idrija.si 8 diip... · web viewinvestitor: ob. Čina idrija. oktober 2019. investitor: ob. Čina...

74
Investitor: OBČINA IDRIJA Oktober 2019 DOKUMENT IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Dobava toplote iz sistema daljinskega ogrevanja na zaključenem območju mesta Idrija 1

Upload: others

Post on 02-Mar-2020

2 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Investitor: OBČINA IDRIJA

Oktober 2019

8 DOKUMENT IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Dobava toplote iz sistema daljinskega ogrevanja na

zaključenem območju mesta Idrija

1

Vsebina je v skladu z 11. členom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur.l. RS, št. 60/2006, Spremembi Ur.l.

RS, št. 54/2010 in 27/2016).

Naročnik in investitor:

OBČINA IDRIJA

Mestni trg 1

5280 Idrija

Odgovorni predstavnik naročnika:

Tomaž Vencelj, župan

Izdelovalec investicijske dokumentacije:

ProSVET, Martina Magajna Gerželj s.p.

Dilce 40

6230 Postojna

Odgovorni predstavnik izdelovalca:

Martina Magajna Gerželj

Projekt:

DOKUMENT IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA

Dobava toplote iz sistema daljinskega ogrevanja na zaključenem območju mesta Idrija

2

KAZALO VSEBINE:1. OSNOVNI PODATKI O INVESTITORJU, FINANCERJU, UPRAVLJAVCU IN IZDELOVALCU INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE.....................................................................................................6

1.1. OPREDELITEV INVESTITORJA................................................................................................6

1.2. OPREDELITEV IZDELOVALCA INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE......................................6

1.3. OPREDELITEV STROKOVNIH DELAVCEV OZ. SLUŽB, ODGOVORNIH ZA PRIPRAVO IN NADZOR NAD PRIPRAVO USTREZNE INVESTICIJSKE, PROJEKTNE IN DRUGE DOKUMENTACIJE................................................................................................................................. 6

1.4. OPREDELITEV STROKOVNIH DELAVCEV OZ. SLUŽB, ODGOVORNIH ZA PRIPRAVO IN NADZOR NAD PRIPRAVO USTREZNE INVESTICIJSKE, PROJEKTNE IN DRUGE DOKUMENTACIJE................................................................................................................................. 7

2. UVODNO POJASNILO S POVZETKOM DOKUMENTA IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA............................................................................................................................................ 8

2.1. Osnovni podatki o investitorju.....................................................................................................9

2.2. Osnovni podatki o izdelovalcu investicijske dokumentacije........................................................9

2.3. Osnovni podatki o strokovnih delavcih oz. službah, odgovornih za pripravo in nadzor nad pripravo ustrezne investicijske, projektne in druge dokumentacije.........................................................9

3. ANALIZA STANJA Z OPISOM RAZLOGOV ZA INVESTICIJSKO NAMERO...............................10

3.1. Osnovni podatki o občini Idrija..................................................................................................10

3.2. Obstoječe stanje.......................................................................................................................12

3.3. Razlogi za investicijsko namero................................................................................................14

4. OPREDELITEV RAZVOJNIH MOŽNOSTI IN CILJEV INVESTICIJE TER PREVERITEV USKLAJENOSTI Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI IN POLITIKAMI....................................................15

4.1. USKLAJENOST INVESTICIJE Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI IN POLITIKAMI...................15

4.2. Usklajenost investicije z razvojnimi strategijami in politikami....................................................15

4.2.1. Strategija razvoja Slovenije (SRS) za obdobje 2014-2020 (avgust 2013)............................15

4.2.2. Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020...........16

4.2.3. Nacionalni energetski program Slovenije za obdobje 2010 do 2030: »aktivno ravnanje z energijo« (NEP).................................................................................................................................... 17

4.2.4. Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2014-2020 (AN URE 2020)...............18

4.2.5. Lokalni energetski koncept občine Idrija...............................................................................18

5. PREDSTAVITEV VARIANT »Z« INVESTICIJO PREDSTAVLJENIH V PRIMERJAVI Z ALTERNATIVO »BREZ« INVESTICIJE IN/ALI MINIMALNO ALTERNATIVO.....................................19

5.1. Varianta »Z« investicijo.............................................................................................................19

5.2. Opis upoštevanih variant in izbor optimalne variante................................................................20

6. OPREDELITEV VRSTE INVESTICIJE, OCENO INVESTICIJSKIH STROŠKOV........................23

6.1. Opredelitev vrste investicijskega projekta.................................................................................23

6.1.1. Določitev vrste investicijskega projekta................................................................................23

6.1.2. Metodologija za določitev vrste in vsebine investicijske dokumentacije................................23

6.1.3. Zakonsko določena izdelava investicijske dokumentacije.....................................................24

3

6.2. NAVEDBA ODGOVORNIH OSEB............................................................................................24

6.3. PREDVIDENA ORGANIZACIJA IN DRUGE POTREBNE PRVINE ZA IZVEDBO...................25

6.4. NAČIN IN POSTOPEK IZBIRE IZVAJALCEV..........................................................................25

6.5. NAČIN KONČNEGA PREVZEMA IN VZPOSTAVITVE OBRATOVANJA TER VZDRŽEVANJA25

6.6. OCENA INVESTICIJSKEGA PROJEKTA PO STALNIH IN TEKOČIH CENAH.......................26

6.6.1. Vrednost investicije...............................................................................................................26

7. OPREDELITEV TEMELJNIH PRVIN, KI DOLOČAJO INVESTICIJO...........................................28

7.1. Strokovne podlage za izdelavo DIIP.........................................................................................28

7.2. Opredelitev osnov tehnično-tehnoloških rešitev v okviru projekta.............................................28

7.3. Predhodna idejna rešitev ali študija..........................................................................................30

7.4. Lokacija izvedbe....................................................................................................................... 30

7.5. Časovni načrt izvedbe in načrt financiranja..............................................................................30

7.6. Varstvo okolja........................................................................................................................... 34

7.7. Organizacija izvajanja projekta in način spremljanja izvedbe projekta......................................34

7.8. Predvideni viri financiranja........................................................................................................35

7.9. Ekonomska upravičenost projekta............................................................................................35

8. ANALIZA STROŠKOV IN KORISTI TER PRESOJA UPRAVIČENOSTI......................................36

8.1. Projekcija prihodkov in stroškov poslovanja po vzpostavitvi delovanja investicije za obdobje ekonomske dobe investicijskega projekta............................................................................................36

8.2. FINANČNA ANALIZA...............................................................................................................36

8.2.1. Cena toplote za končnega porabnika...................................................................................37

8.3. Ekonomska analiza................................................................................................................... 40

8.4. Učinki, ki jih ni mogoče meriti v denarju....................................................................................40

8.5. ANALIZA OBČUTLJIVOSTI IN TVEGANJ................................................................................41

8.5.1. Analiza občutljivosti..............................................................................................................41

8.5.2. Analiza tveganja...................................................................................................................41

9. UGOTOVITEV SMISELNOSTI IN MOŽNOSTI NADALJNJE PRIPRAVE INVESTICIJSKE, PROJEKTNE IN DRUGE DOKUMENTACIJE S ČASOVNIM NAČRTOM...........................................43

10. ANALIZA JAVNO ZASEBNEGA PARTNERSTVA....................................................................44

10.1. Analiza javno zasebnega partnerstva...................................................................................44

10.2. Opredelitev možnih oblik javno-zasebnega partnerstva.......................................................44

10.2.1.1. Osnovne značilnosti, prednosti in slabosti javno-zasebnega partnerstva.........................44

10.2.1.2. Glavne ekonomske značilnosti javno-zasebnega partnerstva..........................................45

10.2.1.3. Prednosti javno-zasebnega partnerstva............................................................................46

10.2.1.4. Oblike javno-zasebnega partnerstva.................................................................................47

10.2.1.5. SWOT analiza javno-zasebnega partnerstva....................................................................52

4

KAZALO SLIK:Slika 1: Območje občine Idrije....................................................................................................11

KAZALO TABEL:Tabela 1: Ključni podatki o projektu....................................................................................................8Tabela 2: Obstoječi odjemalci kotlovnica Prelovčeva 1a..................................................................12Tabela 3: Obstoječi odjemalci kotlovnica Modra dvorana (Lapajnetova 48).....................................13Tabela 4: Primerjava med variantami...............................................................................................20Tabela 5: Primerjava med podvariantami.........................................................................................21Tabela 6: Določitev vrste investicije..................................................................................................23Tabela 7: Metodologija za določitev vrste in vsebine investicijske dokumentacije............................23Tabela 8: Potrebna izdelava investicijske dokumentacije.................................................................24Tabela 9: Ocena vrednosti investicije v stalnih cenah......................................................................26Tabela 10: Lastniki parcel predvidene povezave................................................................................29Tabela 11: Terminski načrt za DO Idrija.............................................................................................33Tabela 12: Viri financiranja.................................................................................................................33Tabela 13: Finančna analiza z vidika končnega uporabnika...............................................................38Tabela 14: Ocena tveganja investicije................................................................................................42Tabela 15: Cilji javno-zasebnega partnerstva.....................................................................................45Tabela 16: SWOT analiza javno-zasebnega partnerstva – BTO model..............................................53Tabela 17: SWOT analiza javno-zasebnega partnerstva – BOT model..............................................53

5

1. OSNOVNI PODATKI O INVESTITORJU, FINANCERJU, UPRAVLJAVCU IN IZDELOVALCU INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE

1.1. OPREDELITEV INVESTITORJA

Glede na izbrano varianto v predmetnem dokumentu bo investitor zasebni partner . koncesionar, ki bo izbran po postopku dodelitve koncesije, skladno z veljavno zakonodajo.

1.2. OPREDELITEV IZDELOVALCA INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJENAZIV ProSVET, Martina Magajna Gerželj s.p.NASLOV Dilce 40, 6230 PostojnaMATIČNA ŠTEVILKA 6679889000DAVČNA ŠTEVILKA SI 23051094ŠIFRA DEJAVNOSTI 70.220 (Dr. podjetniško in poslovno svetovanje)POSLOVNA BANKA Banka Intesa Sanpaolo d.d.ŠT. TRANSAKCIJSKEGA RAČUNA

IBAN SI56 1010 0005 3587 257

ODGOVORNA OSEBA Martina Magajna Gerželj

1.3. OPREDELITEV STROKOVNIH DELAVCEV OZ. SLUŽB, ODGOVORNIH ZA PRIPRAVO IN NADZOR NAD PRIPRAVO USTREZNE INVESTICIJSKE, PROJEKTNE IN DRUGE DOKUMENTACIJE

NAZIV Občina IdrijaNASLOV Mestni trg 1, 5280 Idrija

KONTAKTT: 05 373 45 00F: 05 373 45 31E: [email protected]: https://www.idrija.si/

MATIČNA ŠTEVILKA 5880068000DAVČNA ŠTEVILKA SI20497423ŠIFRA DEJAVNOSTI O84.110 Splošna dejavnost javne upravePOSLOVNA BANKA UJPŠT. TRANSAKCIJSKEGA RAČUNA

SI56 0123 6010 0014 725

ZAKONITI ZASTOPNIK Tomaž Vencelj, županODGOVORNA OSEBA Miran Podobnik, Višji svetovalec za investicije

6

1.4. OPREDELITEV STROKOVNIH DELAVCEV OZ. SLUŽB, ODGOVORNIH ZA PRIPRAVO IN NADZOR NAD PRIPRAVO USTREZNE INVESTICIJSKE, PROJEKTNE IN DRUGE DOKUMENTACIJE

NAZIV Občina IdrijaNASLOV Mestni trg 1, 5280 Idrija

KONTAKTT: 05 373 45 00F: 05 373 45 31E: [email protected]: https://www.idrija.si/

MATIČNA ŠTEVILKA 5880068000DAVČNA ŠTEVILKA SI20497423ŠIFRA DEJAVNOSTI O84.110 Splošna dejavnost javne upravePOSLOVNA BANKA UJPŠT. TRANSAKCIJSKEGA RAČUNA

SI56 0123 6010 0014 725

ZAKONITI ZASTOPNIK Tomaž Vencelj, županODGOVORNA OSEBA Miran Podobnik, višji svetovalec za investicije

7

2. UVODNO POJASNILO S POVZETKOM DOKUMENTA IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA

Občina Idrija je pristopila k investicijskem projektu daljinskega ogrevanja.

