavanje podatkov ali optično prepoznavanje znakov v digitalno obliko kot številka, ki jo

računalnik prepozna. Digitalno slikanje je slikanje dokumenta z digitalnim fotoaparatom ali z optičnim bralnikom–skenerjem, ang. izraz imaging. Povzeto po publikaciji Smernice najboljših praks za reševanje podnebnih podatkov (Guidelines on Best Practice for Climate Data Rescue. WMO–No. 1182. 2016 edition, https://public.wmo.int/en/resources/library/guidelines–best–practices–climate–

data–rescue).

A


41

Pri obeh seznamih smo zasledovali kriterij, da je postaja še delujoča ali pa da je prenehala z opazovanji pred kratkim. Leta 2013 smo popisali 48 postaj z že digitaliziranimi dolgoletnimi nizi podatkov. Na prednostni seznam postaj za digitalizacijo pa smo uvrstili 123 postaj. Oba seznama sta objavljena na spletni strani projekta popis podatkov6 (slika 1).

Do konca oktobra 2018 smo uspeli digitalizirati celotne nize podatkov za 43 postaj, ki so se pridružile 48 že digitaliziranim (preglednica 1). Digitalizirane so vse opazovane spremenljivke. Ker je večina od teh postaj padavinskih, to je 65, je tudi največ digitaliziranih podatkov o višini padavin, snežne odeje, nove snežne odeje in vremenskih pojavih. Takšnih postaj, ki so vsaj neko obdobje v času svojega delovanja merile še temperaturo zraka, vlažnost zraka, oblačnost, veter ipd. pa je 26.

Digitalizacija podnebnih podatkov še poteka v primeru 48 postaj (preglednica 2). Nekatere postaje s preglednice 2 so le delno digita-lizirane, tudi zato, ker je del arhivskega gradiva s teh postaj še v tujih arhivih, ki je zaenkrat še nedostopen. S primorskih postaj smo podatke našli in jih digitalizirali iz letopisov Bollettino Mensile.

Slika 1. Zemljevid s spletne strani projekta popis podatkov. Popisano gradivo je na spletni strani dostopno s klikom na želeno državo Figure 1. A map from web site of the project – Data Inventory. A data inventory is accessible on a web site by clicking on the country of interest

Skupaj smo v obdobju projekta EUMETNET DARE digitalizirali okoli 1900 let podnebnih podatkov meteoroloških postaj.

Slika 2. Zemljevida s spletne strani projekta Izgubljeno & najdeno7. Z zeleno so označene države, za katere so službe ostalih držav v svojih arhivih našle njihovo gradivo s podnebnimi podatki (levo), in države, ki iščejo svoje izgubljeno gradivo. Popis gradiva je na spletni strani dostopen s klikom na državo. Figure 2. Maps from the web site of the project Lost & Found. With green are marked countries where some archives from foreign countries were found (let) or where some archives are missing. A list is accessible on the web page by clicking on the county.

6 https://www.zamg.ac.at/dare/activities/data–inventory 7 https://www.zamg.ac.at/dare/activities/lost–found


42

Preglednica 1. Seznam meteoroloških postaj z digitaliziranim celotnim nizom podnebnih podatkov. Podatke s postaj na desni strani preglednice (43) smo digitalizirali v času projekta EUMETNET DARE. Od začetka opazovanj do danes so v nizih tudi prekinitve opazovanj. Table 1. A list of Slovenian meteorological stations with completely digitized time series of data. Data from stations on the right part of the table (43) have been digitized during the EUMETNET DARE project. Gaps in time series are possible.

Postaja Station

Začetek opazovanj

First year of observations

Konec opazovanj

End of observations

Postaja Station

Začetek opazovanj


Konec opazovanj

End of observations

Adlešiči – Gorenjci 1924 — Babno Polje 1927 — Bohinjska Bistrica 1895 — Breg 1930 — Brege 1953 2015 Brnik, letališče JP 1963 — Celje 1895 — Bukovščica 1925 2016 Črni vrh nad Polh. Gradcem 1924 — Cankova 1925 — Davča 1925 — Cerknica 1894 — Dravograd 1896 — Črešnjevec 1947 — Fužina 1947 — Črna vas 1951 — Hotedršica 1927 — Črni vrh nad Idrijo 1927 — Hrib v Loškem Potoku 1913 — Črnivec 1950 — Jeruzalem 1948 2007 Črnomelj Dobliče 1882 — Javorniški Rovt 1952 — Fram 1925 2017 Jeronim 1951 — Gomilsko 1927 2016 Kočevje 1876 — Grčarice 1927 — Kostanjevica – Brod 1924 — Jelendol 1925 — Kozina 1947 — Juršče 1927 2016 Kranj 1895 2015 Kančevci 1935 — Kranjska Gora 1895 — Kneške Ravne 1927 — Kredarica 1955 — Kotlje 1950 2014 Laško 1895 — Livek 1927 2011 Leskovica 1895 — Logatec 1895 — Ljubljana Bežigrad 1820 — Lokve 1927 — Log pod Mangartom 1949 2017 Ložice 1953 — Logarska Dolina 1951 2009 Maribor Tabor 1946 — Luče 1895 — Mašun 1889 2016 Lučine 1929 — Morsko pri Kanalu 1927 — Malkovec 1956 — Movraž 1955 — Mrzla Rupa 1948 2016 Na stanu 1953 — Nova vas na Blokah 1939 — Opatje selo 1955 — Otlica 1947 — Oplotnica 1927 2015 Planina pod Golico 1924 — Plave 1947 — Podkraj 1898 2018 Podsreda 1949 — Polički Vrh 1938 — Pokojišče 1951 2018 Poljane 1951 — Razdrto 1927 — Postojna 1895 — Rob 1927 2007 Rut 1953 — Sevno 1924 — Sevnica 1949 — Tomišelj 1951 2008 Sinji Vrh 1914 — Trava 1897 — Škofja Loka 1895 — Tržič 1895 — Slovenj Gradec – Gradišče 1952 — Vojsko 1928 — Šmartno pri Slovenj Gradcu 1925 — Zalošče 1924 — Sodražica 1892 — Zbelovska Gora 1955 — Sromlje 1950 — Žiri 1895 — Veliki Dolenci 1924 — Žaga 1955 2013 Zgornje Loke pri Blagovici 1900 — Zgornja Besnica 1925 2011 Zgornja Radovna 1950 —


43

Preglednica 2. Seznam meteoroloških postaj z delno digitaliziranim nizom podnebnih podatkov v času projekta EUMETNET DARE. Od začetka opazovanj do danes so v nizih tudi prekinitve opazovanj. Table 2. A list of Slovenian meteorological stations with partly digitized time series of data. Stations have been digitized during the EUMETNET DARE project. Gaps in time series are possible

Postaja

Station

Začetek opazovanj


Konec opazovanj

End of observations

Stanje digitalizacije

Status of digitization

Bele vode 1924 — digitalizirano od 1947, še digitalizirati 1924–1941 Bukovo 1895 — digitalizirano od 1927, še digitalizirati 1895–1926 Cerkno 1895 — digitalizirano od 1923, še digitalizirati 1895–1926 Cerovec 1927 — digitalizirano od 1945, še digitalizirati 1927–1946 Dražgoše 1924 — digitalizirano od 1948, še digitalizirati 1924–1942 Dvor 1924 — digitalizirano od 1961, še digitalizirati 1925–1960 Gornji Grad 1893 — digitalizirano od 1951, še digitalizirati 1893–1950 Hrušica pri Colu 1913 — digitalizirano od 1934, še digitalizirati 1913–1933 Kal nad Kanalom 1893 2008 digitalizirano od 1928, še digitalizirati 1893–1927 Kal nad Šentjanžem 1926 — digitalizirano od 1948, še digitalizirati 1926–1947 Kobarid 1890 — digitalizirano od 1920, še digitalizirati 1890–1919 Kočevske Poljane 1904 2007 digitalizirano od 1951, še digitalizirati 1904–1950 Koprivna 1924 2018 digitalizirano od 1948, še digitalizirati 1924–1947 Lendava 1901 — digitalizirano od 1924, še digitalizirati 1901–1913, 1916–1919 Lig 1896 2017 digitalizirano od 1927, še digitalizirati 1896–1926 Lukanja 1924 2009 digitalizirano od 1948, še digitalizirati 1924–1947 Martinje 1925 — digitalizirano od 1938, še digitalizirati 1925–1937 Mislinja 1913 — digitalizirano od 1913, še digitalizirati 1895–1905 Mokronog 1895 2013 digitalizirano od 1947, še digitalizirati 1895–1946 Mozirje 1898 2010 digitalizirano od 1939, še digitalizirati 1898–1938 Murska Sobota 1885 — digitalizirano od 1950, še digitalizirati 1885–1949 Novo mesto 1858 — digitalizirano od 1946, še digitalizirati 1858–1945 Podbrdo 1895 — digitalizirano od 1920, še digitalizirati 1895–1919 Podgrad pri Il. Bistrici 1909 2016 digitalizirano od 1928, še digitalizirati 1909–1927 Podljubelj 1893 — digitalizirano od 1948, še digitalizirati 1893–1947 Podpeca 1938 — digitalizirano od 1948, še digitalizirati 1938–1947 Predgrad 1914 — digitalizirano od 1946, še digitalizirati 1914–1945 Prigorica 1892 — digitalizirano od 1948, še digitalizirati 1892–1947 Rakitovec 1898 — digitalizirano od 1928, še digitalizirati 1898–1927 Rateče 1924 — digitalizirano od 1948, še digitalizirati 1924–1947 Remšnik 1925 2016 digitalizirano od 1948–1960, še digitalizirati 1927–1945 Ribnica na Pohorju 1895 — digitalizirano od 1952, še digitalizirati 1895–1951 Seča 1902 — digitalizirano od 1925, še digitalizirati 1902–1924 Šempas 1895 — digitalizirano od 1927, še digitalizirati 1895–1926 Šentjošt nad Horjulom 1895 — digitalizirano od 1948, še digitalizirati 1895–1947

Slovenske Konjice 1877 2017 digitalizirano od 1951, še digitalizirati 1877–1888, 1913–1918, 1920–1927

Smednik – Raka 1895 — digitalizirano od 1952, še digitalizirati 1895–1951 Soča 1895 — digitalizirano od 1920, še digitalizirati 1895–1919 Srednja Bistrica 1926 — digitalizirano od 1946, še digitalizirati 1926–1945 Strojna 1924 — digitalizirano od 1949, še digitalizirati 1924–1948 Strunjan 1903 — digitalizirano od 1954, še digitalizirati 1903–1943 Topol pri Medvodah 1895 — digitalizirano od 1949, še digitalizirati 1895–1948 Trenta 1895 — digitalizirano od 1927, še digitalizirati 1895–1926 Veržej 1925 — digitalizirano od 1951, še digitalizirati 1925–1950 Vojnik 1895 — digitalizirano od 1946, še digitalizirati 1895–1945 Vrhnika 1894 — digitalizirano od 1941, še digitalizirati 1894–1940 Zgornje Jezersko 1895 — digitalizirano od 1948, še digitalizirati 1895–1947 Železniki 1897 — digitalizirano od 1930, še digitalizirati 1897–1929

Eden od pomembnejših ciljev projekta je bilo odkrivanje podnebnih podatkov. V prvi vrsti to pomeni iskanje gradiva podnebnih podatkov v arhivih izven Slovenije. Zaradi zgodovine smo predpostavljali, da je manjkajoče – izgubljeno arhivsko gradivo pred letom 1945 v tujih arhivih. Za leta pred 1918 manjkajo meteorološka poročila s postaj z območja Istre in porečja Soče ter Reke, Prekmurja in porečja Drave. Za leta od 1918 do 1945 pa manjka celotno gradivo s postaj, ki so v tem času pripadale Kraljevini Italiji (Primorska).