Predmet investicijskega projekta je Dobava toplote iz sistema daljinskega ogrevanja na zaključenem območju mesta Idrija.

Projekt se bo izvajal v letu 2020 pri čemer ocenjena vrednost projekta znaša 790.000,00 EUR brez DDV ter informativni prikaz DDV 173.800,00 EUR.

Občina Idrija je za predmetni projekt prejela tudi promotorsko vlogo promotorja Petrol d.d., ki je izkazal interes za izvedbo projekta po modelu javno zasebnega partnerstva.

V nadaljevanju so v preglednici predstavljeni ključni elementi investicijskega projekta.

Tabela 1: Ključni podatki o projektu

NAROČNIK INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE

Občina IdrijaMestni trg 1, 5280 Idrija

IZDELOVALEC INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE

ProSVET, Martina Magajna Gerželj s.p.Dilce 40, 6230 Postojna

INVESTITOR

Glede na izbrano varianto v predmetnem dokumentu bo investitor zasebni partner - koncesionar, ki bo izbran po postopku dodelitve koncesije, skladno z veljavno zakonodajo.

STROKOVNI DELAVCI OZ. SLUŽBE, ODGOVORNE ZA PRIPRAVO IN NADZOR NAD PRIPRAVO USTREZNE INVESTICIJSKE, PROJEKTNE IN DRUGE DOKUMENTACIJE

Miran Podobnik, višji svetovalec za investicijeObčina IdrijaMestni trg 1, 5280 Idrija

NAZIV INVESTICIJSKEGA PROJEKTA

Dobava toplote iz sistema daljinskega ogrevanja na zaključenem območju mesta Idrija

VRSTA INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE Dokument identifikacije investicijskega projekta

8

NAMEN IZDELAVE DIIP

Dokument identifikacije investicijskega projekta vsebuje podatke, potrebne za določitev investicijske namere in njenih ciljev v obliki funkcionalnih zahtev, ki jih bo morala investicija izpolnjevati. Dokument identifikacije investicijskega projekta vsebuje opise tehničnih, tehnoloških ali drugih prvin predlaganih rešitev in je podlaga za odločanje o nadaljnji izdelavi investicijske dokumentacije oziroma nadaljevanju investicije.

NAMEN INVESTICIJSKEGA PROJEKTA

Namen investicije je Dobava toplote iz sistema daljinskega ogrevanja na zaključenem območju mesta Idrija z namenom zmanjšanja ogljičnega odtisa.

RAZVOJNI (SPLOŠNI) CILJ INVESTICIJSKEGA PROJEKTA

Razvojni cilj (splošni cilj) za načrtovano investicijo je: Zagotovitev ustrezne gospodarske javne infrastrukture.

LOKACIJA INVESTICIJE Območje mesta Idrija

ČASOVNI NAČRT DEL Od 10/2019 do 10/2020 pri čemer je začetek projekta izdelava DIIP

VREDNOST INVESTICIJE1

Stalne/tekoče cene: 790.000,00 EUR brez DDV

VIRI FINANCIRANJA Sredstva investitorja

2.1. Osnovni podatki o investitorju

Glede na izbrano varianto v predmetnem dokumentu bo investitor zasebni partner . koncesionar, ki bo izbran po postopku dodelitve koncesije, skladno z veljavno zakonodajo.

2.2. Osnovni podatki o izdelovalcu investicijske dokumentacije

NAZIV ProSVET, Martina Magajna Gerželj s.p.NASLOV Dilce 40, 6230 PostojnaODGOVORNA OSEBA Martina Magajna Gerželj

2.3. Osnovni podatki o strokovnih delavcih oz. službah, odgovornih za pripravo in nadzor nad pripravo ustrezne investicijske, projektne in druge dokumentacije

NAZIV Občina IdrijaNASLOV Mestni trg 1, 5280 IdrijaODGOVORNA OSEBA Tomaž Vencelj, župan

1 Inflacija na gradbeni sektor nima vpliva, zato se predvideva, da so stalne cene enake tekočim cenam.

9

3. ANALIZA STANJA Z OPISOM RAZLOGOV ZA INVESTICIJSKO NAMERO

3.1. Osnovni podatki o občini Idrija

Občina Idrija sodi v Goriško statistično regijo.

Na zemljevidu Idrijsko območje razpoznavno zaznamuje zgornje porečje reke Idrijce s pritoki, kjer se stikata alpski in dinarski svet, ki je razbrazdan s številnimi grapami in dolinami. Tri četrtine površja prekrivajo gozdovi, proti vrhu pobočij pa se razprostirajo kraške planote: Črnovrška, Zadloška, Vojskarska, Ledinska, Vrsniška. Tudi v geološkem pogledu je to eno od najzanimivejših, saj čezenj poteka Idrijska tektonska prelomnica.

Širša okolica Idrije nudi možnost za različne rekreativne dejavnosti in sprostitev v naravi, za planinske izlete in pohode, vsakovrstno kolesarjenje, lov, ribolov in raziskovanje krajevnih znamenitosti.

Idrijsko ozemlje, ki ga po letu 1995 določajo tudi meje nove občine Idrija obsega 294 km2 in šteje približno 12 000 prebivalcev, ki živijo v 38 naseljenih krajih: Čekovnik, Črni Vrh, Dole, Godovič, Gore, Gorenja Kanomlja, Gorenji Vrsnik, Govejk, Idršek, Idrija, Idrijska Bela, Idrijske Krnice, Idrijski Log, Javornik, Jelični Vrh, Kanji Dol, Korita, Ledine, Ledinske Krnice, Ledinsko Razpotje, Lome, Masore, Mrzli Log, Mrzli Vrh, Pečnik, Potok, Predgriže, Razpotje, Rejcov grič, Spodnja Idrija, Spodnja Kanomlja, Spodnji Vrsnik, Srednja Kanomlja, Strmec, Vojsko, Zadlog, Zavratec in Žirovnica.

Pokrajina je kljub slabim naravnogeografskim pogojem dokaj gosto poseljena, vendar so naravne razmere dopustile razvoj le dveh večjih naselij, Idrije in Spodnje Idrije, ki ležita v malce razširjenih dolinah na sotočju Idrijce in Nikove in Idrijce in Kanomljice.

Kraj Idrija, kot občinsko središče, združuje Idrija pomembne upravne, izobraževalne, kulturne in druge javne funkcije, Spodnja Idrija pa je, z blizu 2000 prebivalci, drugi največji kraj v idrijski občini. Glavno naselje na planoti je Črni Vrh, ki je prislonjeno pod Špik in se deli na Zgornjo vas na pobočju in Spodnjo vas, ki je na drugi strani glavne ceste, ki pelje skozi Črni Vrh.

10

Slika 1: Območje občine Idrije

Vir: www.idrija.si

Za območje občine Idrija je značilna zelo vlažna klima alpskega in dinarskega višavja – zmerno celinsko podnebje. Povprečne oktobrske temperature so višje od aprilskih, značilen je submediteranski padavinski režim, povprečna letna količina padavin je od 1.300 do 2.800 milimetrov. Na tem območju pade približno 2.500 milimetrov padavin letno. Največ padavin je novembra (prvi višek), drugi višek padavin pa je spomladi. Najmanj padavin je pozimi (februarja) in poleti (julija). Pozimi je pogost pojav temperaturni obrat; hladen zrak z meglo se zadržuje na dnu kotlin, višje ležeča območja pa imajo toplo in jasno vreme.

Raba energije za ogrevanje na območju Idrije je odvisna od lastnostni zgradb ter od vremenskih razmer; pri slednjem ima poglavitno vlogo temperatura zraka oziroma razlika med temperaturo znotraj stavbe in temperaturo zunaj nje.

Temperaturni primanjkljaj ali vsota stopinjskih dni je vsota razlik zunanje temperature zraka in izbrane temperature v ogrevanem prostoru, in jo izračunamo za tiste dni, v katerih je povprečna dnevna temperatura zraka nižja od 12°C. najbližja merilna postaja je Vojsko.

Najbližja merilna postaja je Vojsko, na kateri znaša povprečno trajanje kurilne sezone 316 dni v letu, kar je celo več, kot na Babnem polju. Povprečni temperaturni primanjkljaj v tem obdobju je na Vojskem znašal 4.401 Kdan. Temperaturni primanjkljaj v sezoni je vsota dnevnih razlik temperature med 20 °C in zunanjo povprečno dnevno temperaturo zraka za tiste dni od 1. julija do 30. junija, ko je povprečna dnevna temperatura nižja ali enaka 12°C.

11

3.2. Obstoječe stanje

V Idriji se v samem mestnem jedru na relativno kratki razdalji nahajata dva sistema daljinskega ogrevanja, in sicer manjši sistem s kotlovnico na Prelovčevi 1a in večji sistem s kotlovnico na Lapajnetovi 48.

Kotlovnica v objektu Prelovčeva 1A je dotrajana do te mere, da v prihodnji ogrevalni sezoni ne bo več sposobna pripravljati ogrevne vode za ogrevanje priklopljenih objektov.

Kotlovnica v Modri dvorani je sicer sodobnejša, a je njeno delovanje neučinkovito. Ogreva večje število odjemalcev.

Deluje tudi sistem, ki ima prenovljeno kotlovnico v objektu Prelovčeva 2 in oskrbuje gimnazijo, stavbo občine in nekaj dodatnih odjemalcev.

Trenutno je na daljinsko ogrevanje iz kotlovnice Prelovčeva 1a priključenih sedem objektov. Priključna moč in poraba izhaja iz spodnje tabele. Z izgradnjo daljinskega ogrevanja bo število potencialnih odjemalcev naraslo.

Tabela 2: Obstoječi odjemalci kotlovnica Prelovčeva 1a

naslov priključna močpredvidena

raba  kW MWhPrelovčeva 1a 150 165Ulica Svete Barbare 8 70 77Trg Sv. Ahacija 5 50 55Ulica Svete Barbare 1,3 280 308Lapajnetova 2 35 39Mestni trg 17 50 55Ulica Svete Barbare 5 120 132skupaj 755 831

12

Tabela 3: Obstoječi odjemalci kotlovnica Modra dvorana (Lapajnetova 48)

ime stavbe naslovobračunska priključna

moč

predvidena raba

POSLOVNI CENTER      NKBM Lapajnetova 41

79 kW97 MWh

Zavarovalnica Triglav - odštevalni števec Lapajnetova 43 29 MWhZavarovalnica Maribor zg. Vodnikova 1A 9 kW 12 MWhZavarovalnica Maribor sp.Pošta zg. VodnikovaA 1 27 kW 22 MWhPošta sp.Telekom Lapajnetova 33 80 kW 6 MWhEngrotuš 26 MWhDeželna banka

Lapajnetova 39 20 kW14 MWh

Numera 3 7 MWhNotar 6 MWhA Banka Skupaj  A Banka zg.

Lapajnetova 48 57 kW

32 MWhA Banka sp.stanovanje Gnezda- Rupnik 4 MWhstanovanje Križaj 3 MWhstanovanje Serafimović 2 MWhstanovanje Kožman Emil - Numera 3 5 MWhVDC Rožna ulica 16 79 kW 36 MWh

Zdravstveni domUlica Otona Župančiča 3 140 kW 211 MWh

Osnovna šola Lapajnetova 44 320 kW 481 MWhModra dvorana bš 240 kW 194 MWhŠRC bš 154 kW

229 MWhkotlovnica ŠRCLapajnetova 48 67 kWzalogovnik tople vode

Stanovanje Pečelin 4 MWhFrizer - Azteka Lapajnetova 44 12 kW 14 MWh

SKUPAJ 1.284 kW 1.434 MWh

Ocena porabe toplotne energije temelji na dejstvu, da bo sistem zagotavljal toplotno oskrbo vseh objektov zgolj v kurilni sezoni.

Celotni možen odjem toplotne energije objektov, po merilu priključne moči, ki bodo vključeni v DO Idrija, je ocenjen na 2.2.138 kW' ob maksimalnem možnem obsegu 3.553 kW.

Predvidena raba energije v sistemu DO Idrija je določena na način, da je upoštevana obstoječa raba energije v stavbah, ki so predvidene za priklop na podlagi povprečne porabe v letih 2016 do 2018.

Daljinsko ogrevanje je predvideno na zaključenem območju mesta Idrija.

13

V analizo potrebe po toploti so vključeni vsi potencialni odjemalci toplote na omenjenem območju.

3.3. Razlogi za investicijsko namero

Razlogi za investicijsko namero so v zastavljenih ciljih o prehodu na daljinsko ogrevanje oziroma spodbujanju skupnega ogrevanja.

Razlogi za investicijsko namero so tudi številne prednosti uporabe daljinskega ogrevanja:

- Zmanjšanje emisije toplogrednih plinov in plina SO2, ki je eden izmed glavnih povzročiteljev kislega dežja,

- Dolgoročno cenovno stabilen način ogrevanja,- Razpoložljivost zemeljskega plina na območju daljinskega ogrevanja, ki je na

območje sistema DO Idrija prišel septembra 2018.- Visoko učinkoviti energetski sistem DO Idrija.

Obstoječi sistem DO Idrija trenutno tudi ne dosega pogojev visokoučinkovitega sistema DO glede na merila Agencije za energijo RS. Skladno z 322. členom Energetskega zakona (Ur.l. 60/19) morajo biti namreč sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja učinkoviti.  Distributerji toplote morajo zagotoviti, da je na letnem nivoju zagotovljena toplota iz vsaj enega od naslednjih virov:

-       vsaj 50 % toplote proizvedene iz obnovljivih virov energije,

-       vsaj 50 % odvečne toplote,

-       vsaj 75 % toplote iz soproizvodnje ali

-       vsaj 75 % kombinacije toplote iz prvih treh alinej.

Doseganje visoko učinkovitega sistema DO Idrija je pomembno tudi zaradi razloga energetske sanacije Osnovne šole Idrija in Zdravstvenega doma Idrija, saj se je v fazi zbire zasebnega partnerja/koncesionarja Občina Idrija za doseganje načrtovanih prihrankov k temu tudi zavezala. V primeru, da Občina ne bo zagotovila visoko učinkovitega sistema, obstaja namreč tveganje, da kazalniki za energetsko sanacijo prej navedenih objektov ne bodo doseženi in bo Občina Idrija z razloga nedoseganja kazalnikov morala vračati nepovratna sredstva.

Regionalno in lokacijsko zastavljeni cilji sledijo državni energetski politiki, ki skladno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije, določa doseganje skupno 25% delež obnovljivih virov energije v končni bruto porabi do leta 2020. Poleg tega je investicija skladna z usmeritvijo občine.

14

15

4. OPREDELITEV RAZVOJNIH MOŽNOSTI IN CILJEV INVESTICIJE TER PREVERITEV USKLAJENOSTI Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI IN POLITIKAMI

4.1. USKLAJENOST INVESTICIJE Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI IN POLITIKAMI

Investicija je usklajena s strateškimi in izvedbeni dokumenti tako na občinski kot državni in EU ravni.

V dokumentu obravnavana investicija je skladna z Razvojnimi usmeritvami Republike Slovenije, kot je navedeno v Strategiji razvoja Slovenije 2020, ki govori o tem, da bo Slovenija skušala izboljšati poslovno okolje za dvig podjetniške dejavnosti, kar bo omogočila tudi z zagotovitvijo ustrezne javne infrastrukture.

4.2. Usklajenost investicije z razvojnimi strategijami in politikami

Pri pripravi in izvedbo projekta bodo upoštevane najmanj naslednje pravne podlage:

Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/2017) Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo

objektov (Uradni list RS, št. 36/18) Pravilnik o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/2009) Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015, 14/2018) Uredba o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 51/17).

Investicijski projekt je skladen z usmeritvami in cilji razvojnih strategiji in dokumentov ter z zakonodajo v Sloveniji in EU. Obravnavani investicijski projekt je usklajen/skladen z osnutkom Strategije razvoja Slovenije (SRS) za obdobje 2014-2020 (avgust 2013) in vsemi glavnimi dokumenti, ki se nanašajo na projekt, kot so:

Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020;

Nacionalni energetski program Slovenije za obdobje 2010 do 2030: »aktivno ravnanje z energijo« (NEP);

Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2014-2020 (AN URE 2020);

4.2.1. Strategija razvoja Slovenije (SRS) za obdobje 2014-2020 (avgust 2013)

V Sloveniji med razvojnimi dokumenti najvišjo raven predstavlja Strategija razvoja Slovenije (SRS). Vizija nove strategije je: »Slovenija je konkurenčna družba znanja in inoviranja, ki ob

16

spoštovanju okoljskih omejitev zagotavlja blagostanje svojih prebivalcev in postaja model moderne eko regije«.

Na podlagi analize stanja, SWOT analize ter upoštevajoč globalne trende, ki postavljajo širši kontekst za delovanje Slovenije, se je identificiralo štiri prioritetna področja na katera se bo osredotočilo v naslednjem obdobju, da se bo lahko izkoristilo razvojne potenciale in priložnosti, ki jih Slovenija ima. Prioritetna področja SRS so:

1. Konkurenčno gospodarstvo;

2. Znanje in zaposlovanje;

3. Zeleno življenjsko okolje;

4. Vključujoča družba.

Investicijski projekt je usklajen s SRS, saj se bo prispeval k doseganju ciljev razvojne prioritete 3 »Zeleno življenjsko okolje«, in sicer k doseganju cilja »Zmanjšati problem energetske revščine«.

4.2.2. Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020

EU si je za trajnostno prihodnost zastavila naslednje cilje:

zmanjšanje predvidene porabe energije za 20% do leta 2020;

povečanje deleža obnovljivih virov energije v skupni porabi energije za 20% do leta 2020;

zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za vsaj 20% do leta 2020;

notranji trg energije, ki bo dejansko učinkovito koristil vsakemu posamezniku in podjetju;

boljša povezanost energetske politike EU z drugimi politikami;

boljše mednarodno sodelovanje.

Namen evropske energetske politike je spodbujati varnost oskrbe z energijo, trajnostni razvoj in konkurenčnost. Investicijski projekt je skladen z OP EKP 2014-2020 v okviru »Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020«, prednostne osi 4 »Trajnostna raba in proizvodnja energije ter pametna omrežja«, tematskega cilja 4 »Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih«, prednostne naložbe 4.1 »Spodbujanje energetske učinkovitosti, pametnega upravljanja z energijo in uporabe obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi, vključno z javnimi stavbami, in stanovanjskem sektorju«.

Projekt pa se nanaša in je usklajen s Horizontalnim načelom trajnostnega razvoja. Trajnostni razvoj se bo v OP EKP 2014-2020 udejanjal preko načela »onesnaževalca plača«, ki je eno temeljnih načel Zakona o varstvu okolja. Med temi je tudi načelo preventive. Zakon poleg

17

tega določa tudi ekonomske in finančne instrumente varstva okolja in uvaja sistem trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov (TPG) in dovoljenja za izpuščanje le-teh. Za njihovo zmanjšanje v sektorjih izven trgovanja pa je predviden sprejem OP TPG. Napredek pri doseganju državnih ciljev na tem področju bo Slovenija redno spremljala, spodbujala bo ukrepe za URE in OVE in bo tako lažje dosegala cilje glede kakovosti zraka iz Direktive EU 2008/50/ES.

Skladno z vsem navedenim vidimo, da je investicijski projekt popolnoma skladen z OP EKP 2014-2020 in je njegova izvedba celot obvezna. Občina bo skozi zakonodajo, ki implementira evropske smernice v slovenski pravni sistem, zavezana k zmanjševanju porabe energije in izvajanju ukrepov za izboljšanje rabe energije.

4.2.3. Nacionalni energetski program Slovenije za obdobje 2010 do 2030: »aktivno ravnanje z energijo« (NEP)

Cilji energetske politike v Sloveniji za obdobje 2010 do 2030, ki so med seboj enakovredni, so:

zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z energijo in energetskimi storitvami;

zagotavljanje okoljske trajnosti in boj proti podnebnim spremembam;

zagotavljanje konkurenčnosti gospodarstva in družbe ter razpoložljive in dostopne energije oz. energetskih storitev;

socialna kohezivnost.

Operativni cilji NEP do leta 2030 glede na leto 2008 so:

1) 20% izboljšanje učinkovitosti rabe energije do leta 2020 in 27% izboljšanje do leta 2030;

2) 25% delež obnovljivih virov energije (OVE) v rabi bruto končne energije do leta 2020 in 30% delež do leta 2030;

3) 9,5% zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz zgorevanje goriv do leta 2020 in 18% zmanjšanje do leta 2030;

4) zmanjšanje energetske intenzivnosti za 29% do leta 2020 in za 46% do leta 2030;

5) zagotavljanje 100% delež skoraj ničelno energetskih stavb med novimi in obnovljenimi stavbami do leta 2020 in v javnem sektorju do leta 2018;

6) zmanjšanje uvozne odvisnosti na raven ne več kot 45% do leta 2030 in diverzifikacija virov oskrbe z energijo na enaki ali boljši ravni od sedaj;

7) nadaljnje izboljšanje mednarodne energetske povezanosti Slovenije za večjo diverzifikacijo virov energije, dobavnih poti in dobaviteljev ter nadaljnjo integracijo s sosednjimi energetskimi trgi.

18

Investicijski projekt je skladen z operativnimi cilji iz predloga osnutka NEP, predvsem s prvim, drugim in petim ciljem. Prispeval bo k povečanju energetske učinkovitosti, saj bo s predvidenimi sanacijskimi ukrepi zagotovljena ustreznejša in učinkovitejša raba energije.

4.2.4. Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2014-2020 (AN URE 2020)

AN URE 2020 je bil izdelan skladno z zahtevami Direktive EU 2012/27/EU o energetski učinkovitosti. Skladno s 3. členom Direktive 2012/27/EU si Slovenija zastavlja cilj izboljšanja energetske učinkovitosti do leta 2020, tako da poraba primarne energije v letu 2020 ne bo presegla 7,125 mio tone (82,86 TWh). Investicijski projekt je skladen s cilji AN URE 2020, saj bo s predvideno energetsko sanacijo oz. s predvidenimi sanacijskimi ukrepi zagotavljal ustreznejšo in učinkovitejšo rabo energije.

4.2.5. Lokalni energetski koncept občine Idrija

Energetski koncept celovito oceni možnosti in predlaga rešitve na področju energetske oskrbe občine. Pri tem upošteva dolgoročni razvoj občine na različnih področjih in obstoječe energetske kapacitete. Energetski koncept občine je namenjen povečevanju osveščenosti in informiranosti porabnikov energije ter pripravi ukrepov na področju učinkovite rabe energije in uvajanja novih energetskih rešitev. Obsega analizo obstoječega stanja na področju energetske rabe in oskrbe z energijo. Na osnovi analize so predlagani možni bodoči koncepti energetske oskrbe z upoštevanjem čim večje učinkovitosti rabe energije pri vseh porabnikih (gospodinjstva, industrija, javne stavbe itd.). Pregledajo se možnosti izrabe lokalnih obnovljivih virov energije, kar povečuje zanesljivost oskrbe s toploto in električno energijo v občini. Predlagani projekti sočasno prinesejo tudi zmanjševanje emisij in onesnaženosti okolja. Energetski koncept vsebuje dogovorjene cilje na področju energetike v občini. Cilji so natančno, tudi kvantitativno opredeljeni in tako omogočajo spremljanje učinkovitosti izvajanja izbranih projektov. Energetski koncept vsebuje akcijski načrt, kjer so projekti ekonomsko ovrednoteni, ter terminski načrt. Določijo se potencialni nosilci projektov, kar prinaša večjo verjetnost izpeljave projektov, ki jih energetski koncept začrta. Izpeljava v akcijskem načrtu zastavljenih projektov pa prinaša doseganje dogovorjenih ciljev na področju energetike v občini.

19

5. PREDSTAVITEV VARIANT »Z« INVESTICIJO PREDSTAVLJENIH V PRIMERJAVI Z ALTERNATIVO »BREZ« INVESTICIJE IN/ALI MINIMALNO ALTERNATIVO

V skladu z navodili Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) mora biti vsebina idejnih projektov obravnavana variantno.

Za investicijo sta v presojo vključeni dve varianti in sicer:

»Varianta 0«: minimalna varianta ali varianta brez investicije (obstoječe stanje),

»Varianta 1«: izvedba projekta

o Podvarianta 1A: izvedba projekta po javno naročniški metodi

o Podvarianta 1B: izvedba projekta po modelu javno zasebnega partnerstva

Varianta »brez investicije« je varianta, ki ne vključuje nobenih investicijskih izdatkov, kar pomeni, da so stroški investicije v tem primeru enaki nič in se ohranja obstoječe stanje, ki ne omogoča ustreznega ogrevanja, saj je obstoječa infrastruktura dotrajana in odjemalci v prihajajočih ogrevalnih sezonah sploh ne bodo imeli možnosti ogrevanja s sistema.