44

Preglednica 3. Seznam meteoroloških postaj z izgubljenim arhivskim gradivom za obdobje pred letom 1918 Table 3. A list of Slovenian meteorological stations with lost archives of reports for the years before 1918

Postaja Station

Obdobje delovanja ali začetno leto Operating period or starting year

Postaja Station

Obdobje delovanja ali začetno leto Operating period or starting year

Ajdovščina 1892–1900, 1909–1911 Paški Kozjak, Št. Jošt na Kozjaku 1904–1908 Baba (Dovška Baba) 1899–1904, 1909–1918 Plave 1908–1915 Bakovci 1908 Plešivec 1911 Barbara v Slov. Goricah 1897 Podbrdo 1895–1919 Bled 1875–1887 Podgorje pod Slavnikom 1895–1897, 1909, 1911–1913 Bohinjska Bistrica 1871–1872 Podgrad v Istri 1904–1918 Bolfenk na Pohorju 1891 Polane pri Kostanjevici 1880–1895

Bovec 1886–1888, 1892–1893, 1896–1915 Poljčane 1908

Brežice ob Savi 1877–1887, 1897–1901, 1903–1918 Postojna 1850–1854, 1871–1879

Bukovo 1895–1907 Ptuj 1864 Celje 1852 Ptujska gora, Marija na Gori 1895 Cerkno 1895–1917 Radovljica 1900–1913 Cirkulane, Sv. Barbara v Halozah

1895 Rakitovec 1898–1910

Col 1895–1898 Rečica ob Savinji 1877–1883 Cven 1896 Ribnica na Pohorju 1895 Čepovan 1895–1915 Rimske Toplice 1864–1866 Češnjice v Tuhinjski dolini 1912–1918 Rogaška Slatina 1883–1896 Črna na Koroškem 1895 Sečovlje 1902–1915 Divača 1874–1911 Sežana 1895–1914, 1916–1919 Dol 1872, 1890–1908 Skomarje 1895 Dolenja Lendava 1901 Slivje 1909–1919 Domžale 1895–1926 Slovenj Gradec 1877 Dravograd 1885 Slovenske Konjice 1877 Duh na Ostrem vrhu 1895 Slovenska Bistrica 1895 Gorje 1852–1853 Soča 1893–1915 Hotič pri Litiji 1883–1896 Starše, Št. Janž na Dravskem polju 1895 Hum pri Ormožu 1892 Strunjan 1903–1918 Idrija 1886–1895 Studenice pri Poljčanah 1895 Jesenice 1864–1869, 1895–1900 Sv. Anton v Slov. Goricah 1895 Zgornje Jezersko 1890–1891 Sv. Bolfenk na Pohorju 1891 Kal na Kanalom 1893–1896 Sv. Jakob v Slov. Goricah 1895 Kamnik 1871–1882, 1893–1895 Jelendol, Medvodje, Puterhof 1871–1874

Kobarid 1890–1915 Sv. Križ ob Dravi, Gaj nad Mariborom

1895

Komen 1895–1911 Sv. Kunigunda - Gorenje pri Zrečah 1913 Koper 1900–1917 Sv. Lucija - Most na Soči 1908–1915 Koper (Sv. Nazarij) 1902 Sv. Vid pri Planini nad Sevnico 1896–1915 Kostanjevica 1893–1910 Sveta Trojica v Sl. Goricah 1895 Kranj 1871–1895 Sveti Jurij ob Ščavnici 1907 Kredarica 1897–1912, 1921–1922 Šempas 1895–1916 Krško 1885–1895 Šentgotard - Trojane 1895–1899 Laško 1876–1889 Škocjan 1872–1874

Leše pri Prevaljah 1879 Šmartno na Pohorju, Sv. Matin na Pohorju 1910

Lig 1895–1896, 1898–1914 Šmiklavž 1895 Ljubljana I 1895–1919 Št. Vid pri Vipavi, Podnanos 1899–1906 Ljutomer 1895 Tolmin 1895–1899, 1903–1906 Lovrenc na Pohorju 1897 Tomaj 1909–1912 Marenberg - Radlje ob Dravi 1895 Trenta 1895–1913 Maribor Zavod za pospeševanje sadjarstva

1876 Trnovo (pri Gorici) 1895–1902

Maribor kaznilnica 1896 Valdoltra 1902 Maribor splošna postaja 1864 Velika Nedelja 1911 Marija Snežna, Zg. Velka 1895 Vremski Britof 1892–1905 Markovščina 1909 Zagorje 1900–1910 Mislinja 1895 Železniki 1896–1919 Murska Sobota 1885 Žetale 1895


45

Preglednica 4. Seznam meteoroloških postaj z izgubljenim arhivskim gradivom za obdobje 1918–1945 Table 4. A list of Slovenian meteorological stations with lost archives of reports in 1918–1945

Postaja Station

Začetno leto Starting year

Postaja Station

Začetno leto Starting year

Ajdovščina 1920 Pivka, Št. Peter na Krasu 1921 Bača (pri Modreju) 1921 Plave 1924 Bovec 1919 Plužna 1941 Breginj 1923 Podbrdo 1920 Brezovica 1929 Podgrad /v Istri/ 1918 Bukovje 1922 Podkraj 1923 Bukovo 1924 Porezen 1929 Cerkno 1922 Postojna 1923 Col 1922 Predel 1920 Čepovan 1920 Predmeja 1925 Črni vrh nad Idrijo 1924 Rakitovec 1924 Debeli Kamen 1933 Ravbarkomanda pri Postojni 1937 Dekani 1921 Razdrto 1923 Divača 1921 Revenovše 1925 Dol 1925 Sečovlje 1924 Dornberg 1922 Selo pri Kobaridu 1920 Golaki 1929 Senožeče 1920 Gomanjce 1924 Sežana 1921 Hrušica 1933 Slavina 1921 Idrija 1922 Slivje 1921 Idrijska Bela 1925 Snežnik 1924 Ilirska Bistrica 1924 Soča 1924 Juršče 1924 Strunjan 1921 Kal na Kanalom 1928 Sv. Gora - Skalnica 1926 Kanal 1922 Sv. Lucija - Most na Soči 1919 Kneške Ravne /Kneženske Ravne (Ravne Na Primorskem) 1925 Sviščaki, Koča na Snežniku 1927

Knežak 1930 Šempas 1920 Kobarid 1919 Škocjan 1922 Komen 1922 Šlovrenc, Sv. Lovrenc (pri Neblem) 1920 Koper 1918 Šmihel (Pivka) 1923 Koseze 1923 Tatre 1927 Krekovše 1922 Temnica 1929 Krnica (Trnovski gozd) 1925 Tomaj 1922 Kubed 1924 Trenta 1925 Leskova dolina 1924 Trnovo - Ilirska Bistrica 1924 Lig 1920 Trnovo (pri Gorici) 1925 Livek 1925 Valdoltra 1922 Lokve 1925 Vipava 1919 Mangart 1925 Vojsko 1928 Mašun 1924 Vremski Britof 1924 Okroglina 1937 Zabiče 1925 Panovec 1925 Zagorje 1921

ARSO je leta 2015 opozorila na problem arhivskega gradiva, izgubljenega v tujih arhivih, zato je bil dan poziv vsem evropskim meteorološkim službam, da pregledajo svoje arhive in morebitno gradivo, ki pripada drugi državi, popišejo ter objavijo na spletni strani projekta Izgubljeno & najdeno (slika 2) ali gradivo predajo državi, ki ji pripada.

Slovenija je na spletno stran Izgubljeno & najdeno prispevala seznam postaj z izgubljenim arhivskim gradivom. Seznam smo oblikovali po pregledu zgodovinskih seznamov postaj in popisa arhivskega gradiva, ki ga imamo na ARSO. Na seznam smo vpisali 108 postaj iz obdobja pred letom 1918 (preglednica 3) in 84 postaj s Primorske iz obdobja 1918–1945 (preglednica 4). Seznam postaj na spletni strani vsebuje poleg slovenskega imena postaje in obdobja delovanja, ki je hkrati obdobje za katero iščemo gradivo, še tuje poimenovanje postaje (nemško, italijansko, madžarsko), nekje tudi povodje v katerem je postaja, geografske koordinate in nadmorsko višino.


46

Prvi so se pri iskanju izgubljenega slovenskega arhivskega gradiva odzvali italijanski kolegi z ISPRA – Instituto Superior per la Protezione e la Ricerca Ambientale – Dipartimento Tutela Acque Interne e Marine, ki so nam posredovali spletni naslov za arhiv digitalnih slik meteoroloških letopisov Annali Idrografici, Annali Idrologici, Bollettino Annuale in Bollettino Mensile8 iz obdobja 1919–1945, ker v našem papirnem arhivu nimamo vseh letnikov.

Avstrijski kolegi s Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik – ZAMG so nam poslali digitalne slike meteoroloških dnevnikov in poročil za 61 slovenskih postaj (preglednica 5). Digitalne slike so slabše kakovosti (slika 3). Izkazalo se je, da je v arhivu na ZAMG več gradiva s slovenskih postaj, kot smo ga popisali v seznamu izgubljenega arhivskega gradiva. Nismo vedeli za postaje na soški fronti, za postajo Cven, Fazan in še kakšno, ker jih nismo zasledili v nobenem nam dosegljivem popisu postaj iz tistega časa.

Slika 3. Izrezek meteorološkega poročila s postaje Ravelnik – na soški fronti, iz oktobra 1916; digitalno sliko smo prejeli od avstrijskih kolegov s ZAMGa septembra 2018 (arhiv ARSO) Figure 3. Cutting of meteorological logbook for October 1916 from Ravelnik – war station, ARSO has received the digital image of it from Austrian colleagues – ZAMG in September 2018 (Archive ARSO)

Od madžarskih kolegov iz Orszagos Meteorologiai Szolgalat smo dobili digitalne slike seznama meteoroloških postaj iz meteoroloških letopisov EVKÖNYVEI, Hivatalos kiadvany, Budapest: A M. KIR. Földmivelesugyi Ministerium Fennhatosaga Alatt Allo, M. KIR. Orszagos, Meteoroloigai es földmagnessegi intezet za leti 1907 in 1908, ki sta manjkala v našem arhivu.

Poizvedbo po arhivskem gradivu meteoroloških poročil in metapodatkov slovenskih postaj smo poslali še beneškem arhivu Istituto Superiore per la Protezione e Ricerca Ambientale (I.S.P.R.A.) Library-Archive in na Dunaj na Federal Ministry of Sustainability and Tourism, Division IV/4 – Water Balance (Hydrography). Od obeh institucij še pričakujemo odgovor.

8 http://www.acq.isprambiente.it/annalipdf/


47

Preglednica 5. Seznam digitalno slikanega gradiva, ki smo ga pridobili od avstrijskih kolegov s ZAMGa. V navede-nem obdobju so lahko tudi leta brez podatkov. Table 5. A list of Slovenian meteorological stations, their meteorological reports are stored in archive of ZAMG. Slovenia gained digital images of the reports from ZAMG. Gaps in time series are possible.