Glede na navedeno varianta »brez« investicije ni mogoča.

5.1. Varianta »Z« investicijo

Z izvedbo investicijskega projekta bo zagotovljeno ustrezno ogrevanje in zmanjšanje ogljičnega odtisa na območju predvidene oskrbe z daljinskim ogrevanjem.

Varianta “z” investicijo je ugodnejša iz strateškega vidika občine tudi na družbenem področju, pa tudi na ekonomskem področju, če ovrednotimo vedno večje stroške vzdrževanja in morebitne izpade pri dobavi toplotne energije ter nižjo ceno toplotne energije. Varianta z investicijo je zaradi moderne tehnologije in manjših izpustov ugodnejša tudi področju ekologije in varstva okolja.

DRUŽBENI POMEN

Obravnavana investicija bo:

• izboljšala bivalno okolje občanov,• spodbujala podjetništvo v občini in regiji • z uporabo obnovljivega vira energije za zgled občanom.

EKONOMSKI POMEN

Izgradnja DO Idrija bo imela naslednje ekonomske učinke:

20

• prihranek pri stroških za energijo.POMEN VARSTVA OKOLJA

Investicija pa ima vpliv tudi na varstvo okolja, saj pripomore k:

• zmanjšanju emisij toplogrednih plinov,• učinkoviti izrabi naravnih virov, • okoljski učinkovitosti (uporaba razpoložljivih tehnik, uporaba referenčnih dokumentov,

nadzor emisij in tveganj, zmanjšanje emisij),• zmanjševanju negativnih vplivov na okolje

Kot podvarianti sta obravnavani izvedbi na podlagi javno naročniške zakonodaje, kjer je investitor Občina sama ali javno zasebnega partnerstva, kjer je investitor zasebni partner, s čemer se zmanjšajo tveganja za občino, obratovani stroški in posledično cena ogrevanja je optimalnejša zaradi obstoječega strokovnega znanja zasebnega partnerja in ekonomije obsega.

Primerjalna analiza stroškov in koristi med variantama:

V primeru variante brez investicije ni koristi, posledično cilji investicije niso uresničeni. Glede na postavljene cilje in zahteve investitorja ne moremo govoriti o tej varianti kot o izbrani.

V primeru variante z investicijo, občina sledi lastnemu energetskemu konceptu ter strategijam države in EU. Uporabniki pridobijo možnost ugodnejšega ogrevanja, prav tako se zmanjša ogljični odtis. Zaradi teh razlogov se za primerno izbere varianto z investicijo.

V skladu s popisom del in oceno vrednosti znaša skupna vrednost investicije po stalnih cenah 790.000,00 (brez DDV). Investicija predstavlja ekonomsko nedeljivo celoto aktivnosti, ki izpolnjujejo natančno določeno tehnično-tehnološko funkcijo. Predmetna investicija je za nadaljnji razvoj območja nujno potrebna.

5.2. Opis upoštevanih variant in izbor optimalne variante

»Varianta brez investicije« je neprimerna saj ne omogoča ustreznega ogrevanja končnih uporabnikov.

Tabela 4: Primerjava med variantami

Kriteriji »Varianta 0« »Varianta 1« Ogrožanje okolja negativni vplivi

(stanje brez investicije se bo nevarnost večala)

-1

pozitivni vplivi(stanje se izboljša)

1Izpolnjevanje predpisov

negativni vplivi(brez investicije bi bili v

kršenju zakona)-1

pozitivni vplivi(izpolnjuje vse predpise)

1Vpliv na prebivalstvo negativni vplivi

(brez investicije končni pozitivni vplivi

(končni uporabniki imajo

21

uporabniki ne bodo imeli možnosti ustreznega

ogrevanja)-1

možnost ustreznega ogrevanja)

1Stroški investicije nevtralno

(ni investicije)

0

negativni vpliv(potrebna je poraba

javnofinančnih sredstev)-1

Skupaj -3 2Rang 2 1

Glede na to, da je primerjava med variantami pokazala, da varianta brez investicije za Občino ni sprejemljiva, v nadaljevanju prikazujemo še možnost obeh podvariant.

Tabela 5: Primerjava med podvariantami

Kriteriji »Varianta 1a« »Varianta 1b« Ogrožanje okolja pozitivni vplivi

(stanje se izboljša)

1

pozitivni vplivi(stanje se izboljša)

1Izpolnjevanje predpisov

pozitivni vplivi(izpolnjuje vse predpise)

1

pozitivni vplivi(izpolnjuje vse predpise)

1Vpliv na prebivalstvo pozitivni vplivi

(končni uporabniki imajo možnost ustreznega

ogrevanja)

1

pozitivni vplivi(končni uporabniki imajo

možnost ustreznega ogrevanja)

1Stroški investicije negativni vpliv

(potrebna je poraba javnofinančnih sredstev)

-1

pozitivni vplivi(stroške investicije nosi

zasebni investitor)

1Razpoložljivost finančnih sredstev

Negativni vplivi(Občina ne razpolaga s

sredstvi za izvajanje drugih projektov, ki niso zanimivi za

zasebne partnerje)

-1

pozitivni vplivi(Občina razpolaga s sredstvi za izvajanje

drugih projektov, ki niso zanimivi za zasebne

partnerje)

1Tveganja Negativni vplivi

(vsa tveganja so na Občini kot investitorju)

-1

pozitivni vplivi(vsa tveganja so na zasebnem partnerju)

1Skupaj 0 6Rang 2 1

22

Iz primerjave podvariant izhaja, da je za Občino ugodnejša podvarianta 1b, tj. podvarianta z izvedbo projekta na podlagi modela javno zasebnega partnerstva, pri čemer je tehnični in tehnološki način izvedbe enak pri obeh podvariantah.

23

6. OPREDELITEV VRSTE INVESTICIJE, OCENO INVESTICIJSKIH STROŠKOV

6.1. Opredelitev vrste investicijskega projekta

6.1.1. Določitev vrste investicijskega projekta

Tabela 6: Določitev vrste investicije

Investicija v nakup Adaptacija

X Novogradnja Investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev

X Rekonstrukcija Prodaja in opustitev rabe osnovnih sredstev

Poleg tega pa tudi:

Če je podano državno poroštvo

Ali če je vključeno v nacionalni program

Vir: Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06, 54/10, 27/16).

6.1.2. Metodologija za določitev vrste in vsebine investicijske dokumentacije

Tabela 7: Metodologija za določitev vrste in vsebine investicijske dokumentacije

Kriteriji (mejne vrednosti investicijskega projekta) za določitev vrste dokumenta

Dokument identifikacije investicijskega projekta

Predinvesticijska zasnova

Investicijski program

manj od 300.000 EUR:

- če je objekt tehnološko zahteven;

- če bodo nastale pomembne finančne posledice v času obratovanja;

- če se bo projekt (so)financiral s proračunskimi sredstvi

Da

Da

Da

Da

Ne Ne

več od 300.000 in manj od Da Ne Ne

24

Kriteriji (mejne vrednosti investicijskega projekta) za določitev vrste dokumenta

Dokument identifikacije investicijskega projekta

Predinvesticijska zasnova

Investicijski program

500.000 EUR

več od 500.000 in manj od 2.500.000 EUR Da Ne Da

več od 2.500.000 EUR Da Da Da

Vir: Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06, 54/10, 27/16).

6.1.3. Zakonsko določena izdelava investicijske dokumentacije

Tabela 8: Potrebna izdelava investicijske dokumentacije

X Dokument identifikacije investicijskega projekta

Predinvesticijska zasnova

X Investicijski program

Vir: Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06, 54/10, 27/16).

Investicija po namenu spada med vlaganja v javno infrastrukturo. Njena izvedba posredno pomeni spodbujanje gospodarskega razvoja v občini in v širšem regionalnem okolju.

6.2. NAVEDBA ODGOVORNIH OSEB

Odgovorna oseba za izdelavo investicijskega dokumenta je:

Martina Magajna Gerželj

ProSVET, Martina Magajna Gerželj s.p.

Dilce 40

6230 Postojna

25

Odgovorna oseba investitorja:

Glede na izbrano varianto v predmetnem dokumentu bo investitor zasebni partner . koncesionar, ki bo izbran po postopku dodelitve koncesije, skladno z veljavno zakonodajo.

6.3. PREDVIDENA ORGANIZACIJA IN DRUGE POTREBNE PRVINE ZA IZVEDBO

Vodja pri izvedbi investicijskega projekta, ki je predmet tega dokumenta bo imenovan s strani župana. Kot vodja bo skrbel za vodenje projekta, pravočasno pripravo dokumentacije, vodil investicijo.

Vloge in odgovornosti vodje pri izvedbi investicijskega projekta so:

zagon projekta, formiranje skupine, ki bo zadolžena za izvajanje aktivnosti v povezavi z investicijo,

priprava časovnega načrta izvajanja investicije,

zbiranje ponudb izvajalcev na podlagi popisov del za investicijo,

vodenje postopka za izbiro izvajalca oziroma zasebnega partnerja,

koordinacija izvajanja projekta in ustrezno ukrepanje v primeru odstopanj,

ocenjevanje doseženih rezultatov projekta glede na zastavljene cilje,

razreševanje problemov,

spremljanje finančnega načrta.

V projekt bodo vključeni tudi drugi posamezniki iz občinskih strokovnih služb glede na potrebe oz. pri tistih specifičnih nalogah v projektu, ki jih pokrivajo v okviru svojih rednih delovnih nalog. V projektno skupino bodo po potrebi vključeni tudi drugi zunanji strokovni sodelavci, ki bodo sodelovali pri izvedbi projekta.

6.4. NAČIN IN POSTOPEK IZBIRE IZVAJALCEV

Izbiro izvajalcev oziroma zasebnega partnerja bo Občina izvedla po sistemu javnega naročanja v skladu z veljavno javno-naročniško zakonodajo oziroma zakonodajo na področju javno zasebnega partnerstva.

6.5. NAČIN KONČNEGA PREVZEMA IN VZPOSTAVITVE OBRATOVANJA TER VZDRŽEVANJA

Po zaključku investicijskih del bo izveden kvalitetni pregled, končni obračun ter prevzem oziroma primopredaja objekta. V primeru izvedbe podvariante po modelu javno zasebnega

26

partnerstva bo investitor in upravljavec za obdobje ekonomske dobe zasebni partner, po koncu ekonomske dobe pa se preostanek vrednosti prenese na Občino.

6.6. OCENA INVESTICIJSKEGA PROJEKTA PO STALNIH IN TEKOČIH CENAH

Ocena stroškov izvedbe temelji na sledečih osnovah: pri izračunu ocenjene vrednosti je bil kot predračunska osnova upoštevana ocena

projektanta, za stroške izdelave investicijske dokumentacije (DIIP) in strokovnega nadzora so bile

upoštevane predvidene vrednosti, glede na izvedbo podobnih projektov na trgu, zakonsko določen plačilni rok opravljenih del je 30 dni, zaradi dejstva, da inflacija ne vpliva na gradbeni sektor in se izvajalske pogodbe

sklepajo po sistemu fiksnih cen, preračun stalnih cen v tekoče cene ni mogoč oz. so stalne cene enake tekočim cenam.

Vse ocenjene vrednosti so izračunane in podane v EUR in so prikazane brez DDV in DDV kot informativni prikaz.

6.6.1. Vrednost investicije

Tabela 9: Ocena vrednosti investicije v stalnih cenah

Vrsta stroška VrednostDogradnja ogrevalnih virov (vgradnja postrojenja toplotnih črpalk v okvirni nazivni moči cca 500 kW, vgradnja dodatnega SPTEja)

435.400,00

Dogradnja toplovoda (povezovalni toplovod do kotlovnice Prelovčeva 1a, povezovalni toplovod do kotlovnice Vrtca) 92.100,00Vzdrževalna dela na obstoječem toplovodu 60.000,00

Predelave v kotlovnici Modra dvorana in vzpostavitev regulacije za optimalno delovanje kotlovnice 41.000,00Vgradnja toplotnih postaj za nove priključene objekte 66.000,00Projektiranje in vodenje projekta 95.500,00

Skupaj brez DDV790.000,0

0

Informativni prikaz DDVja173.800,0

0

Skupni investicijski stroški znašajo 790.000,00 € brez DDV.

V gradbeništvu glede na izkušnje ob že izvedenih projektih v preteklosti se je izkazalo, da ponudbene vrednosti inflacija nima vpliva. Prav tako se pogodba med Občino in izvajalcem

27

ali zasebnim partnerjem sklepa v fiksnih cenah na enoto, zato cen ne prikazujemo posebej po stalnih in posebej po tekočih cenah. Vrednost v tekočih cenah je tako enaka vrednosti v stalnih cenah.

Investicija se bo začela izvajati po izvedbi vseh potrebnih postopkov, predvidoma v prvi polovici leta 2020 in se bo zaključila z oktobrom 2020.

28

7. OPREDELITEV TEMELJNIH PRVIN, KI DOLOČAJO INVESTICIJO

7.1.Strokovne podlage za izdelavo DIIP

Vsebina Dokumenta identifikacije investicijskega projekta je skladna z 11. členom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur.l. RS, št. 60/2006, 54/2010 in 27/2016).

Vsebina projekta je bila določena na podlagi primerljivih projektov.

Za pripravo dokumenta identifikacije investicijskega projekta so bile poleg Uredbe upoštevane tudi naslednje strokovne podlage:

Študija Širitev in optimiziranje daljinskega ogrevanja v Idriji, ki jo je izdelal projektant PROCES d.o.o. Trg Osvobodilne fronte 14, 1000 Ljubljana, odgovorna oseba Aljaž Artač, številka načrta 010519, maj 2019

Cenitveno poročilo Ocena vrednosti toplovodnih sistemov v občini Idrija, št. 6240-C/16, ki je bilo izdelano septembra 2016 in ga je izdelal sodni izvedenec in cenilec za gradbeništvo, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin dr. Bojan Grum

Vloga o zainteresiranosti za izvedbo projekta »Podelitev koncesije za dobavo toplote iz sistema daljinskega ogrevanja na zaključenem območju mesta Idrija, dopolnitev, Petrol, d.d., oktober 2019

7.2.Opredelitev osnov tehnično-tehnoloških rešitev v okviru projekta

V okviru projekta se predvideva celovita rekonstrukcija kotlovnice v Modri dvorani ter izgradnja povezovalnega toplovoda med kotlovnico Modra dvorana in Prelovčeva 1a. V sklopu projekta se predvidi tudi vgradnja toplotnih postaj za objekte, ki se bodo priključili na novo (objekti na kotlovnici Prelovčeva 1a ter Vrtec) in vzdrževalna dela, ki jih je potrebno izvesti za nemoteno delovanje distribucijskega sistema.

OBSTOJEČI SISTEM PRELOVČEVA 1A

Kotla v kotlovnici nista povezana v skupni sistem, poleg tega sta kotel in oprema kotlovnice dotrajana do te mere, da je potrebna sanacija kotlovnice.

Sanacija kotlovnice je predvidena na način, da se vgradijo toplotne postaje v objekte, ki so bili priključeni na obstoječo kotlovnico Prelovčeva 1a. Ogrevalni vir se nadomesti z ogrevalnim virom iz kotlovnice v Modri dvorani.

Meja projekta je toplotna postaja z izmenjevalcem in merilnikom toplotne energije ter osnovno regulacijo.

29

Direktni sistem razvoda se torej spremeni v indirektnega ter posamezne priključene objekte hidravlično ločiti od samega razvoda in kotlovnice.

POVEZAVA SISTEMOV DALJINSKEGA OGREVANJA (LAPAJNETOVA 48, PRELOVČEVA 1A)

Povezava predmetnih sistemom bi se izvedla s predizoliranimi jeklenimi cevmi, trasa povezave bi potekala od navezave na obstoječi toplovod pri Lapajnetovi 37 in bi potekala po Lapajnetovi ulici prek potoka Nikova v Ulico sv. Barbare, kjer bi se navezali na obstoječi toplovod pred objektom Lapajnetova 2. Prečkanje potoka je predvideno s podvrtanjem vodotoka Nikova, s tem bi se izognili tudi gosti komunalni infrastrukturi pred objektom Lapajnetova 3-7. Dolžina povezovalne trase znaša približno 230 m, od tega je približno 70m podvrtanja.

Trasa predvidene povezave poteka po sledečih parcelah, vse k.o. Idrija mesto (2357):

Tabela 10: Lastniki parcel predvidene povezave

Št. Parcele Lastnik 2685 Občina Idrija2623/1 RS, Direkcija RS za vode1357 Občina Idrija1358 Občina Idrija2694 Občina Idrija

Prav tako se v sklopu projekta predvidi širitev sistema daljinskega ogrevanja.

ŠIRITEV SISTEMA DALJINSKEGA OGREVANJA

Predvidena je širitev s predizoliranimi jeklenimi cevmi v zemljini in primerno izoliranimi jeklenimi cevmi z mineralno volno in aluminijasto zaščito v objektih.

Veja ZD

Trasa širitve veje ZD poteka deloma v zemljini, večinoma v asfaltni površini, deloma pa po kleteh objektov, kjer je je pričakovati nižje stroške izgradnje, predvsem pa je območje precej prepredeno z ostalimi komunalnimi vodi, ki tako onemogočajo optimalne zunanje trase toplovoda.

Dolžina trase za priklop Vrtca znaša 85 m.

Veja Rožna

Širitev bi segala do objekta Rožna 15 in novih predvidenih objektov po OPPN Rožna ID 12/1 CU ter objektov z naslovom Lapajnetova 57 ter Lapajnetova 59,61,63. Dolžina trase za Rožno 15 je cca. 106 m, za OPPN objekte pa cca. 172 m.

Veja Poslovni center

Širitev bi segala do objekta Prelovčeva 5. Dolžina trase za širitev znaša cca. 80 m.

Potrebna predelava – kotlovnica Lapajnetova 48 (Ydria Sport)

30

V kotlovnici se dogradijo obsotječi ogrevalni viri z vgradnjo toplotnih črpalk tipa voda/voda ter dodatno SPTE napravo.

Vzpostavi se dodatna regulacija za vzpostavietv optimalnega delovanja kotlovnice.

Skladno s tehnično rešitvijo se predvidijo ustrezne predelave na razdelilniku.

7.3.Predhodna idejna rešitev ali študija

Maja 2019 je bila izdelana Študija Širitev in optimiziranje daljinskega ogrevanja v Idriji, ki jo je izdelal projektant PROCES d.o.o. Trg Osvobodilne fronte 14, 1000 Ljubljana, odgovorna oseba Aljaž Artač, številka načrta 010519.

Prav tako je bilo za namene projekta izdelano cenitveno poročilo Ocena vrednosti toplovodnih sistemov v občini Idrija, št. 6240-C/16, ki je bilo izdelano septembra 2016 in ga je izdelal sodni izvedenec in cenilec za gradbeništvo, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin dr. Bojan Grum.

7.4.Lokacija izvedbe

Lokacija predmetnega projekta je na območju mesta Idrija.

7.5.Časovni načrt izvedbe in načrt financiranja

Študija, ki da pozitivne rezultate bodisi za celoten projekt bodisi zgolj za del nekega obravnavanega projekta, predstavlja začetno fazo tega projekta. Na osnovi dobrih rezultatov študije se namreč investitor lahko odloči, da bo pristopil k realizaciji projekta.

Celotna izvedba investicije na obravnavanem območju je predvidena do oktobra leta 2020.

Tabela 11: Terminski načrt za DO Idrija

Faza Pričetek ZaključekIzdelava DIIP-a Oktober 2019 Oktober 2019Presoja predlagane rešitve November 2019 November 2019Priprava odloka ter potrditev na občinskem svetu November 2019 December 2019Objava razpisa za podelitev koncesije za izvajanja gospodarske javne službe distribucije toplote December 2019 December 2019Objava razpisa za podelitev koncesije za izvajanje GJS distribucije toplote ter podelitev koncesije za izvajanje GJS December 2019 Januar 2020

31

Izvedba INVESTICIJSKIH UKREPOV Marec 2020 Oktober 2020Izvajanje GJS distribucije toplote November 2020 Oktober 2040

32

Tabela 12: Viri financiranja

Vir financiranja Skupaj 2019 2020Zasebni partner 790.000,00 0,00 790.000,00Skupaj 790.000,00 0,00 790.000,00

Za samo investicijo je glede na Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ potreben dokument identifikacije investicijskega projekta ter investicijski program.

Investicija se bo zaključila v letu 2020, ko bo investitor in upravljavec, ki bo izbran skladno z veljavno zakonodajo na področju javno zasebnega partnerstva, pričel z upravljanjem daljinskega ogrevanja.

7.6.Varstvo okolja

Predvideni vplivi na okolje, ki bi bili lahko povzročeni med izgradnjo in rekonstrukcijo infrastrukture, bodo časovno omejeni samo na dobo izvajanja izvedbenih del. Vplivi bodo posledica ureditve gradbišč in prisotnosti mehanizacije.

Ocenjuje se, da bodo vplivi na okolje, ki bodo nastajali med izgradnjo in rekonstrukcijo zaradi količinske, prostorske in časovne omejenosti sprejemljivi za okolje, zato ne bo stroškov odprave negativnih vplivov na okolje.

Tudi po dokončanju del investicija ne bo imela negativnih vplivov na okolje.

V Uredbi o emisiji snovi v zrak iz srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev (Uradni list RS, št. 17/18 in 59/18) so določene tudi mejne vrednosti emisij snovi.

Za obstoječe kurilne naprave, ki uporabljajo plinasto gorivo, je mejna vrednost za:1. CO 80 mg/m3;2. NOx:

- 100 mg/m3 pri uporabi zemeljskega plina v kurilnih napravah z najvišjo temperaturo vode v kotlu do 110 °C in nadtlakom do 0,05 MPa,

- 110 mg/m3 pri uporabi zemeljskega plina v kurilnih napravah z najvišjo temperaturo vode v kotlu od 110 do 210 °C in nadtlakom od 0,05 MPa do 1,8 MPa,

- 150 mg/m3 pri uporabi zemeljskega plina olja v kurilnih napravah z najvišjo temperaturo vode v kotlu nad 210 °C in nadtlakom nad 1,8 MPa,

- 200 mg/m3 pri uporabi goriva, ki ni zemeljski plin, ali če v kotlu medij za prenos toplote ni voda;

3. SO2:- 5 mg/m3 pri uporabi utekočinjenega naftnega plina,- 10 mg/m3 pri uporabi zemeljskega plina,- 50 mg/m3 pri uporabi rafinerijskega plina,- 350 mg/m3 pri uporabi goriva, ki ni utekočinjeni naftni plin, zemeljski plin in rafinerijski

plin.

Za nove kurilne naprave, ki uporabljajo plinasto gorivo, je mejna vrednost za:1. CO 80 mg/m3;2. NOx:

33

- 100 mg/m3 pri uporabi zemeljskega plina,- 200 mg/m3 pri uporabi goriva, ki ni zemeljski plin;

3. SO2:- 35 mg/m3 pri uporabi goriva, ki ni zemeljski plin, bioplin in nizkokalorični plin iz koksarn

ali nizkokalorični plin iz plavžev v železarski in jeklarski industriji,- 100 mg/m3 pri uporabi bioplina,- 200 mg/m3 pri uporabi nizkokaloričnega plina iz plavžev v železarski in jeklarski

industriji,- 400 mg/m3 pri uporabi nizkokaloričnega plina iz koksarn v železarski in jeklarski

industriji.

7.7.Organizacija izvajanja projekta in način spremljanja izvedbe projekta

Zaradi izvedbe projekta se ne predvideva dodatnih zaposlitev. Občina bo ob upoštevanju veljavne zakonodaje izbrala zasebnega partnerja ter z aktivnim vključevanjem zaposlenih prispevala k izvedbi projekta.

Občina Idrija bo vodenje projekta in nadzor pri izvedbi investicije izvedla z obstoječim kadrom in zunanjimi sodelavci. Vodja projekta (uslužbenec občinske uprave) bo odgovoren za uspešno izvedbo projekta. Njegove naloge in odgovornosti so: sodelovanje pri izdelavi projektne dokumentacije in upravni dokumentacije in zagon projekta, koordinacija izvajanja projekta in izvajanje super nadzora ter ustrezno ukrepanje v primeru odstopanj, ocenjevanje doseženih rezultatov projekta glede na zastavljene cilje, razreševanje problemov in spremljanje finančnega plana. Vodja projekta bo svoje funkcije izvajal v sodelovanju s koncesionarjem in bo odgovoren za sodelovanje pri načrtovanje vseh izvedbenih del, napredovanju del, kontrolo kakovosti in poročanje o stanju del.