Postaja Station

Obdobje Period

Postaja Station

Obdobje Period

Ajdovščina 1860–1900 Krško 1885–1900 Ajdovščina (vojaška) 1916–1917 Leskova dolina 1887–1918 Bled 1875–1900 Leše 1879–1907 Bogatin (vojaška) 1916 Lisce pri Celju 1851–1868 Bohinjska Bistrica 1924–1925 Ljubljana (vojaška) 1916 Bohinjska Bistrica (vojaška) 1916 Lokve (vojaška) 1916 Bovec 1886–1915 Maribor 1864–1920 Brežice 1897–1919 Mrzli Studenec 1913–1914 Celje 1852–1940 Paški Kozjak 1904–1912 Cven 1896–1918 Planina pod Golico 1898 Divača 1897–1912 Postojna 1849–1917 Divača (vojaška) 1917 Ptuj 1864–1887 Dobrna 1875–1919 Radovljica 1900–1913 Dol 1872–1908 Ravelnik (vojaška) 1916–1917 Fazan 1902–1909 Renče (vojaška) 1916 Golnik 1925–1944 Rogaška Slatina 1882–1914 Gornji Grad 1893–1906 Sebenje 1916 Hotič 1900–1905 Sečovlje 1902–1918 Hum pri Ormožu 1892–1914 Sleme Mrzli vrh (vojaška) 1916 Idrija 1886–1914 Strunjan 1902–1918 Jelendol 1871–1873 Sv. Nazarij (Koper) 1902–1910 Kamnik 1871–1918 Sveta Gora pri Litiji 1882 Kobarid 1890–1896 Šmartno na Pohorju 1910–1914 Kolovrat 1900–1902 Tolmin (vojaška) 1916 Koprivnik v Bohinju 1925–1941 Trnovo (Nova Gorica) 1895–1899 Koritnica (vojaška) 1916 Vipava 1872 Kostanjevica (Nova Gorica) 1894–1896 Vojščica (vojaška) 1916 Kranj 1871–1919 Volčji Grad (vojaška) 1916–1917 Kranjska Gora 1872–1873 Vurberk 1888–1889 Kredarica 1897–1904 Zagorje ob Savi 1897 Krn (vojaška) 1916–1917

Preden smo se lotili iskanja in odkrivanja podnebnih podatkov in metapodatkov v tujih arhivih, smo pregledali arhivsko gradivo, hranjeno na ARSO in v knjižnicah9. Za lažje delo smo digitalno slikali izbrane dokumente z metapodatki (slika 4) in publikacije ali njihove dele.

Trenutno poteka digitalno slikanje dopisovanja med opazovalci na postaji in upravo. V arhivu smo našli delno zbrano dopisovanje iz obdobja Avstro-Ogrske pa vse do sredine 60. let 20. stoletja, ki so dodaten vir metapodatkov.

Poleg tega smo 41 publikacij ali člankov s podnebnimi podatki in metapodatki slovenskih postaj, ki se nanašajo na obdobje pred letom 1960, našli na svetovnem spletu. Prenesli in shranili smo njihove digitalne slike. Viri so bile spletne strani Digitalne knjižnice Slovenije10, Google Books11, The Data rescue initiative for southern Alps12, Oberösterreiches Landesmuseum13, Münchener Digitali-sierungsZentrum14, Österreichische Nationalbibliothek, ALEX Historische Rechts–und Gesetzestexte Online15.

9 http://www.cobiss.si/ 10 https://www.dlib.si/ 11 https://books.google.com/ 12 https://before1921.wordpress.com/sources/ 13 http://www.landesmuseum.at/ 14 https://www.digitale–sammlungen.de/ 15 http://alex.onb.ac.at/


48

Slika 4. Skica meteorološke postaje v Idriji, narisana septembra 1897. Poleg prikaza opazovalnega prostora, s skice izvemo, da sta bila na postaji pluviometer in termometer. Sodeč po popravku so leta 1899 pluviometer prestavili, leta 1917 pa so poleg prestavitve pluviometra namestili še termometer, slednji je bil v poletnih mesecih na drugem oknu kot pozimi, obešen pa 4,5 m nad tlemi (arhiv ARSO) Figure 4. Sketch of meteorological station in Idrija made in September 1897. It brings metadata about observing site and instruments (Archive ARSO).

V Narodni in univerzitetni knjižnici smo našli izvod knjige Predpisi o dežjemerskih opazovanjih z navodilom za opazo-vanje zračne topline iz leta 189616 (slika levo). Ker knjige nismo imeli v arhivu ali knjižnici ARSO, smo naročili njeno digitalno slikanje in izdelavo faksimila.

Na spletnih straneh Digitalne knjižnice Slovenje smo našli digitalne slike podnebnih podatkov za Ljubljano v obdobju 1818–1850, objavljene v časopisu Laibacher Zeitung (slika 5). Digitalne slike poročil smo prenesli in shranili ter jih tudi digitalizirali. Podatke smo analizirali in rezultate predstavili na 11. delavnici EUMETNET za upravljanje s podatki oktobra 2017 v Zagrebu; pripravili smo poster z naslovom Recovered weather data of Ljubljana from 1818 to 1850: comparison with HISTALP and Berkeley Earth data17.

16 Predpisi o dežjemerskih opazovanjih : z navodilom za opazovanje zračne topline. (1896). Dunaj: C. kr.

Vodopisni osrednji zavod. Ljubljana: A. Klein & Comp. 17 Gartner, D., Vertačnik, G. (2017). Recovered weather data of Ljubljana from 1818 to 1850: comparison with

HISTALP and Berkeley Earth data, http://meteo.hr/DMW_2017/ProgrammeDMW2017Zagreb1.pdf


49

Slika 5. Izsek iz časopisa Intellignz–Blatt zur Laibacher Zeitung Nro. 3 z objavo vremenskih podatkov za dneve od 1. do 7. januarja 1818. Za vsak dan so objavljeni jutranji, opoldanski in večerni izmerki. Zračni tlak (Barometer) je zapisan v dunajskih colah (Z) in linijah (L), temperatura zraka (Thermometer) v stopinjha Reaumur, za izmerke zračne vlage (Hygrometer) pa ne vemo zagotovo v katerih enotah so zapisani (arhiv ARSO) Figure 5. Cutting of newspaper Intellignz–Blatt zur Laibacher Zeitung Nro. 3, where meteorological data for Ljubljana from 1st to 7th of January 1818 were published. Unit of air temperature for that time was Reaumur, and the Vienna inches and lines were unit of air pressure, the unit of air humidity is not known (archive ARSO)

V času projekta EUMETNET DARE smo, na osnovi novo odkritih dokumentov in dejstev, dopolnjevali že zbrane metapodatke za meteorološke postaje, to je dopolnjevali smo zgodovino delovanja postaj, seznamov opazovalcev, lokacij opazovalnega prostora, instrumentov ..., kar je še eden od rezultatov projekta.

Ugotovitve, ki smo jih pridobili z odkrivanjem in reševanjem podnebnih podatkov v času projekta EUMETNET DARE:

• Mednarodni projekt EUMETNET DARE je bil v veliko pomoč pri odkrivanju in reševanju zgodovinskih podnebnih podatkov in metapodatkov. Aktivnostim je dal pomembnost tako na ARSO kot v mednarodnih krogih in hkrati ustvaril okolje za izmenjavo znanja in dobrih praks sodelujočih ter pomoč pri iskanju izgubljenega arhivskega gradiva,

• Digitalno slikane publikacije in članki na svetovnem spletu poenostavijo in pospešijo časovno potratno odkrivanje ter zbiranje podnebnih podatkov in metapodatkov,

• Arhivsko gradivo slovenskih podnebnih podatkov in metapodatkov je za leta pred 1945 nepopolno in ga je precej še ostalo v tujih arhivih,

• Dokumenti z metapodatkovnimi zapisi o postajah, načinu opazovanja, instrumentih, starih merskih enotah ipd. so hranjeni na različnih mestih; niso vedno poleg podnebnih podatkov. Njihovo odkrivanje in reševanje je ravno tako zahtevno in pomembno kot odkrivanje in reševanje podnebnih podatkov,

• Večina gradiva je napisanega na roko, nekateri rokopisi pa so težko čitljivi ali že obledeli,

• Zapisi so v tujih jezikih: nemščini, madžarščini, italijanščini in tudi cirilici, frakturi in kurentni–kurzivni pisavi (gotici),

• Imena slovenskih postaj so drugačna zaradi tujih uradnih jezikov,


50

• Pri uporabi zgodovinskih podnebnih podatkov je potrebna pazljivost in poznavanje metapodatkov, ker so:

o pred julijem 1871 uporabljali druge merske enote, npr: Reaumure, dunajske ali pariške linije, včasih celo ni zabeleženo, v kateri enoti so zapisni izmerki,

o statistični izračuni povprečij, odstopanj ... objavljenih podatkov v preteklosti lahko drugačni od današnjih,

o časi meteoroloških opazovanj lahko drugačni od današnjih standardnih o lahko instrumenti in njihova namestitev na postaji drugačni od današnjih.

Kljub zaključku projekta EUMETNET DARE, bodo aktivnosti odkrivanja in reševanja podnebnih podatkov in metapodatkov na ARSO tekle naprej. Te aktivnosti so:

o Iskanje izgubljenega arhivskega gradiva v tujih arhivih, o Posodabljanje baze metapodatkov z novimi dognanji, o Digitalno slikanje vseh dokumentov papirnega arhiva, o Organiziranje baze digitalnih slik, o Digitalizacija podnebnih podatkov in metapodatkov pred letom 1961.

SUMMARY

Slovenian Environment Agency (ARSO) run some activities regarding discovering and rescuing climate records and metadata in the frame of project EUMETNET DARE (Data rescue under European meteorological services network). The project started in 2013 and ends in 2018. It rises the awareness of importance rescuing and recovering climate data and metadata. This project gives opportunity to cooperate with colleagues from other countries to share solutions and solve common problems related to this issue. With reference to this, the EUMETNET DARE data–inventory and lost & found web pages are very beneficial.

Slovenian results of the project are inventories of meteorological stations with long-term data sets (48 stations) and with possible long-term data sets (123 stations) and with meteorological stations, which archives are lost in foreign countries (approximately 150 stations, tables 3 and 4). 35 % of stations with possible long-term sets of data have been digitized completely (table 1), 39 % of them have been partly digitized (table 2). The reasons for the slow progress in digitization are lack of employee and time–consuming work. Meteorological reports of 61 stations have been found (table 5) in archive of Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik ZAMG, ARSO gained their digital images.

The old meteorological records for Ljubljana from period 1818–1856 were discovered in imaged newspaper Laibacher Zeitung. The data are digitized; they were analyzed and presented on 11th EUMETNET Data Management Workshop in Zagreb.

In the time of the project, in Slovenia we made also imaging of some documents and publications relating to metadata from our archive. On the internet, we found and stored images of 41 articles and publications of climate data and metadata of Slovenian meteorological stations. We updated stations’ metadata based on newly discovered facts.

In spite of the project’s expiration, the activities of recovering and rescuing climate records and metadata on ARSO will continue.

51

AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY

AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V OKTOBRU 2018 Agrometeorological conditions in October 2018

Ana Žust

oktobru so bile povprečne mesečne temperature zraka med 11 in 13 °C oziroma od 1,5 in 2,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Nekaj stopinj topleje, do skoraj 16 °C je bilo na Primorskem, v tradicionalno hladnejših območjih pa nekoliko hladneje, na primer v Zgornjesavski dolini do

okoli 9 °C. Minimalne temperature zraka so le na izpostavljenih predelih Gorenjske in Kočevske v posameznih dneh padle pod ničlo, najvišje dnevne temperature zraka pa so se še povzpele nad 20 °C, na Primorskem celo do 26 °C. Tudi v Ratečah se je 24. oktobra ogrelo do skoraj 20 °C. Obilna oktobrska toplota se je odražala tudi v vsoti efektivne temperature zraka, ki je nad pragoma 0 in 5 °C za več deset stopinj presegla dolgoletno povprečje. Nekoliko manjša so bila odstopanja od povprečja nad temperaturnim pragom 10 °C (preglednica 4).

Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, oktober 2018 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, October 2018

Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) pov. max. ΣΣΣΣ pov. max. ΣΣΣΣ pov. max. ΣΣΣΣ pov. max. ΣΣΣΣ Bilje 2,2 3,5 22 1,9 3,0 20 1,6 2,4 17 1,9 3,5 59 Celje 1,5 1,9 14 1,3 1,5 13 1,3 2,2 14 1,4 2,2 41 Cerklje - let. 1,6 2,1 15 1,4 1,7 14 1,6 2,8 17 1,5 2,8 46 Črnomelj 1,3 1,7 12 1,1 1,3 11 1,0 2,0 11 1,1 2,0 34 Gačnik 1,5 1,9 15 1,2 1,5 12 1,2 2,1 13 1,3 2,1 40 Godnje 1,9 2,5 19 1,9 2,3 19 1,6 2,1 17 1,8 2,5 55 Ilirska Bistrica 1,6 2,2 15 1,4 1,8 14 1,2 1,9 13 1,4 2,2 42 Kočevje 1,3 1,7 13 1,2 1,5 12 1,2 1,6 13 1,2 1,7 39 Lendava 1,6 1,8 15 1,4 1,7 14 1,4 2,3 15 1,5 2,3 44 Lesce - let. 1,5 1,9 14 1,3 1,9 13 1,2 3,2 14 1,3 3,2 41 Maribor - let. 1,8 2,2 17 1,4 1,7 14 1,6 2,7 18 1,6 2,7 48 Ljubljana 1,4 1,7 12 1,1 1,5 11 1,1 1,9 12 1,2 1,9 35 Malkovec 1,6 1,9 15 1,3 1,7 13 1,3 2,1 15 1,4 2,1 43 Murska Sobota 1,7 2,0 15 1,4 1,6 14 1,5 2,4 17 1,5 2,4 46 Novo mesto 1,4 1,8 13 1,3 1,6 13 1,4 2,4 15 1,4 2,4 41 Podčetrtek 1,5 2,0 14 1,4 1,8 14 1,0 1,6 11 1,3 2,0 39 Podnanos 2,7 4,5 27 2,8 4,9 28 1,8 2,5 20 2,4 4,9 75 Portorož - let. 2,6 3,6 23 2,3 3,2 23 2,1 3,3 23 2,3 3,6 69 Postojna 1,7 2,3 17 1,7 2,2 17 1,2 1,6 13 1,5 2,3 47 Ptuj 1,5 1,8 15 1,2 1,5 12 1,3 2,1 14 1,3 2,1 41 Rateče 1,4 1,7 13 1,1 1,4 11 1,0 2,3 11 1,2 2,3 35 Ravne na Koroškem 1,7 1,9 15 1,2 1,5 12 1,1 1,7 12 1,3 1,9 39 Rogaška Slatina 1,0 1,3 10 1,0 1,1 10 1,2 2,0 13 1,1 2,0 33 Šmartno /Sl.Gradec 1,6 2,0 14 1,2 1,4 12 1,3 2,1 15 1,4 2,1 41 Tolmin 1,8 2,3 16 1,4 2,4 14 1,1 2,0 12 1,4 2,4 43 Velike Lašče 1,4 1,7 14 1,2 1,5 12 1,2 1,9 13 1,3 1,9 39 Vrhnika 1,3 1,7 12 1,2 1,5 12 1,0 1,7 11 1,2 1,7 36

Večinoma je prevladovalo suho vreme. Skupno število padavinskih dni pa se je gibalo med 10 in 12, le na severovzhodu jih je bilo 9. Eden do dva deževna dneva sta bila manj kot običajno v oktobru. Količina padavin je bila s skoraj 600 mm največja na bovškem, od drugih območij je s 350 mm izstopala še

V


52

Zgornjesavska dolina in z okoli 200 mm zahodni del Notranjske do150 mm v osrednjem delu Slovenije. Proti vzhodu države pa se je mesečna količina padavin postopno zmanjševala. Na Dolenjskem in osrednjem Štajerskem jih je padlo okoli 60 mm, na skrajnem severovzhodu pa le 19 mm. Ob koncu meseca si je sledilo več zaporednih deževnih dni, kar je povzročilo nekaj težav s pravočasnim razvozom gnojevke, ki je s predpisom dovoljen do 15. novembra. Gladina rek je bila ob obilnih padavinah v zadnji tretjini meseca močno povišana, morje je poplavilo izpostavljene dele obale. V tem obdobju je pihal tudi viharni veter, ki je povzročil močan vetrolom v gozdovih na Koroškem. Škodo po neurju pa so sporočali tudi iz drugih delov Slovenije. Več o tem najdete na spletnem naslovu

http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events

/padavine-veter_27–30okt2018.pdf

Izhlapevanje je bilo najvišje, na Obali, Goriškem in predvsem v dobro prevetreni Vipavski dolini, kjer je izhlapelo povprečno od 2 do 2,5 mm na dan. Drugod se je povprečno dnevno izhlapevanje gibalo med 1 in 1,5 mm (preglednica 1). Mesečna količina vode je presegla mesečno količino padavin, površinska vodna bilanca je bila pozitivna z največjim presežkom, malo nad 50 mm, na slovenjegraškem območju in v osrednji Sloveniji. Izjema je bil skrajni severovzhod države, kjer smo zabeležili okoli 26 mm primanjkljaja (preglednica 2).

Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za oktober 2018 in za obdobje mirovanja (od 1. do 31. oktobra 2018) Table 2. Ten days and monthly water balance in October 2018 and for the dormancy period (from October 1 to October 31, 2018)

Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v oktobru 2018 Vodna bilanca [mm]

I. dekada

II. dekada

III. dekada

mesec (1.10.–31.10.2018)

Bilje 1,7 −18,6 25,9 9,0 9,0

Ljubljana −0,9 −10,7 68,8 57,2 57,2

Novo mesto 9,6 −12,2 31,4 13,7 13,7

Celje 2,5 −11,1 27,7 17,4 17,4

Šmartno Slovenj Gradec 4,4 −10,5 58,4 52,3 52,3

Maribor – let. 3,8 −14,0 15,5 5,4 5,4

Murska Sobota −12,9 −13,6 −0,2 −26,7 −26,7

Portorož – let. −9,6 −21,2 41,6 10,8 10,8

Temperatura tal je bila za okoli 2 °C višja kot je običajno v tem času. V globini 5 cm se je gibala med 12 in 14 °C, na Goriškem, v Beli Krajini in na Obali je bila celo med 15 in 18 °C (preglednica 3). Setev ozimnih žit je v večjem delu Slovenije potekala med 10. in 15. oktobrom. Le izjemoma je bil ozimni ječmen posejan že ob koncu septembra. V prvi dekadi oktobra so setev ovirale padavine in premokro zemljišče. V drugi dekadi oktobra pa je sledilo dovolj široko okno suhega vremena z optimalno temperaturo tal za setev, ki se je v setveni globini večinoma gibala med najnižjo 10 °C in najvišjo okoli 20 °C. Tla so bila tudi primerno založena z vlago, ki so omogočala dobre obdelovalne lastnosti tal in omogočala dobro pripravo semena na vznik. Seme je v slovenski žitnici na severovzhodu države vzkalilo po 10 do 14 dneh, tretji list smo lahko opazili še pred koncem meseca oktobra.

Tudi letos smo lahko opazovali anomalijo jesenskega cvetenja pri nekaterih sadnih drevesih. Sadne rastline praviloma nastavijo cvetne brste za prihodnjo pomlad že poleti. Da brsti lahko naslednjo pomlad vzbrstijo in zacvetijo potrebuje določeno akumulacijo nizkih temperatur zraka (Chilling units). Kolikšna je ta vsota temperature, je odvisno od sadne vrste in tudi od sorte.


53

Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, oktober 2018 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, October 2018

Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M)

Tz5 Tz10 Tz5 max

Tz10 max

Tz5 min

Tz10 min

Tz5 Tz10 Tz5 max

Tz10 max

Tz5 min

Tz10 min

Tz5 Tz10 Tz5 max

Tz10 max

Tz5 min

Tz10 min

Tz5 Tz10

Bilje 16,8 17,0 22,3 21,1 10,0 11,6 16,8 17,0 23,4 21,6 12,4 13,7 14,7 14,9 19,6 18,0 9,6 11,1 16,1 16,0 Bovec - let. 14,2 14,4 18,4 17,8 10,2 11,1 13,6 13,8 17,9 17,1 10,7 11,5 11,6 11,9 14,4 14,3 8,4 9,0 13,1 13,0 Celje 14,6 14,9 17,6 17,0 11,7 13,0 14,6 14,9 16,8 16,4 13,0 13,8 12,8 13,2 14,8 14,6 10,7 11,7 14,0 14,0 Cerklje - let. 14,4 14,9 23,4 20,7 6,2 9,6 14,9 15,3 21,5 18,8 11,0 12,7 13,3 13,7 19,2 16,8 7,9 10,1 14,2 14,0 Črnomelj 15,3 15,5 18,8 18,2 12,0 13,0 15,5 15,6 18,2 17,5 13,8 14,5 14,2 14,4 16,0 15,8 12,1 12,8 15,0 15,0 Gačnik 13,3 13,6 18,2 16,4 8,6 10,7 13,4 13,8 19,2 16,5 9,2 11,8 12,1 12,6 17,7 15,2 7,5 10,0 12,9 13,0 Ilirska Bistrica 14,3 14,6 17,8 17,1 11,4 12,4 14,3 14,6 16,6 16,0 12,4 13,2 13,0 13,3 15,6 15,5 10,6 11,4 13,9 14,0 Lesce - let. 14,2 14,3 16,5 16,4 12,1 12,2 13,9 14,0 15,5 15,5 12,7 12,8 12,3 12,4 13,8 13,9 10,5 10,6 13,4 13,0 Maribor - let. 14,4 14,8 20,5 18,3 8,1 11,0 13,9 14,5 19,7 17,7 9,4 11,8 12,3 12,9 17,0 15,2 7,9 10,1 13,5 14,0 Murska Sobota 14,2 14,3 18,4 18,0 9,8 10,6 13,9 14,1 17,8 17,4 11,0 11,6 12,8 13,0 15,9 15,5 9,9 10,4 13,6 13,0 Novo mesto 15,8 15,3 20,7 18,8 10,7 11,4 15,4 15,1 19,7 17,9 12,7 13,2 13,7 13,5 17,7 16,5 10,6 11,1 14,9 14,0 Portorož - let. 18,7 19,0 20,3 20,3 17,0 17,5 18,4 18,6 19,5 19,8 17,2 17,6 16,8 17,0 18,0 18,3 15,6 16,0 18,0 18,0 Postojna 13,5 13,4 18,5 17,1 8,6 9,6 13,7 13,7 19,1 17,4 8,9 10,3 11,4 11,6 18,4 16,0 5,3 6,7 12,8 12,0 Šmartno/Sl. Gradec

13,5 13,6 17,4 16,8 7,9 9,6 13,3 13,5 15,8 15,3 11,1 11,8 11,5 11,7 14,3 14,1 9,0 9,7 12,7 12,0

LEGENDA:

Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C)

Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C)

* −ni podatka Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C)

Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja.