Za spremljanje in poročanje ter pripravo zahtevkov za plačilo bo odgovorna računovodska služba občine. Njihova naloga bo ob zaključku projekta pripraviti celotno tako vsebinsko in finančno poročilo v skladu z zahtevami projektne skupine, hkrati pa bo tudi skrbela za vodenje računov in finančno analizo o stanju projekta v času njegovega izvajanja.

7.8.Predvideni viri financiranja

Investicijo v ocenjeni višini 790.000,00 EUR brez DDV bo financiral investitor, tj. zasebni partner, ki bo izbran z javnim razpisom, iz lastnih sredstev.

7.9.Ekonomska upravičenost projekta

Z investicijsko namero bomo sledili tudi družbenim koristim, ki jih ne moremo izraziti v denarnih enotah in te so:

• Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na družbeno - socialnem področju: Povečanje kakovosti življenja prebivalcev, kar neposredno vpliva na večjo rast

prebivalstva z vidika poselitve in možnost razvoja ter zaposlovanja.

34

Dvig kvalitete življenja občanov

• Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na razvojno gospodarskem področju: Z implementacijo projekta se pričakuje celovit razvoj območja, saj bo z ureditvijo

gospodarske javne službe možen izkoristek naravnih danosti.

• Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na okoljevarstvenem področju: Zmanjšanje ogljičnega odtisa

35

8. ANALIZA STROŠKOV IN KORISTI TER PRESOJA UPRAVIČENOSTI

Analiza stroškov in koristi je temeljno orodje za ocenjevanje ekonomskih koristi projekta. Cilj analize stroškov in koristi je opredeliti in ovrednotiti (to je pripisati vrednosti v denarnih enotah) vse morebitne vplive, saj so na ta način določeni vsi stroški in koristi projekta. Rezultati se nato ugotavljajo kot celota (neto koristi), s sklepi pa se je potrebno opredeliti do tega, ali projekt zaželen in se ga splača izvesti. Stroške in koristi je potrebno vrednotiti po pravilu diferenčnih vrednosti in sicer kot razliko »s projektom« in projekcijami »brez projekta«. Učinke je potrebno prikazovati glede na vnaprej določene cilje. Z vrednotenjem projekta glede na mikroekonomske kazalnike je treba v okviru analize stroškov in koristi oceniti skladnost projekta z določenimi makroekonomskimi cilji, kot tudi njegov pomen za dosego teh ciljev. Analiza stroškov in koristi se uporablja za oceno, ali določen investicijski projekt prispeva k doseganju ciljev regionalne in kohezijske politike EU. Pri analizi rentabilnosti investicije in primerjave različnih možnosti daljinskega ogrevanja je najpomembnejši element izračun stroškov toplote. V nadaljevanju je prikazan izračun upravičenosti investicije kot primerjava med stroški obratovanja izbrane variante v primerjavi z obstoječo varianto.

8.1.Projekcija prihodkov in stroškov poslovanja po vzpostavitvi delovanja investicije za obdobje ekonomske dobe investicijskega projekta

Ker primerjamo izbrano varianto z obstoječo varianto, je projekcija pripravljena na podlagi prihrankov za končne uporabnike.

Primerjava stroškov je izdelana na osnovi veljavne Uredbe za določitev cene.

V analizi so upoštevana naslednja izhodišča:

- Anuitetni faktor za izračun ekonomike za občino je 4% diskontni faktor- Cena toplote je za fiksni in variabilni del oblikovana skladno z Aktom o

metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje (Uradni list RS, št. 2/17)

- Cena ne vsebuje dajatev na toploto in ne vsebuje DDVja-

8.2.FINANČNA ANALIZA

Predpostavke za izdelavo finančne analize:

• Ekonomska doba je 20 let,• finančna diskontna stopnja je 4 % glede na Uredbo o enotni metodologiji za

pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije javnih financ (Ur.l. RS 60/2006, 54/2010 in 27/2016),

36

• analiza je izdelana z naslova zmanjšanja stroškov oziroma prihrankov zaradi spremembe povprečne cene ogrevanja.

• prvo leto rednega obratovanja je november 2020,• lastnik infrastrukture zasebni investitor v primeru JZP.

8.2.1. Cena toplote za končnega porabnika

Občina z naslova izvedbe investicije ne bo prejemala prihodkov.

Na podlagi drugega odstavka 299. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14) je bil s strani Agencije za energijo RS izdelan in dne 22. 4. 2015 v Uradnem listu RS št. 27/2015 tudi objavljen Akt o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje. Akt je pričel veljati dne 24. 4. 2015.

V skladu s omenjeno Metodologijo za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje je cena sestavljena iz:

• variabilnega dela, ki pokriva variabilne stroške proizvodnje in distribucije daljinske toplote ter se odjemalcem obračunava kot cena za dobavljeno toplotno energijo v € / MWh, in

• fiksnega dela, ki pokriva fiksne stroške, to je upravičene stroške za obratovanje sistema, ter se odjemalcem obračunava kot cena za priključno oziroma obračunsko moč v € / MW/ leto.

Trenutno veljavna povprečna cena za končnega uporabnika znaša 103,97 EUR/Mwh, po izvedbi investicije pa se ocenjuje, da bo ta znašala 83,26 EUR/Mwh.

Tabela 13: Trenutno veljavna cena DO Idrija za končnega uporabnika

OBSTOJEČI SISTEM DALJINSKEGA OGREVANJAFiksni del 16,23 EUR/kW, letnoVariabilni del 89,35 EUR/MwhPovprečna cena 103,97 EUR/MWh

Tabela 14: Predvidena cena DO Idrija za končnega uporabnika po rekonstrukciji

OBSTOJEČI SISTEM DALJINSKEGA OGREVANJAFiksni del 58,45 EUR/kW, letnoVariabilni del 30,62 EUR/MwhPovprečna cena 83,26 EUR/MWh

37

Tabela 15: Finančna analiza z vidika končnega uporabnika

  0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10BREZ INVESTICIJE 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029Fiksni del 33.092,97 33.092,97 33.092,97 33.092,97 33.092,97 33.092,97 33.092,97 33.092,97 33.092,97 33.092,97 33.092,97

Variabilni del 202.400,40 202.400,40 202.400,40 202.400,40 202.400,40 202.400,40 202.400,40 202.400,40 202.400,40 202.400,40 202.400,40

SKUPAJ STROŠKI DO 235.493,37 235.493,37 235.493,37 235.493,37 235.493,37 235.493,37 235.493,37 235.493,37 235.493,37 235.493,37 235.493,37                       

Z INVESTICIJO 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029Fiksni del 33.092,97 58.445,59 154.340,55 154.340,55 154.340,55 154.340,55 154.340,55 154.340,55 154.340,55 154.340,55 154.340,55

Variabilni del 202.400,40 181.766,24 65.496,18 65.496,18 65.496,18 65.496,18 65.496,18 65.496,18 65.496,18 65.496,18 65.496,18

SKUPAJ STROŠKI DO 235.493,37 240.211,82 219.836,73 219.836,73 219.836,73 219.836,73 219.836,73 219.836,73 219.836,73 219.836,73 219.836,73                       Z INVESTICIJO-BREZ INVESTICIJE 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029Fiksni del 0,00 25.352,61 121.247,58 121.247,58 121.247,58 121.247,58 121.247,58 121.247,58 121.247,58 121.247,58 121.247,58

Variabilni del 0,00 -20.634,16 -136.904,22 -136.904,22 -136.904,22 -136.904,22 -136.904,22 -136.904,22 -136.904,22 -136.904,22 -136.904,22

SKUPAJ STROŠKI DO 0,00 4.718,45 -15.656,64 -15.656,64 -15.656,64 -15.656,64 -15.656,64 -15.656,64 -15.656,64 -15.656,64 -15.656,64Prihranek 0,00 -4.718,45 15.656,64 15.656,64 15.656,64 15.656,64 15.656,64 15.656,64 15.656,64 15.656,64 15.656,64

38

  11 12 13 14 15 16 17 18 19 20BREZ INVESTICIJE 2030 2031 2032 2033 2034 2035 2036 2037 2038 2039Fiksni del 33.092,97 33.092,97 33.092,97 33.092,97 33.092,97 33.092,97 33.092,97 33.092,97 33.092,97 33.092,97

Variabilni del 202.400,40 202.400,40 202.400,40 202.400,40 202.400,40 202.400,40 202.400,40 202.400,40 202.400,40 202.400,40

SKUPAJ STROŠKI DO 235.493,37 235.493,37 235.493,37 235.493,37 235.493,37 235.493,37 235.493,37 235.493,37 235.493,37 235.493,37                     

Z INVESTICIJO 2030 2031 2032 2033 2034 2035 2036 2037 2038 2039Fiksni del 154.340,55 154.340,55 154.340,55 154.340,55 154.340,55 154.340,55 154.340,55 154.340,55 154.340,55 154.340,55

Variabilni del 65.496,18 65.496,18 65.496,18 65.496,18 65.496,18 65.496,18 65.496,18 65.496,18 65.496,18 65.496,18

SKUPAJ STROŠKI DO 219.836,73 219.836,73 219.836,73 219.836,73 219.836,73 219.836,73 219.836,73 219.836,73 219.836,73 219.836,73                     Z INVESTICIJO-BREZ INVESTICIJE 2030 2031 2032 2033 2034 2035 2036 2037 2038 2039Fiksni del 121.247,58 121.247,58 121.247,58 121.247,58 121.247,58 121.247,58 121.247,58 121.247,58 121.247,58 121.247,58

Variabilni del -136.904,22 -136.904,22 -136.904,22 -136.904,22 -136.904,22 -136.904,22 -136.904,22 -136.904,22 -136.904,22 -136.904,22

SKUPAJ STROŠKI DO -15.656,64 -15.656,64 -15.656,64 -15.656,64 -15.656,64 -15.656,64 -15.656,64 -15.656,64 -15.656,64 -15.656,64Prihranek 15.656,64 15.656,64 15.656,64 15.656,64 15.656,64 15.656,64 15.656,64 15.656,64 15.656,64 15.656,64

39

Neto sedanja vrednost investicije je pozitivna in znaša 185.757,13 EUR in je zračunana na višino predvidenih prihrankov za končnega uporabnika, kar pomeni, da so končni uporabniki na boljšem, če se projekt izvede, saj prihodke predstavljajo prihranki povprečne cene toplote.

8.3.Ekonomska analiza

Analiza stroškov in koristi je temeljno orodje za ocenjevanje ekonomskih koristi projektov. Potrebno je oceniti vse vplive, tj. finančne, ekonomske in družbene, vpliv na okolje, itd. Cilj analize stroškov in koristi je opredeliti in ovrednotiti (tj. pripisati vrednosti v denarnih enotah) vse morebitne vplive, saj so na ta način določeni stroški in koristi projekta. Rezultat analize stroškov in koristi je izračunana celota (neto koristi), po finančnem delu pa je ugotovitve potrebno okrepiti s sklepi, ali je projekt zaželen in se ga splača izvesti.

Evropska Komisija, v skladu s sprejeto Uredbo (EU) št. 1303/2013Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17.12.2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, priporoča uporabo 5 % družbene diskontne stopnje za velike projekte iz Kohezijskih držav članic ter 3 % družbeno diskontno stopnjo za ostale članice Unije, torej v našem primeru kot merilo za presojo upravičenosti investicijskih projektov, velja 5 % družbena diskontna stopnja. Ekonomska ocena se dela iz širšega družbenega vidika in poleg finančnih kazalcev zajema tudi ostale parametre, na primer vpliv na okolje, varnost, zdravje in podobno, pri čemer se gleda posredne učinke ne samo na investitorja, ampak tudi na širšo družbo. Vsi ti kazalci imajo skupno to, da jih je težko denarno ovrednotiti. Ekonomsko analizo (CBA-Analizo stroškov in koristi) delamo na podlagi družbenega vidika. Prilagoditve, ki jih moramo narediti, so: davčni popravki, popravki zaradi eksternalij ter popravek cen (od tržnih do obračunskih cen). Izračun kazalnikov ekonomske analize za izbrano varianto bo izdelan v investicijskem programu.