54

Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, oktober 2018 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, October 2018

Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1. 1. 2018 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C

Portorož-letališče 159 161 171 491 42 109 111 116 336 42 59 61 61 181 37 4914 3445 2211 Bilje 160 154 154 468 71 110 104 99 313 71 60 54 44 158 58 4567 3169 2015 Postojna 123 132 128 383 75 73 82 73 228 69 26 32 24 81 36 3733 2462 1370 Kočevje 106 110 125 341 50 56 60 70 186 38 15 11 22 48 5 3400 2179 1140 Rateče 90 92 87 268 44 40 42 32 114 25 5 1 4 10 −3 3019 1897 947 Lesce 112 121 119 351 69 62 71 64 196 61 15 21 20 55 23 3731 2498 1441 Slovenj Gradec 111 110 116 337 53 61 60 61 182 43 16 11 15 42 4 3630 2416 1359 Brnik 114 116 116 346 44 64 66 61 191 38 20 16 18 53 11 3720 2485 1425 Ljubljana 129 140 137 406 63 79 90 82 251 60 29 40 30 99 32 4308 2986 1847 Novo mesto 112 127 142 381 51 67 77 87 231 51 25 27 34 86 24 4084 2795 1675 Črnomelj 122 128 144 394 52 72 78 89 239 47 23 28 34 85 15 4245 2926 1773 Celje 115 118 125 358 37 65 68 70 203 31 16 18 22 56 1 3912 2634 1517 Maribor 124 134 126 383 51 74 84 71 228 47 24 34 18 76 14 4154 2866 1740 Maribor-letališče 125 125 128 378 59 75 75 73 223 54 25 25 22 72 17 4008 2746 1639 Murska Sobota 126 124 133 382 68 76 74 78 227 61 27 24 25 76 22 4122 2847 1728

LEGENDA:

I., II., III., M − dekade in mesec Tef > 0 °C

Vm − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) Tef > 5 °C

* − ni podatka Tef > 10 °C − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C


55

Ko je akumulacija temperature izpolnjena, je drevo pripravljeno na brstenje in cvetenje. Ob normalnih zimskih vremenskih razmerah se to zgodi spomladi. Ta red pa lahko porušijo spremenljive vremenske razmere zlasti, če ohladitvam zgodaj v jeseni ali pozimi sledijo močne otoplitve. V rodnih brstih, ki takrat že pripravljeni čakajo na prihodnjo pomlad, se sprožijo fiziološke motnje, zaradi katerih se v nepravem času prebudijo rastni hormoni, ki so odgovorni za njihov razcvet. Na srečo jesensko cvetenje ni množičen pojav, po navadi zacvetijo le posamezna drevesa ali veje. Od teh cvetov ne moremo pričakovati plodov, saj jih uniči prva jesenska slana.

Oktobra pa smo lahko opazovali neobičajne mlade liste in socvetja tudi pri divjem kostanju. Še pred leti smo ta nenavaden pojav pripisovali vplivu stresnih vremenskih dejavnikov, zlasti sušnemu in vročinskemu stresu poleti in zgodaj jeseni. Dejanski vzrok pa je napadenost dreves s kostanjevo listno zavrtalko (Camerraria ohridella). Zaradi nje listi porjavijo že sredi poletja, predčasno tudi odpadajo. Drevesa ne odmrejo, a je močno prizadet njihov estetski videz. Strokovni viri poročajo, da ima škodljivka nekaj naravnih predatorjev. To so predvsem siničke in male grizoče žuželke iz rodu malih cvrčalk (Meconema meridionale) vendar so njihove populacije, zlasti v urbanem okolju, premajhne, da bi učinkovito varovale mogočna drevesa pred požrešnico – listno zavrtalko.

RAZLAGA POJMOV

TEMPERATURA TAL

Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna tempera-tura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp)

Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C

ABBREVIATIONS

Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C)

Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C)

Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C)

Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C)

Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C)

Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C)

od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month

Vm declines of monthly values from the average

I, II, III, M decade, month

SUMMARY

In October warmer than usually weather conditions prevailed over the territory of Slovenia. Temperature anomalies ranged up to 2.5 °C above the long-term average. Abundant rainfall with amount about 600 mm were recorded in the north west of the country, in the central part about 120 mm and much lower amount of precipitation was recorded in the east regions, the lowest only 19 mm on the north east of the country. Monthly climatological water balance was positive, with the exception of northeast of the country where slightly water deficit was recorded. Winter cereals have mostly been sown in the second decade of October. Soil temperature and soil water content were favorable for seeds to emerge in 10 to 14 days.

56

HIDROLOGIJA HYDROLOGY

PRETOKI REK V OKTOBRU 2018 Discharges of Slovenian rivers in October 2018

Igor Strojan

d maja dalje imamo hidrološko suhe mesece. V oktobru so bili pretoki rek v celoti sicer okoli 30 odstotkov manjši kot v dolgoletnem oktobrskem povprečju, vendar je bil to nekoliko poseben mesec. Vse do zadnjih dni je bila namreč vodnatost rek mala in sušna, zadnje dni oktobra pa so

reke poplavljale, med njimi najbolj Drava in Tržiška Bistrica. Podrobneje je poplavni dogodek opisan na http://www.arso.gov.si/vode/poročila in publikacije/.

GORNJA RADGONA

DRAVOGRAD

HRASTNIK VELIKO ŠIRJE

RADOVLJICA

SUHA

SOLKAN

ŠENTJAKOB

MOSTE

0,68

1,12

0,54

0,73 1,04

0,44 0,87

0,62

1,03

VIDEM

0,45

0,18 RAKOVEC

METLIKA

0,40

CERKVENIKOV MLIN

1,40

PODROTEJA

0,88 DOLENJE

0,50

PODBOČJE

0,40 0,51 ČATEŽ

Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek oktobra 2018 in povprečnimi srednjimi oktobrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the October 2018 mean discharges of Slovenian rivers compared to the October mean discharges of the long-term period

SUMMARY

The average monthly discharges of rivers in October were about 30 percent lower if compared to the long-term period 1981–2010. Until the end of the month the rivers had small discharges, at the end of October the rivers flooded. The highest were torrential flood at Tržiška Bistrica and the flood of river Drava.

O


57

Slika 2. Pretoki slovenskih rek v oktobru 2018 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in October 2018

Slika 3. Hudourniške poplave Tržiške Bistrice v noči na 30. oktober 2018 Figure 3. The torrent flood of river Tržiška Bistrica at night on 30. October 2018


58

Slika 4. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki oktobra 2018 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1981–2010 Figure 4. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in Oktober 2018 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1981–2010


59

Preglednica 1. Pretoki oktobra 2018 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010 Table 1. Discharges in October 2018 and characteristic discharges in the long-term period 1981–2010

REKA/ RIVER POSTAJA/ Oktober 2018 Oktober 1981–2010 STATION m3/s dan m3/s m3/s m3/s

Qn7h nQnp sQnp vQnp

MURA G. RADGONA 69,0 13 60,9 99,7 69,0 DRAVA BORL+FORMIN 106,0 13 88,4 157 106 DRAVINJA VIDEM 1,9 26 1,2 3,9 1,9 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 9,4 13 7,6 16,1 9,4 SOTLA RAKOVEC 1,1 14 0,5 1,8 1,1 SAVA RADOVLJICA 8,0 25 6,8 20,7 8,0 SAVA ŠENTJAKOB 31,0 1 21,1 44,0 31,0 SAVA HRASTNIK* 52,0 20 39,8 91,7 52,0 SAVA ČATEŽ 66,0 28 60,7 123 66,0 SORA SUHA 4,3 24 2,9 7,3 4,30 KRKA PODBOČJE 14,0 23 4,6 17,8 14,0 KOLPA METLIKA 11,0 24 5,9 18,3 11,0 LJUBLJANICA MOSTE 9,1 6 4,1 21,2 9,1 SOČA SOLKAN 22,0 20 9,6 35,1 22,0 VIPAVA DOLENJE* 1,7 6 1,5 3,8 1,7 IDRIJCA PODROTEJA 1,6 22 0,8 2,2 1,6 REKA C. MLIN 0,9 4 0,2 1,6 0,9

Qs7h nQs sQs vQs

MURA G. RADGONA 102 81,1 149 325 DRAVA BORL+FORMIN 294 129 262 666 DRAVINJA VIDEM 4,2 4,1 9,5 17,1 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 25,1 10,4 46,2 115 SOTLA RAKOVEC 1,6 1,2 8,6 25,3 SAVA RADOVLJICA 57,7 10,0 56,0 144 SAVA ŠENTJAKOB 107 27,1 102 279 SAVA HRASTNIK* 146 52,6 199 482 SAVA ČATEŽ 157 68,3 308 746 SORA SUHA 14,3 3,5 23,0 67,7 KRKA PODBOČJE 22,7 7,9 57,5 144 KOLPA METLIKA 32,0 6,2 79,7 214 LJUBLJANICA MOSTE 27,7 5,8 62,6 155 SOČA SOLKAN 97,5 19,5 112 347 VIPAVA DOLENJE* 7,3 2,4 14,7 42,4 IDRIJCA PODROTEJA 8,9 0,9 10,0 30,6 REKA C. MLIN 12,4 0,6 8,9 37,6 Qvk7h nQvk sQvk vQvk

MURA G. RADGONA 347 31 95,0 344 1113 DRAVA BORL+FORMIN 1600 30 189 649 1672 DRAVINJA VIDEM 18,0 29 9,2 54,3 164 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 230 30 14,8 328 771

SOTLA RAKOVEC 6,7 30 1,7 65,7 190

SAVA RADOVLJICA 488 30 35,7 228 481 SAVA ŠENTJAKOB 1033 30 63,1 436 1054 SAVA HRASTNIK* 899 30 162 631 1534 SAVA ČATEŽ 1024 30 86,4 977 2366 SORA SUHA 152 30 11,7 146 472 KRKA PODBOČJE 71,0 31 10,1 190 377 KOLPA METLIKA 250 30 6,5 444 993 LJUBLJANICA MOSTE 191 30 17,0 165 313 SOČA SOLKAN 876 30 77,0 741 2015 VIPAVA DOLENJE* 60,0 30 7,2 70,1 175 IDRIJCA PODROTEJA 94,0 30 2,9 79,4 304 REKA C. MLIN 227 30 1,4 66,6 245

Legenda:

Explanations:

Qn7h mali pretok v mesecu – podatki ob 7. uri

Qn7h the smallest monthly discharge – data at 7. a.m.

nQnp najmanjši mali pretok v obdobju

nQnp the minimum small discharge in a period

sQnp srednji mali pretok v obdobju

sQnp mean small discharge in a period

vQnp največji mali pretok v obdobju

vQnp the maximum small discharge in a period

Qs7h srednji pretok v mesecu – podatki ob 7. uri

Qs7h mean monthly discharge – data at 7 a.m.

nQs najmanjši srednji pretok v obdobju

nQs the minimum mean discharge in a period

sQs srednji pretok v obdobju

sQs mean discharge in a period

vQs največji srednji pretok v obdobju

vQs the maximum mean discharge in a period

Qvk7h največji pretok v mesecu ob 7. uri (UTC+1)

Qvk7h the highest monthly discharge at 7a.m. (UTC+1)

nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju

nQvk the minimum high discharge in a period

sQvk srednji veliki pretok v obdobju

sQvk mean high discharge in a period

vQvk največji veliki pretok v obdobju

vQvk the maximum high discharge in a period

* Obdobje 1991–2010

60

TEMPERATURE REK IN JEZER V OKTOBRU 2018 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in October 2018

Mojca Sušnik

emperatura izbranih opazovanih rek je bila oktobra 2018 v povprečju za 1,4 °C višja kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Bohinjsko jezero je imelo 2,6 °C, Blejsko jezero pa 1,2 °C višjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje.

Temperature rek so se v oktobru malo znižale. Med začetkom in koncem meseca je srednja dneva temperatura rek nekajkrat padla in narasla, ob koncu meseca pa so bile povprečno temperature nižje za dobri 2 °C. Najvišje srednje dnevne temperature je imela večina rek med 7. in 9. oktobrom, najnižje pa so bile večinoma 31. oktobra. Povprečna razlika med najnižjo in najvišjo srednjo dnevno temperaturo izbranih rek v oktobru je bila 3,5 °C.

Srednja dnevna temperatura Bohinjskega jezera in Blejskega jezera se je v oktobru počasi zniževala, z vmesnimi posameznimi manjšimi dvigi temperature. Bohinjsko jezero se je 8. oktobra še toliko ogrelo, da je ta dan doseglo najvišjo srednjo dnevno temperaturo, med tem ko je imelo Blejsko jezero najvišjo temperaturo 1. oktobra. Obe jezeri pa sta dosegli najnižjo temperaturo ob koncu meseca.

Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v °C, v oktobru 2018 in v obdobju 1981–2010 Table 1. Average October 2018 and long-term 1981–2010 temperature in °C

postaja / location OKTOBER

2018 obdobje / period

1981–2010 razlika / difference

Mura - Gornja Radgona 12,9 10,7 2,2

Velika Krka - Hodoš * 11,5 10,9 0,6

Drava - Ptuj * 13,4 11,5 1,9

Sava Bohinjka - Sveti Janez * 14,2 11,6 2,6

Sava - Radovljica 10,3 8,6 1,7

Sava - Šentjakob 11,9 10,2 1,7

Sava - Jesenice na Dolenjskem * 15,5 13,1 2,4

Kolpa - Metlika 12,8 11,9 0,9

Ljubljanica - Moste 12,0 11,9 0,1

Savinja - Laško 13,5 11,0 2,5

Krka - Podbočje 13,5 11,8 1,7

Soča - Solkan 11,8 10,5 1,3

Vipava - Dolenje * 10,5 10,3 0,2

Nadiža - Potoki * 12,9 11,9 1,0

Reka - Cerkvenikov mlin 12,5 11,9 0,6

Bohinjsko jezero 13,9 11,3 2,6

Blejsko jezero 16,6 15,4 1,2

*obdobje, krajše od 30 let / period shorter than 30 years

T


61

Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v oktobru 2018 Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in October 2018

0

2

4

6

8

10

12

14

16

1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31.

Te

mp

era

tura

(°C

)

oktober

Mura G. Radgona V. Krka Hodoš Drava Ptuj

5

7

9

11

13

15

17

19

1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31.

Te

mp

era

tura

(°C

)

oktober

Sava Radovljica Sava Šentjakob Sava Jesenice na Dol.

10

11

12

13

14

15

16

1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31.

Te

mp

era

tura

(°C

)

oktober

Savinja Laško Ljubljanica Moste Krka Podbočje

5

7

9

11

13

15

1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31.

Te

mp

era

tura

(°C

)

oktober

Soča Solkan Vipava Dolenje Reka Cerkvenikov mlin

10

11

12

13

14

15

1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31.

Te

mp

era

tura

(°C

)

oktober

Nadiža Potoki Kolpa Metlika

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31.

Te

mp

era

tura

(°C

)

oktober

Bohinjsko jezero Blejsko jezero


62

Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v oktobru 2018, v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in October 2018 in °C

SUMMARY

The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in October 2018 was 3.5 °C. The average observed river’s temperature was 1.4 °C higher as a long-term average 1981–2010. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 2.6 °C higher as a long-term average and Bled Lake 1.2 °C higher as a long-term average.

63

DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V OKTOBRU 2018 Sea dynamics and temperature in October 2018

Igor Strojan

ktobra je morje večinoma valovalo ob burji, ob koncu meseca pa tudi ob močnem jugu, ki je skupaj z močno znižanim zračnim tlakom močno povišal tudi višino morja. Morje je v noči na 30. oktober poplavljalo nižje dele obale v višini 43 cm. Temperatura morja je bila oktobra

podobna dolgoletnemu povprečju.

Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v oktobru 2018 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in October 2018

Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v oktobru 2018 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in October 2018

O


64

Višina morja

Večji del oktobra je bila gladina morja le nekoliko višja od dolgoletnega povprečja. 29. in 30. oktobra se je ob izrazito znižanem zračnem pritisku ter močnem južnem vetru višina morja zvišala in poplavila nižje dele obale v višini okoli 40 cm. Morje je 29. oktobra poplavljalo nižje dele obale večji del dneva. Srednja mesečna višina morja avgusta 233 cm je bila 13 cm višja od povprečja med leti 1961 in 1990. Poplavni dogodek na morju je podrobneje opisan v poročilu o poplavah med 27. in 31. oktobrom 2018 objavljenem na http://www.arso.gov.si/vode/poročila in publikacije.

Slika 3. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v oktobru 2018 Figure 3. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in October 2018

Slika 4. Izmerjene urne (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v oktobru 2018. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju od leta 1960 je 217 cm. Figure 4. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in October 2018


65

Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v oktobru 2018 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristical sea levels of October 2018 and the reference period

Mareografska postaja/Tide gauge: Koper

Oktober Oktober 1961–1990

2018 Min Sr Max

cm cm cm cm

SMV 233 206 220 238

NVVV 343 274 303 370

NNNV 168 131 147 166

A 175 143 156 204

Legenda/Explanations:

SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month

NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month.

NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month

A amplitude / the amplitude

Slika 5. Poplavljanje nižjih delov obale 29. oktobra 2018 v Piranu Figure 5. The Sea floods on 29 October 2018 in Piran


66

Slika 6. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v decembru 2018. Celoletni podatki so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje. Figure 6. Prognostic sea levels in December 2018. Data are also available on http://www.arso.gov.si/ vode/morje.


67

Valovanje morja

Oktobra so valovi presegali višino enega metra 2. in 21. oktobra ob burji in 30. oktobra ob jugu. Najvišja valova v mesecu, oba 2,34 metra, sta bila zabeležena 21. oktobra ob 16. uri in 30. oktobra ob 3.30. Povprečna mesečna višina valovanja je bila oktobra 32 cm.

Slika 8. Valovanje morja v oktobru 2018. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Figure 8. Sea waves in October 2018. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran.

Slika 7. Roža valovanja v oktobru 2018. Podatki so rezultat meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP. Oktobra je morje v zadnjih dneh meseca močneje valovilo tudi iz jugozahodne smeri.

Figure 7. Sea waves in October 2018. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran.


68

Temperatura morja

Oktobra se je temperatura morja ob površini gibala med dobrih 18 in 20 °C. Temperatura morja ob dnu je bila oktobra večinoma že izenačena s temperaturo ob površini, zato ob površini ni bilo večjih temperaturnih sprememb. Najbolj, za okoli 2 °C, se je morje ohladilo ob ohladitvi ozračja in burji 21. ok-tobra. Povprečna oktobrska temperatura morja 19,5 °C je bila le nekaj desetink višja od dolgoletnega povprečja.

Slika 9. Srednje dnevne temperature morja v oktobru 2018. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper. Figure 9. Mean daily sea temperatures in October 2018

Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v ooktobru 2018 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in October 2018 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous.

TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper

Oktober Oktober 1981–2010 2018 Min Sr Max °C °C °C °C

Tmin 17,7 15,6 16,9 18,0

Tsr 19,5 18,5 19,2 19,9

Tmax 20,9 20,2 21,3 22,9

SUMMARY

The average monthly sea level in October was 233 cm and 13 cm higher if compared to the long-term period 1961–1990. On 30 October at night the sea flooded lowest parts of the coast at the height of 43 cm. At the same day the highest wave of 2.4 meters from south was recorded. The average sea temperatures was 19.5 °C.

69

KOLIČINE PODZEMNE VODE V OKTOBRU 2018 Groundwater qantity in October 2018

Urška Pavlič

ktobra so bile gladine podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih na vzhodu države v območju normalnih do visokih vodnih količin, na zahodu pa z izjemo vodonosnika Mirensko Vrtojbenskega polja v območju nizkih oziroma zelo nizkih gladin. Na eni strani smo tako na

Dravskem in Krškem polju v tem mesecu beležili visoke gladine, ki so mestoma presegale 25. centil dolgoletnega obdobja meritev, na drugi strani pa je v plitvih, prostorsko omejenih vodonosnikih Vipavske doline in Čateškega polja prevladovalo zelo nizko vodno stanje z gladinami nižjimi od 95. cen-tila dolgoletnega obdobja meritev. Na območju vodonosnikov Ljubljanske in spodnje Savinjske doline so prevladovale podpovprečne vodne količine. Kraški izviri so bili večji del oktobra podpovprečno vodnati, njihovo količinsko stanje se je začasno izboljšalo v času padavin v zadnjih dneh meseca, ko so se gladine vode dvignile nad dolgoletno povprečno raven.

Slika 1. Cerkniško jezero jeseni 2018 (foto: P. Souvent) Figure 1. Cerknica lake in autumn 2018 (photo: P. Souvent)

Količina napajanja vodonosnikov z infiltracijo padavin je bila oktobra neenakomerna. V vzhodni polovici države je prevladoval primanjkljaj z minimumom na območju vodonosnikov Murske kotline -v Murski Soboti je padla le tretjina običajnih mesečnih količin. Primanjkljaj napajanja vodonosnikov je bil značilen tudi za območje medzrnskih vodonosnikov Vipavsko Soške doline, kjer so zabeležili približno dve petini običajnih oktobrskih vrednosti. Presežek padavin smo oktobra spremljali na območju vodonosnikov Kamniško Savinjskih in Julijskih Alp, pa tudi na delu krasa Notranjske, kjer so presežki znašali do dveh tretjin normalnih oktobrskih vrednosti. Nekaj padavin je padlo že v prvem tednu meseca, sicer pa je večina dežja padla v zadnjih dneh oktobra. Mestoma so dnevne količine padavin presegale 50 l/m2.

Povprečne mesečne gladine podzemne vode so bile oktobra v medzrnskih vodonosnikih v primerjavi z mesecem septembrom nekoliko manj ugodne. Za velikostni razred so se gladine znižale na več merilnih mestih vodonosnikov Ljubljanske kotline, v vodonosnikih Vipavske doline in Čateškega polja, pa tudi

O


70

v delih spodnje Savinjske doline, pa tudi mestoma v vodonosnikih Murske in Dravske kotline. V več medzrnskih vodonosnikov smo med drugim spremljali umetno pogojen režim nihanja podzemne vode, zato trenutno stanje ni nujno odražalo le klimatskih razmer bližnje ali daljše preteklosti. Tak primer so vodonosniki Sorškega in Dravskega polja, Krško Brežiške kotline, pa tudi Murske in Dravske kotline, kjer na režim nihanja podzemne vode vplivajo predvsem posegi v naravni režim toka površinske vode, ki je v hidravlični povezavi s podzemno. Odklon povprečne gladine podzemne vode oktobra 2018 od mediane dolgoletnih oktobrskih gladin v obdobju 1981–2010 je bil na večini merilnih mest negativen (slika 4). Izjema so bila območja pozitivnih odklonov v delih Dravskega in Ptujskega polja ter deli Krškega in Brežiškega polja. Najizraziteje so od običajnih oktobrskih gladin v letošnjem oktobru z negativnim odklonom, podobno kot v mesecu septembru, odstopala osrednje območje vodonosnika doline Kamniške Bistrice in območje vodonosnikov spodnje Savinjske doline.

Izdatnosti kraških izvirov so bile večji del meseca nižje od dolgoletnih povprečnih vrednosti s trendom zmanjševanja vodnih količin (slika 3). Izrazitejši dvig izdatnosti izvirov so povzročile padavine ob koncu meseca, ko se je gladina na večini merilnih mest dvignila nad povprečno raven. Specifična električna prevodnost vode (SEP) je bila oktobra na izvirih Dolenjskega krasa in klasičnega Krasa ustaljena. Na območju izvirov z visokogorskim prispevnim zaledjem (Mošenk, Kamniška Bistrica), smo v času povečanja izdatnosti izvirov spremljali zniževanje vrednosti SEP, kar je pokazatelj odtoka padavinske vode z nizko mineralizacijo. V nasprotju z opisanim pa smo na merilnem mestu Veliki Obrh ob padavinah ob koncu oktobra zabeležili porast vrednosti SEP, kar nakazuje, da je padavinska voda iz vodonosnika najprej iztisnila vodo z večjo mineralizacijo, kar je med drugim lahko tudi posledica onesnaženja. Temperatura izvirske vode se je oktobra gibala blizu dolgoletnega povprečja – izjema je bil izvir Bilpe in Kamniške Bistrice z nekoliko nadpovprečnimi oktobrskimi vrednostmi tega parametra.