8.4.Učinki, ki jih ni mogoče meriti v denarju

Z investicijsko namero bomo sledili tudi družbenim koristim, ki jih ne moremo izraziti v denarnih enotah in te so:

• Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na družbeno - socialnem področju: Povečanje kakovosti življenja prebivalcev, kar neposredno vpliva na večjo rast

prebivalstva z vidika poselitve in možnost razvoja ter zaposlovanja. Dvig kvalitete življenja občanov

• Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na razvojno gospodarskem področju: Z implementacijo projekta se pričakuje celovit razvoj območja, saj bo z ureditvijo

gospodarske infrastrukture možen izkoristek naravnih danosti.

40

• Koristi, ki jih izvedba predmetnega projekta prinaša na okoljevarstvenem področju: Koristi iz naslova zmanjšanja povzročanja toplogradnih plinov (CO, SO2…)

8.5.ANALIZA OBČUTLJIVOSTI IN TVEGANJ

8.5.1. Analiza občutljivosti

Pri analizi občutljivosti ugotavljamo vplive sprememb potencialnih kritičnih faktorjev na rezultate investicije, podane v finančni analizi. Ocenjujemo, da so pri izvedbi investicije in njenem obratovanju prisotni naslednji potencialni kritični faktorji (spremenljivke):

• spremembe investicijske vrednosti,• faktorji, ki vplivajo na operativne stroške investicije,• faktorji, ki vplivajo na prihodke investicije.

Pri tem je potrebno poudariti, da so kot prihodki investicije šteti prihranki pri operativnih stroških, zato so faktorji, ki vplivajo na prihodke investicije enaki faktorjem, ki vplivajo na operativne stroške investicije. Zaradi navedenega tudi ni posebej prikazana občutljivost glede na spremembe prihodkov investicije. Analiza občutljivosti bo predmet podrobnejše obdelave v investicijskem programu.

8.5.2. Analiza tveganja

Analiza tveganja je ocenjevanje verjetnosti, da s projektom ne bo pričakovanih učinkov. Če je mogoče to verjetnost številčno izraziti se imenuje stopnja tveganja. Analiza zajema ovrednotenje projektnih (tveganje razvoja projekta, tveganje izvedbe in obratovanja projekta) in splošnih tveganj (politična, narodnogospodarska, družbeno kulturna in druga tveganja).

Projektna tveganja za investicijo so majhna. V naslednji tabeli je prikazana ocena tveganja investicije.

Izpostavljenost različnim oblikam tveganja tako poslovnim, finančnim, kakor tudi ekološkim, je stalnica v poslovanju, zato področju obvladovanja tveganj namenjamo posebno pozornost.

1. Poslovna tveganja

Na področju poslovnih tveganj je investitor izpostavljen obratovalnemu tveganju, investicijskemu tveganju in drugim različnim zunanjim tveganjem. V primeru javno zasebnega partnerstva je tveganje na zasebnem investitorju.

2. Finančna tveganja

Pokritje investicije in zaprta finančna konstrukcija pomeni veliko tveganje za investitorja, saj mora zapirati finančne konstrukcije.

V primeru javno zasebnega partnerstva je tveganje na zasebnem investitorju.

3. Ekološko tveganje

41

Ekološko tveganje je omejeno z izbiro najbolj primernih materialov in tehnologij, ki ne zahtevajo velikega ekološkega obremenjevanja.

4. Tveganje javnega interesa

Javni interes za izvedbo projekta je velik, saj gre za projekt, ki bo izboljšal kvaliteto bivalnega okolja uporabnikov, po drugi strani pa bo izboljšal tudi kvaliteto okolja prebivalcev.

5. Organizacijska struktura projekta

Strokovno podkovani vodja investicije in sodelavci na projektu imajo zadostne reference za gospodarno ravnanje in učinkovito poslovno odločanje. V sklopu javnega razpisa bo Občina to tveganje manjšala na minimum, saj bo s strani potencialnega zasebnega partnerja zahtevala izkazovanje ustrezne sposobnosti in znanja na področju projekta.

Tabela 16: Ocena tveganja investicije

Projektna tveganja OcenaTveganje razvoja projekta MajhnoTveganje izvedbe projekta SrednjeTveganje obratovanja projekta Majhno

V razvojni fazi projekta so vpliva predvsem tveganja, ki vplivajo na čas izvedbe ter kakovost projekta in majhen vpliv na stroške. Pri upoštevanje predlaganih ukrepov za zmanjšanje tveganj se lahko minimizirajo negativni vplivi. Menimo, da je potrebno v fazi razvoja projekta poskrbeti predvsem za to, da se imenuje takšnega odgovornega vodjo, ki ima ustrezna znanja in izkušnje ter ni preobremenjen z drugimi nalogami.

Projekt je družbeno zelo koristen, predvsem z vidika ohranjanja okolja, zmanjševanja odvisnosti od fosilnih goriv in izkoriščanja naravnih virov.

42

9. UGOTOVITEV SMISELNOSTI IN MOŽNOSTI NADALJNJE PRIPRAVE INVESTICIJSKE, PROJEKTNE IN DRUGE DOKUMENTACIJE S ČASOVNIM NAČRTOM

Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. L. RS, št. 60/2006, 54/2010 in 27/16) v 4. Členu določa mejne vrednosti za pripravo in obravnavo posamezne vrste investicijske dokumentacije po stalnih cenah z vključenim davkom na dodano vrednost in sicer:1. za investicijske projekte z ocenjeno vrednostjo med 300.000 in 500.000 evrov najmanj

dokument identifikacije investicijskega projekta;2. za investicijske projekte nad vrednostjo 500.000 evrov dokument identifikacije

investicijskega projekta in Investicijski program;3. za investicijske projekte nad vrednostjo 2.500.000 evrov dokument identifikacije

investicijskega projekta, predinvesticijska zasnova in investicijski program;4. za investicijske projekte pod vrednostjo 300.000 evrov je treba zagotoviti dokument

identifikacije investicijskega projekta, in sicer:• pri tehnološko zahtevnih investicijskih projektih;• pri investicijah, ki imajo v svoji ekonomski dobi pomembne finančne posledice (na

primer visoki stroški vzdrževanja);• kadar se investicijski projekti (so)financirajo s proračunskimi sredstvi.

Celotna vrednost investicije po stalnih in tekočih cenah z vključenim davkom na dodano vrednost je za izbrano varianto 790.000,00 EUR brez DDV.

Za potrebe izvedbe celotne investicije je na podlagi Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur.l. RS, št. 60/2006, 54/2010 in 27/2016) potrebno izdelati naslednjo dokumentacijo:

Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) – že izdelan Investicijski program Izvesti postopke izbire zasebnega partnerja – koncesionarja.

43

10. ANALIZA JAVNO ZASEBNEGA PARTNERSTVA

10.1. Analiza javno zasebnega partnerstva

Javni interes je z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom določena splošna korist, ki se ugotovi z odločitvijo iz 11. člena ZJZP. Odločitev sprejme vlada oziroma predstavniški organ samoupravne lokalne skupnosti.

Javni interes za izvedbo projekta DO Idrija izvira iz potrebe po zagotavljanju ustrezne infrastrukture za izvajanje ogrevanja, saj predvidena investicija omogoča dodatne energetske prihranke. Prav tako se s tem spodbuja uporaba obnovljivih virov energije, prispeva se k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in s tem k zmanjševanju učinkov tople grede ter k zmanjševanju emisij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida in prahu iz kurilnih naprav. Javni interes se kaže v zagotavljanju trajnega, neprekinjenega in kvalitetnega izvajanja ogrevanja, enakopravno dostopnega vsem uporabnikom.

Javni interes občina v polnosti izkazuje s potrebo po investiciji, saj je sistem ogrevanja v nekaterih objektih že dotrajan, sredstva v proračunu pa želi nameniti za projekte, ki so za zasebni sektor manj zanimivi in privlačni.

10.2. Opredelitev možnih oblik javno-zasebnega partnerstva

V uvodnem delu velja podati ključne točke javno-zasebnega partnerstva, ki predstavlja pogodbeno razmerje med javnim in zasebnim sektorjem (vzpostavljeno z različnimi možnimi modeli) s pregledno določenimi elementi pogodbe, oz. sporazuma, ki temelji na določitvi ciljev in pogojev za zagotavljanje javne infrastrukture, oz. javnih storitev s strani zasebnega sektorja. Javno-zasebno partnerstvo povezuje javnega z zasebnim partnerjem, v dolgoročno projektno sodelovanje, zaradi zagotavljanja kvalitetnejših javnih storitev. S ciljem uporabe prednosti tako javnega kot zasebnega sektorja, javno-zasebno partnerstvo zagotavlja potrebne resurse za vlaganja v javni sektor in učinkovito upravljanje z vložki. Hkrati predstavlja širok spekter različnih vrst pogodbenih ali drugih oblik partnerstva, vključno z zasebnim financiranjem, vključevanje zasebnega sektorja v javne projekte, prodajo ali oddajo določenih objektov, oziroma nepremičnin ali prepustitev določenih javnih storitev trgu.

10.2.1.1. Osnovne značilnosti, prednosti in slabosti javno-zasebnega partnerstva

Smisel javno-zasebnih partnerstev je v zagotavljanju dodane vrednosti pri izvajanju projektov in v zagotavljanju možnosti, da država zagotavlja bolj kakovostne končne produkte za enak obseg sredstev, pri čemer je realizacija projektov bistveno hitrejša zaradi kumulacije finančnih virov v krajšem obdobju.

44

Značilnosti javno-zasebnega partnerstva so dolgoročne pogodbe ter delitev tveganja in učinkov poslovanja. Po vsebini so projekti javno-zasebnega partnerstva povezani z zasebnimi vlaganji v javne projekte, lahko pa tudi javno financiranje zasebnih projektov, ki so v javnem interesu. Javno-zasebno partnerstvo kot oblika strateškega partnerstva med institucijo javnega in zasebnega sektorja lahko uspešno prispeva k zmanjšanju javnih (proračunskih) izdatkov za javne storitve in k ohranjanju dosežene ravni javnih storitev, prav tako pa ugodno vpliva na znižanje potrebe zadolževanja javnega sektorja.

Na splošno bi lahko značilnosti javno-zasebnih partnerstev povzeli na sledeči način:

omogočajo izboljšanje učinkovitosti,

zagotavljajo boljšo kvaliteto storitev spričo značilnosti zasebnega sektorja, kot je večja stroškovna učinkovitost, ekonomičnost,

omogočajo realizacijo projektov v krajšem časovnem obdobju,

razbremenjujejo javno-finančna sredstva,

zagotavljajo preglednost na področju storitev, tveganj in kakovosti storitev.

10.2.1.2. Glavne ekonomske značilnosti javno-zasebnega partnerstva

Različnost vlog javnega in zasebnega partnerja: zasebni partner je udeležen v različnih fazah projekta (načrtovanje, dokončanje, implementacija, financiranje, upravljanje), javni partner pa se najprej osredotoči na določitev ciljev, kakovost storitev in cenovno politiko. Javni partner tudi prevzame odgovornost spremljanja skladnosti projekta s temi cilji.

Porazdelitev tveganja med javnim in zasebnim partnerjem: javno-zasebno partnerstvo ne pomeni nujno, da zasebni partner prevzame večinski delež tveganja projekta, natančna razdelitev rizikov se določi od primera do primera, v skladu s sposobnostjo strank, da ugotovijo, nadzorujejo in se spopadajo s tveganji.

Ena izmed najpomembnejših sestavin javno-zasebnega partnerstva so cilji, ki so prikazani v sledeči tabeli.

Tabela 17: Cilji javno-zasebnega partnerstva

1. Hitra, racionalna in stroškovno učinkovita izvedba projektov.

2. Za davkoplačevalce pridobiti »več za manj«, s pomočjo optimalno določenega tveganja in »risk managementa«.

3. Učinkovitost s povezovanjem planiranja in gradnje gospodarske javne infrastrukture

45

s financiranjem, izvajanjem in vzdrževanjem.

4.Ustvarjanje dodane vrednosti s sinergijskimi učinki med institucijami javnega sektorja in zasebnimi podjetji, posebej s povezovanjem in izmenjavo izkušenj javnega ter zasebnega sektorja, izmenjavo znanja in dosežkov.

5. Ublažitev posledic omejenih zmogljivosti kapacitet in finančnih virov ter doseganje večje storilnosti.

6. Uvajanje tekmovalnosti in večja zmožnost izgradnje objektov, posebej s skupnimi vlaganji in partnerskimi dogovori.

7. Preglednost pri zagotavljanju izvajanja javnih storitev skozi boljše modele upravljanja in ob uvajanju kontrolnih mehanizmov.