Slika 2. Tok Unice na Planinskem polju jeseni 2018 (foto: P. Souvent) Figure 2. Unica river flow in Planina polje in autumn 2018 (photo: P. Souvent)


71

Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (zeleno) na izbranih merilnih mestih izvirov in podzemne vode v Klaričih na območju Krasa med avgustom in oktobrom 2018 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (green) oscillation on selected measuring stations of springs and groundwater in Klariči, Kras between August and October 2018


72

Slika 4. Odklon povprečne gladine podzemne vode oktobra 2018 od mediane dolgoletnih oktobrskih gladin v obdobju 1981–2010 izražene v centilnih vrednostih Figure 4. Deviation of average groundwater level in October 2018 in relation from median of longterm October groundwater level in period 1981–2010 expressed in percentile values


73

Slika 5. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) med leti 2016 in 2018 v primerjavi z značilnimi centilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1981–2010, zglajenimi s 30 dnevnim drsečim povprečjem Figure 5. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) between years 2016 and 2018 in relation to percentile values for the comparative period 1981–2010, smoothed with 30 days moving average

SUMMARY

Diverse groundwater quantity status prevailed in alluvial aquifers in October. Parts of Dravsko and Krško polje were water abundant and groundwater levels of spodnja Savinja valley, Ljubljana basin and Vipava valley aquifers were lower than longterm average. Karstic springs mostly discharged below longterm average in October.


74

Slika 6. Stanje količine podzemne vode v mesecu oktobru 2018 v večjih medzrnskih vodonosnikih Figure 6. Groundwater quantity status in October 2018 in important alluvial aquifers

75

ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION

ONESNAŽENOST ZRAKA V OKTOBRU 2018 Air pollution in October 2018

Tanja Koleša

nesnaženost zraka v oktobru se je glede na toplejše mesece povišala, predvsem zaradi večje potrebe po ogrevanju in neugodnih vremenskih razmer, ki onemogočajo, da bi se ti izpusti razredčili. Na začetku in koncu meseca je padlo veliko padavin in takrat je bila onesnaženost

zraka najnižja.

Povsod v celinski Sloveniji so se ravni delcev PM10 zaradi temperaturnega obrata v sredini meseca povišale. Do preseganj mejne dnevne vrednosti je v tem obdobju prišlo na 14 merilnih mestih. V oktobru cel mesec močno izstopajo povišane ravni delcev PM10 v Zagorju in v Trbovljah, kjer so v okolici obeh merilnih mest potekala obsežna gradbena dela. Največ preseganj mejne dnevne vrednosti od začetka leta do konca oktobra je bilo zabeleženih na prometnem merilnem mestu Zagorje (38) in to predvsem zaradi okoliških gradbenih del v zadnjih mesecih. Na ostalih merilnih mestih vsota vseh preseganj, še ni presegla števila 35, ki je dovoljeno v koledarskem letu. Povprečne mesečne ravni delcev PM2.5 so bile na vseh merilnih mestih v oktobru višje kot v septembru, ampak so še vedno pod dovoljeno povprečno letno vrednostjo.

Po pričakovanjih so se ravni ozona v primerjavi s poletnimi meseci močno znižale in na nobenem merilnem mestu niso več presegle 8-urne ciljne vrednosti.

Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi, ogljikovim monoksidom, žveplovim dioksidom in benzenom je bila v oktobru nizka in nikjer ni presegla mejnih vrednosti.

Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve

DMKZ Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO)

EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje

Elektroinštitut Milan Vidmar

MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano

EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo

LEGENDA:

DMKZ Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka EIS TEŠ Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj EIS TEB Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica MO Maribor Merilna mreža Mestne občine Maribor EIS Anhovo Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo OMS Ljubljana Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana TE-TO Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana MO Celje Merilna mreža Mestne občine Celje MO Ptuj Merilna mreža Mestne občine Ptuj

O


76

Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, EIS Anhovo, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše in MO Ptuj

Delci PM10 in PM2,5

Ravni delcev PM10 so se v oktobru glede na september zvišale in večkrat je prišlo do preseganja mejne dnevne vrednosti PM10. V sredini meseca je bil v celinski Sloveniji več dni prisoten temperaturni obrat, ki je povzročil nabiranje izpustov in tako so bile ravni delcev na več merilnih mestih višje od mejne dnevne vrednosti. Preseganje mejne vrednosti smo 18. oktobra zabeležili celo na neobremenjenem merilnem mestu Iskrba. Dnevna raven PM10 je tam ta dan znašala 54 µg/m3. Model NMMB/BSC-Dust za ta dan ni napovedal prehoda saharskega prahu nad Slovenijo, ki bi bil lahko razlog za povišane vrednosti delcev na tem merilnem mestu. Povišane ravni delcev PM10 so bile takrat izmerjene tudi v Novem mestu (62 µg/m3) in na bližnjih merilnih mestih v sosednji Hrvaški. Razlog povišanih vrednosti delcev v tem delu države je izrazitejši temperaturni obrat, kar kažejo tudi meritve radiosondaže v Zagrebu.

V bližini merilnih mest v Zagorju in Trbovljah potekajo gradbena dela, zato so bile ravni delcev več dni močno povišane. 20 preseganj mejne dnevne vrednosti v Zagorju in 10 v Trbovljah je v večini posledica prašenja zaradi teh gradbenih del.

16. oktobra so bile izmerjene povišane ravni delcev PM10 na obeh merilnih mestih v Murski Soboti. Prišlo je tudi do preseganja mejne dnevne vrednosti. Na drugih merilnih mestih po Sloveniji ta dan ni bilo zaznati povišanih ravni. Meteorološki podatki kažejo na izrazitejši temperaturni obrat v Panonski nižini, saj se je v tem delu države pri tleh bolj ohladilo, kot drugje.

Na Primorskem so bile ravni delcev cel mesec nižje od mejnih vrednosti. Zaradi težav z vzorčevalnikom PM10 v Kranju 20 dni ni bilo meritev. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 50 µg/m3 od začetka leta do konca meseca oktobra je v Zagorju že presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto.

Ravni delcev PM2.5 so se prav tako povišale na vseh merilnih mestih. Najvišja povprečna mesečna vrednost PM2.5 (24 µg/m3) je bila v Ljubljani Bežigrad. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3.

Ozon

Onesnaženost zraka z ozonom je bila v oktobru zaradi nižjih temperatur in manjšega sončnega obsevanja nizka. Na nobenem merilnem mestu po Sloveniji ni prišlo do prekoračitve ciljne 8-urne vrednosti. Dovoljeno število preseganj 8-urne ciljne vrednosti je 25-krat v enem letu. Od začetka leta pa do konca oktobra je bilo to število preseženo na osmih merilnih mestih. Največ 67 preseganj je zabeleženo na Krvavcu. Vrednosti ozona so prikazane v preglednici 3 in na sliki 4.

Dušikovi oksidi

Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost NO2 je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu v Ljubljani Center (98 µg/m3), vendar je podatek zgolj informativen zaradi izpada meritev. Na merilnem mestu Maribor Center merilnik ni pravilno deloval, zato ravni dušikovih oksidov niso na voljo. Raven NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5.


77

Žveplov dioksid

Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila v septembru nizka. Do kratkotrajnih povišanj je prišlo na vplivnem območju Termoelektrarne Šoštanj. Najvišja urna vrednost 219 µg/m3 je bila izmerjena 24. oktobra ob 4. uri v Zavodnjah, ki je pod vplivnim območjem TEŠ. Mejna urna vrednost je 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6.

Ogljikov monoksid

Ravni CO so bile na vseh merilnih mestih kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6.

Ogljikovodiki

Na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center je bila oktobra povprečna mesečna raven benzena 2,5 µg/m3, kar je polovico predpisane mejne letne vrednosti. Na ostalih dveh merilnih mestih (Ljubljana Bežigrad in Maribor Center) so bile ravni benzena še nižje. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7.

Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v oktobru 2018 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in October 2018

MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK

Postaja/ Station Podr Mesec / Month Dan / 24 hours

% pod Cp Cmax >MV >MV

∑od 1.jan.

DMKZ

LJ Bežigrad UB 100 33 58 4 15 MB Center UT 100 30 52 1 18 Celje UB 94 35 52 2 20 Murska Sobota RB 94 33 72 3 22 Nova Gorica UB 100 22 43 0 6 Trbovlje SB 100 42 67 10 21 Zagorje UT 100 54 81 20 38 Hrastnik UB 97 27 47 0 5 Koper UB 100 21 38 0 4 Iskrba RB 100 21 54 1 2 Žerjav RI 100 25 40 0 4 LJ Biotehniška UB 100 26 46 0 6 Kranj UB 35* 16 27 0 10 Novo mesto UB 100 31 64 3 20 Velenje UB 100 24 43 0 1 LJ Gospodarsko raz. UT 97 29 50 0 8 NG Grčna UT 100 25 48 0 5 CE Mariborska UT 100 35 52 2 25

MS Cankarjeva UT 94 33 69 3 28 OMS Ljubljana LJ Center UT 100 41 71 12 35 Občina Medvode Medvode SB 99 19 39 0 0

EIS TEŠ Pesje SB 99 23 40 0 3 Škale SB 97 22 38 0 3 Šoštanj SI 100 27 50 0 4

MO Celje AMP Gaji UB 99 33 55 2 23 MO Maribor Vrbanski plato UB 100 24 43 0 7 Občina Miklavž na Dravskem polju

Miklavž na Dravskem polju TB 100 32 62 3 17

MO Ptuj Ptuj UB 100 30 56 2 14 Občina Ruše Ruše RB 100 22 41 0 9

Salonit Morsko RB 100 18 37 0 3 Gorenje Polje RB 100 21 40 0 3

* Težave z merilnikom


78

Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v oktobru 2018 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in October 2018

MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK

Postaja / Station

Podr. % pod

Cp

Cmax 24 ur

DKMZ

LJ Bežigrad UB 97 24 43 Iskrba RB 100 16 45 Vrbanski plato UB 100 18 32 Nova Gorica UB 100 15 32

Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v oktobru 2018 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in October 2018


Postaja/ Station Podr.

Mesec/ month

1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours

% pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV

>CV ∑od 1.

jan.

DKMZ

LJ Bežigrad UB 100 26 105 0 0 80 0 22 Celje UB 100 26 105 0 0 86 0 14 Murska Sobota RB 99 38 123 0 0 99 0 30 Nova Gorica UB 100 42 112 0 0 100 0 42 Trbovlje SB 100 25 106 0 0 83 0 10 Zagorje UT 100 20 95 0 0 76 0 2 Hrastnik UB 99 29 109 0 0 87 0 13 Koper UB 100 65 114 0 0 98 0 54 Otlica RB 100 77 118 0 0 109 0 55 Krvavec RB 99 88 125 0 0 118 0 67 Iskrba RB 99 40 118 0 0 99 0 17 Vrbanski plato UB 98 40 122 0 0 97 0 30

EIS TEŠ Zavodnje RI 100 72 121 0 0 115 0 44 Velenje UB 98 31 107 0 0 86 0 1

EIS TEB Sv. Mohor RB 100 59 121 0 0 105 0 30 MO Maribor Pohorje RB 95 72 119 0 0 113 0 24

Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v oktobru 2018 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in October 2018

Postaja/ Station Podr

NO2 NOx


Mesec / Month 1 ura / 1 hour

3 ure / 3 hours

Mesec / Month

% pod Cp Cmax >MV >MV

∑od 1. jan. >AV Cp

DMKZ

LJ Bežigrad UB 100 30 84 0 0 0 54 MB Center UT —* — — — — — — Celje UB 100 27 84 0 0 0 57 Murska Sobota RB 100 12 46 0 0 0 20 Nova Gorica UB 58 24 63 0 0 0 51 Trbovlje SB 99 16 66 0 0 0 35 Zagorje UT 100 23 60 0 0 0 40 Koper UB 100 17 77 0 0 0 20

OMS Ljubljana LJ Center UT 41* 42 98 0 0 0 100

EIS TEŠ Šoštanj SI 100 9 33 0 0 0 15 Zavodnje RI 100 6 32 0 0 0 7 Škale SB 100 7 28 0 0 0 6

EIS TEB Sv. Mohor RB 100 7 32 0 0 0 8 MO Celje AMP Gaji UB 99 17 48 0 0 0 43 MO Maribor Vrbanski plato UB 74* 9 51 0 0 0 13

* Težave z merilnikom


79

Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v oktobru 2018 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in October 2018


Mesec / Month 1 ura / 1 hour

3 ure / 3 hours Dan / 24 hours

Postaja/ Station Podr % pod Cp Cmax >MV

>MV ∑od 1. jan. >AV Cmax >MV

>MV ∑od 1. jan.

DMKZ

LJ Bežigrad UB 100 6 20 0 0 0 9 0 0 Celje UB 100 4 23 0 0 0 7 0 0 Trbovlje SB 100 3 17 0 0 0 7 0 0 Zagorje UT 100 6 19 0 0 0 9 0 0 Hrastnik UB 100 5 24 0 0 0 7 0 0

OMS Ljubljana LJ Center UT 100 2 5 0 0 0 3 0 0

EIS TEŠ

Šoštanj SI 100 2 18 0 0 0 4 0 0 Topolšica SB 100 3 20 0 0 0 5 0 0 Zavodnje RI 100 5 219 0 0 0 43 0 0 Veliki vrh RI 100 9 72 0 0 0 23 0 0 Graška gora RI 99 6 50 0 0 0 16 0 0 Velenje UB 100 5 23 0 0 0 10 0 0 Pesje SB 100 4 19 0 0 0 7 0 0 Škale SB 100 6 28 0 0 0 9 0 0

EIS TEB Sv. Mohor RB 100 6 24 0 0 0 11 0 0 MO Celje AMP Gaji UB 99 3 22 0 0 0 7 0 0

Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v oktobru 2018 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in October 2018


Mesec / Month 8 ur / 8 hours

Postaja/ Station Podr %pod Cp Cmax >MV

DMKZ

LJ Bežigrad UB 100 0,3 0,6 0 MB Center UT 87 0,4 0,8 0 Trbovlje SB 100 0,4 0,8 0 Krvavec RB 99 0,2 0,2 0

Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v oktobru 2018 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in October 2018


Postaja/ Station

Podr. %pod Benzen Toluen Etil-benzen M,p-ksilen o-ksilen

DKMZ Ljubljana UB 90 1,6 3,5 0,7 2,0 0,3 Maribor UT 77 0,8 1,8 0,5 1,7 0,5

OMS Ljubljana LJ Center UT 100 2,5 5,3 0,5 4,2 0,5


80

Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v oktobru 2018 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2018 Figure 1. Mean PM10 pollution level in October 2018 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2018

Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (µg/m3) v oktobru 2018 Figure 2. Mean daily pollution level of PM2,5 (µg/m3) in October 2018


81

Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (µg/m3) in padavine v oktobru 2018 Figure 3. Mean daily pollution level of PM10 (µg/m3) and precipitation in October 2018


82

Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v oktobru 2018 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2018 Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in October 2018 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2018

Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v oktobru 2018 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in October 2018 with the number of 1-hr limit value exceedences


83

Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v oktobru 2018 Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in October 2018

Preglednice in slike

Oznake pri preglednicah/Legend to tables:

% pod odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations

Cp povprečna mesečna reven / average monthly pollution level Cmax maksimalna raven / maximal pollution level >MV število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >AV število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med

8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h.

podr področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S–suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial

* premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only


84

Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3:

Onesnaževalo/ Pollutant 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours Leto / Year

SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 40 (MV) NOx 30 (MV)

CO 10 (MV) (mg/m3)

Benzen 5 (MV)

O3 180(OV),

240(AV), AOT40 120 (CV)5 40 (CV)

Delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) Delci PM2,5 25 (MV)

1 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu

Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceed-ences of limit value.

SUMMARY

Air pollution (except ozone) in November has further increased. Weather was quite changeable and it was rather cold, so the heating season started, which caused additional emission of particulate matter from biomass burning.

Limit value of daily concentration of PM10 was exceeded 20 times in Zagorje and 10 times in Trbovlje because of construction work close to measuring sites. In the middle of the month the pollution level of PM10 increased at all monitoring sites in the continental Slovenia. In Zagorje the total number of PM10 exceedances has already exceeded the annual limit number. The mean level of PM2,5 was low at all monitoring sites.

Pollution level of ozone in November was low. Levels will again increase next spring when solar radiation will be more intense.

NO2, NOx, CO, and benzene concentrations were below the limit value at all stations. The station with highest nitrogen oxides and benzene pollution levels was Ljubljana Center traffic spot. SO2 concentrations were also low with occasional slight increases in the area influenced by Šoštanj Power Plant.

85

POTRESI EARTHQUAKES

POTRESI V SLOVENIJI V OKTOBRU 2018 Earthquakes in Slovenia in October 2018

Tamara Jesenko, Anita Jerše Sharma

eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so oktobra 2018 zapisali 140 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali

preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 30 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za štiri šibkejše, ki so jih prebivalci Slovenije čutili Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav.

Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za 2 uri, od 28. oktobra pa za eno uro (prehod na srednjeevropski čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98.

Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v oktobru 2018 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča.

Slika 1. Potresi v Sloveniji, oktober 2018 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, October 2018

S


86

Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, oktober 2018 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, October 2018

Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina

Zem. dolžina Globina Intenziteta Magnituda Področje

h UTC m °N °E km EMS-98 MLV

2018 10 1 13 0 46,30 14,73 13 1,0 Podvolovljek

2018 10 1 13 46 45,57 15,33 7 1,3 Sopčić Vrh, Hrvaška

2018 10 1 20 15 46,05 15,30 9 1,0 Orešje nad Sevnico

2018 10 1 23 35 46,29 13,35 13 1,0 Cornappo (Karnahta), Italija

2018 10 2 11 8 45,74 15,66 12 1,2 Prekrižje Plešivičko, Hrvaška

2018 10 3 1 18 45,72 15,64 11 1,0 Prilipje, Hrvaška

2018 10 5 5 18 46,10 14,09 14 1,2 Stara Oselica

2018 10 5 15 21 45,83 14,14 17 1,0 Gorenje

2018 10 6 22 5 45,71 14,89 4 čutili 0,6 Mala Gora

2018 10 11 13 23 45,93 16,10 5 1,6 Planina Donja, Hrvaška

2018 10 12 2 42 46,12 14,72 10 1,0 Spodnja Javoršica

2018 10 13 18 57 46,35 13,43 18 1,1 v Italiji, blizu meje s Slovenijo, JZ od vrha Kanina

2018 10 13 19 44 45,60 15,33 9 III−IV 1,0 Kohanjac, Hrvaška

2018 10 13 21 24 45,60 15,32 9 čutili 0,5 Kohanjac, Hrvaška

2018 10 14 20 41 46,01 14,20 9 III 1,1 Smrečje

2018 10 14 20 51 45,60 14,28 11 1,0 Koritnice

2018 10 16 13 18 46,11 14,09 10 1,1 Stara Oselica

2018 10 17 18 15 46,17 14,37 20 II−III 2,0 Godešič

2018 10 17 20 23 46,16 15,05 12 1,1 Planinska vas

2018 10 19 12 13 46,06 15,13 9 III−IV 1,4 Jagnjenica

2018 10 20 0 54 46,11 14,61 11 1,2 Mala Loka

2018 10 20 1 25 46,17 13,98 16 1,4 Poče

2018 10 20 4 5 45,99 14,31 9 III 0,8 Mala Ligojna

2018 10 21 18 48 45,81 15,49 4 III 1,2 Cerovica, Hrvaška

2018 10 22 18 59 46,06 14,22 19 1,0 Lučine

2018 10 24 10 45 46,07 15,18 13 III 1,7 Radeče

2018 10 26 5 38 46,47 15,05 5 1,0 Raduše

2018 10 27 1 55 45,81 14,89 3 III 0,7 Vrh pri Hinjah

2018 10 27 2 41 45,54 14,84 17 III 2,0 Preža

2018 10 28 10 41 45,65 14,21 11 1,2 Tabor nad Knežakom

2018 10 28 16 34 46,47 14,96 10 čutili 1,1 Zgornji Razbor

2018 10 28 22 58 45,65 14,22 10 1,2 Tabor nad Knežakom

2018 10 31 22 13 45,56 14,30 16 II−III 1,3 Vrbica

2018 10 31 22 14 45,57 14,29 16 1,2 Vrbovo

V mesecu oktobru so prebivalci Slovenije čutili 13 potresov z žariščem v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici. Po preliminarni oceni sta najvišjo intenziteto (III−IV EMS-98) dosegla potres z nadžariščem na Hrvaškem (13. oktober ob 19.44 po UTC; MLV=1,0) in potres z nadžariščem pri Radečah (19. oktober on 12.13 po UTC; MLV=1,4). Največjo lokalno magnitudo (MLV=2,0) pa sta oktobra imela potres pri Škofji Loki (17. oktober ob 20.23 po UTC) in potres pri Kočevski Reki (27. oktober ob 2.41 po UTC). Čutili so ju le posamezniki.

87

SVETOVNI POTRESI V OKTOBRU 2018 World earthquakes in October 2018

Tamara Jesenko

Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, oktober 2018 Table 1. The world strongest earthquakes, October 2018

Datum Čas

(UTC) Koordinati Magnituda Globina Št. žrtev Območje

ura.min širina (°) dolžina (°) Mw (km)

7. 10. 0.11 20,03 N 73,01 W 5,9 24 18 pod morskim dnom, Canal de la Tortue, Haiti 10. 10. 18.44 7,45 S 114,46 E 6,0 9 4 pod morskim dnom, Balijsko morje 10. 10. 20.48 5,69 S 151,20 E 7,0 39 Porlo, Nova Britanija, Papua Nova Gvineja

10. 10. 23.16 49,29 N 156,29 E 6,5 20 pod morskim dnom, območje Kurilskih otokov

13. 10. 11.10 52,86 N 153,24 E 6,7 461 pod morskim dnom, Ohotsko morje

22. 10. 5.39 49,25 N 129,48 W 6,6 11 pod morskim dnom, zahodno od Vancouvro-vega otoka, Kanada



25. 10. 22.54 37,52 N 20,56 E 6,8 14 pod morskim dnom, JZ od Zakintosa, Grčija 28. 10. 0.38 45,65 N 26,40 E 5,5 151 Comandău, Romunija 30. 10. 2.59 37,53 N 20,44 E 5,6 10 pod morskim dnom, JZ od Zakintosa, Grčija 30. 10. 15.12 37,51 N 20,51 E 5,7 11 pod morskim dnom, JZ od Zakintosa, Grčija

V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v oktobru 2018. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mw – navorna magnituda).

Vir: USGS – U. S. Geological Survey

Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, oktober 2018 Figure 1. The world strongest earthquakes, October 2018

Mesečni bilten Agencije RS za okolje

Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001–2017 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne prek uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje.

Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu:

http://www.arso.gov.si

pod povezavo Mesečni bilten.

Sprejemamo tudi naročila na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje.

vsebina agenciji/knjižnica/mesečni bilten/nase okolje... · dinamika in temperatura morja v...

Documents