8. Inovativnost in raznolikost mreže javnih storitev.

9. Učinkovita raba javnih zmogljivosti z namenom doseganja prednosti za uporabnike javnih storitev.

Javno-zasebno partnerstvo lahko odigra pomembno vlogo pri preoblikovanju javnega sektorja, ob spremenjeni upravljavski kulturi, ki je osredotočena na uporabnika, preglednost rezultatov, vlaganj in alternativne oblike ponudbe storitev, kot tudi na konkurenco med javnimi in zasebnimi izvajalci zaradi stroškovne učinkovitosti in doseganja boljših »outputov« za razpoložljiva sredstva. Pri tovrstni preorientaciji javni partner ni več neposredni izvajalec storitev, temveč postaja usklajevalna mreža za aktivnosti drugih izvajalcev.

10.2.1.3. Prednosti javno-zasebnega partnerstva

Sodelovanje s privatnim sektorjem lahko zagotavlja prednosti, kot so zasebna sredstva in vlaganja v projekte v javnem interesu, know-how in upravljavske izkušnje ter z njimi povezano učinkovitost. Poudarja se zlasti naslednje prednosti: proračunska nevtralnost oz. razbremenitev javnih financ, prenos tveganj na zasebni sektor, izkoriščanje know-howa in izkušenj zasebnega partnerja, stimulacija zasebnika, ki bo ob uspešno zasnovanem in realiziranem projektu ter upravljanju lahko povrnil vložena sredstva in ustvaril načrtovani dobiček, s konkurenco v fazi izbire zasebnega partnerja zagotovitev cenejšega in kvalitetnejšega izvajanja dejavnosti. Pogosto je glavni namen javno-zasebnega partnerstva razbremeniti proračun in zmanjšati zadolževanje, kar je možno doseči na različne načine. Prav tako lahko neposredno zmanjša trenutne javne izdatke z izvajanjem javnih storitev z nižjimi stroški, zmanjša stroške za investicijska vlaganja v javni sektor ter lahko oblikuje nove vire prihodkov javnemu sektorju, če gre za določene projekte v infrastrukturo.

Izkušnje kažejo, da se z javno-zasebnim partnerstvom optimizira izpolnjevanje javnih nalog, dosega optimalno razmerje med stroški in učinki, premošča omejenost proračunskih virov, nadomešča odsotnost ekonomskih strategij v javnem sektorju ter podpira »outsourcing« zaradi potrebne prenove javnega sektorja.

46

10.2.1.4. Oblike javno-zasebnega partnerstva

Javno-zasebno partnerstvo predstavlja različne tipe aranžmajev med državo ali lokalnimi skupnostmi in privatnimi ali fizičnimi osebami zasebnega sektorja, katerih namen je zagotavljati javno infrastrukturo in/ali javne dobrine. Po vsebini torej na eni strani obsega zasebna vlaganja v javne projekte, na drugi strani pa javno sofinanciranje zasebnih projektov, ki so v javnem interesu.

ZJZP predvideva različne oblike sodelovanja med javnim in zasebnim partnerjem, in sicer:

1. razmerje pogodbenega partnerstva, ki ima lahko naravo:

javno naročniškega razmerja (javno-naročniško partnerstvo);

koncesijskega razmerja (koncesijsko partnerstvo);

2. razmerje statusnega partnerstva (institucionalno, »equity«).

Javno naročniško razmerje (javno-naročniško partnerstvo)

Bistveno za delitev med koncesijskim in javno naročniškim javno-zasebnim partnerstvom je delitev tveganj. Če javni partner nosi večino poslovnega tveganja izvajanja projekta, se javno-zasebno partnerstvo šteje za javno naročniško. V nasprotnem primeru, ko večino poslovnega tveganja prevzame zasebni partner, je razmerje opredeljeno kot koncesijsko partnerstvo.

Pri tem velja opozoriti tudi na delitev med klasičnim javnim naročilom in javno naročniškim partnerstvom; v primeru, ko celotno poslovno tveganje uspešnosti projekta nosi javni partner, gre za klasično javno naročilo, ne pa za pravo javno-zasebno partnerstvo, saj v tem primeru partnerstvo ne bi temeljilo na delitvi tveganja, kar pa je esencialni in nujni element za obstoj javno-zasebnega partnerstva. Šteje se, da zasebni partner nosi tveganje poslovne uspešnosti projekta, če so njegovi prihodki odvisni od izkoriščanja zgrajenih objektov ali naprav. Če pa bi javni partner zasebnemu partnerju jamčil nek minimalni prihodek oziroma bi se zavezal pokriti morebitno vsakoletno izgubo zasebnega partnerja pri izvajanju projekta, bi imelo tako partnerstvo naravo klasičnega javnega naročila, saj zasebni partner ne bi nosil nikakršnega poslovnega tveganja. Oblikovanje razmejitve med javno-zasebnim partnerstvom in klasičnim javnim naročilom je namreč bistveno za opredelitev pravne podlage za izvajanje postopka izbire zasebnega partnerja (oziroma izvajalca). Izvajanje postopkov javnih naročil črpa pravno podlago v Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3), izvajanje postopka izbire zasebnega partnerja pa je oprto na ZJZP. Bistvena razlika med klasičnim javnim naročilom in javno-zasebnim partnerstvom je tudi glede opredelitve zadolženosti javnega partnerja, saj projekti javno-zasebnega partnerstva praviloma ne pomenijo dodatnega zadolževanja javnega partnerja.

Upoštevajoč cilje projekta, zgoraj predstavljena oblika ni optimalna za Občino Idrija, saj zasleduje cilje, da bi predvidoma zasebni partner prevzel celotno tveganje za

47

izvedbo investicijskega projekta in bi tako javnemu partnerju zmanjšal strošek investicijskih vlaganj.

Koncesijsko razmerje (koncesijsko partnerstvo)

Koncesijsko razmerje predstavlja dvostransko pogodbeno razmerje med koncedentom in zasebnim partnerjem kot koncesionarjem, v katerem bi koncedent podelil koncesionarju pravico za izvedbo projekta za dogovorjeno časovno obdobje, kar bi vključevalo gradnjo, upravljanje in vzdrževanje sistema za obdobje 15-ih let. Od obsega dejavnosti, ki bi jih javni partner podelil koncesionarju, načina delitve poslovnega tveganja, vrste lastniškega modela, je odvisna od izbire med koncesijo gradnje ali koncesijo storitve.

V primeru odločitve za obliko koncesijskega partnerstva bi torej javni partner po izvedenem postopku izbire zasebnega partnerja, z njim sklenil koncesijsko pogodbo, s katero bi na zasebnega partnerja prenesla pravico (in obveznost) za izvedbo projekta.

Javni partner bi na zasebnega partnerja prenesel tudi pravico uporabe obstoječe infrastrukture, ki je nujno potrebna za izvajanje projekta. Zasebni partner pa bi bil zavezan zgraditi, upravljati in vzdrževati objekt, ki bi bilo potrebno za vzpostavitev in ohranjanje nemotenega delovanja. Zgrajena infrastruktura in oprema bi v skladu z dogovorom prešla v last javnega partnerja po izteku veljavnosti koncesijske pogodbe.

Zasebni partner bi svoj finančni vložek pokrival iz fiksne cene toplote, kjer najemnina predstavlja amortizacijo.

Odvisno od dogovora bi objekti in naprave postali last javnega partnerja bodisi takoj (na primer model zgradi-prenesi v last-upravljaj ali BTO / Build – Transfer – Operate) bodisi po preteku določenega obdobja (na primer model zgradi – upravljaj - prenesi v last ali BOT/ Build – Operate –Transfer). Model lastninske pravice na objektu bi moral biti opredeljen že v javnem razpisu za izbiro zasebnega partnerja. Ker je potrebno skrbeti predvsem za zagotavljanje javnega interesa, ki se kaže v kvalitetnem, trajnem in neprekinjenem izvajanju pogodbenih obveznosti iz koncesijske pogodbe, je verjetno priporočljivejša druga varianta, po kateri bi zgrajena infrastruktura prešla v last javnega partnerja po preteku veljavnosti koncesijske pogodbe.

V nasprotnem primeru se namreč finančna konstrukcija za zasebnega partnerja ne izkaže kot rentabilna in poslovno zanimiva. Za javni interes bi bilo mogoče tudi ob predlagani lastniški strukturi zadovoljivo poskrbeti, predvsem preko institutov izločitvene pravice v primeru stečaja ali drugega načina prenehanja zasebnega partnerja, ter razlastitve v primeru prenehanja koncesijskega razmerja. Pri urejanju teh vprašanj je potrebna posebna skrbnost predvsem pri sestavi koncesijskega akta in koncesijske pogodbe.

Glede na navedeno je koncesijsko razmerje javno-zasebnega partnerstva šteti za ustrezno obliko javno-zasebnega partnerstva. Projekt je za potencialne zasebnike zanimiv v obliki javno-zasebnega partnerstva.

48

Predlog optimalnega modela javno-zasebnega partnerstva

Interes za sklenitev javno-zasebnega partnerstva je bil iz vidika javnega subjekta vsekakor prisoten, vzroke za to pa lahko utemeljimo z naslednjimi ključnimi prednostmi tovrstnega sodelovanja:

Večja učinkovitost uporabe storitev javnega sektorja . Vključitev zasebnega kapitala v storitve javnega sektorja prinaša pozitivne sinergijske učinke z večjo stroškovno učinkovitostjo in višjo kakovostjo ponujenih storitev;

Premoženje javnega sektorja je izkoriščeno z večjo dodano vrednostjo;

Boljša porazdelitev tveganj . Temeljno načelo javno-zasebnega partnerstva je alokacija oz. razporeditev tveganja tako, da je za javnega in zasebnega partnerja doseženo učinkovitejše upravljanje s stroški;

Spodbuda za izvedbo javno-zasebnega partnerstva . Razdelitev tveganja pripomore k temu, da lahko zasebni partner izboljša menedžment upravljanja in zmogljivosti na obravnavanem investicijskem projektu;

Izboljšana kakovost storitev . Kakovost storitev, ki bodo izvedena v razmerju javno-zasebnega partnerstva, bo večja kot če bi investicijski projekt izvedli po klasičnih javnih naročilih. Rezultati se bodo odražali predvsem v boljši integraciji storitev, večji ekonomiji obsega ter večjih inovacijah na področju izvajanja predmetnih storitev.

Možnost pridobitve dodatnih prihodkov za zasebnega partnerja . Z investicijskim projektom, vpetim v javno-zasebno partnerstvo, bo zasebni partner pripomogel k znižanju stroškov koncedenta, ki je večji del odvisen od subvencij.

Izvedba obravnavanega investicijskega projekta prinaša vrsto različnih tveganj, vključno s tveganji, povezanimi z morebitnimi zamudami pri gradnji, prekoračitve stroškov, storitev dostopnosti in kakovosti za uporabnike ter spremembo same vrednosti projekta.

Ustrezna delitev tveganj je tako pomemben vir učinkovitosti v obravnavanem javno-zasebnem partnerstvu in pomeni prenos posameznih tveganj na tistega partnerja, ki tisto določeno tveganje najbolj obvladuje. Tveganja se med udeležencema projekta razporedijo na način, ki omogoča, da določeno vrsto tveganj prevzame tisti udeleženec v projektu, ki jih je najbolj sposoben odpravljati oziroma jih najučinkoviteje obvladuje. V vsakem primeru pa mora izvajalec javno-zasebnega partnerstva, ne glede na naravo javno-zasebnega partnerstva, nositi vsaj del poslovnega tveganja oziroma tržnih tveganj v zvezi z obsegom povpraševanja, ponudbe oziroma tveganjem razpoložljivosti. Če izvajalec javno-zasebnega partnerstva ne nosi niti dela poslovnega tveganja, razmerje, ne glede na poimenovanje oziroma ureditev posebnega zakona, ni javno-zasebno partnerstvo po Zakonu o javno zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06).

Med te kriterije lahko štejemo mnogo dejavnikov, ki vplivajo na stroške in prihodke poslovanja. Sem lahko npr. štejemo amortizacijo, poslovna tveganja zaradi nepredvidljivih finančnih gibanj (velika nihanja obrestnih mer) in s tem tudi različne možne načine

49

odplačevanja zneska (kredit, finančni najem), ki lahko zaradi nepredvidenih turbulentnih razmer pripeljejo do neželenega in popolnoma drugačnega zneska odplačila. Ravno zaradi tega je potrebno biti zelo previden pri določanju oz. opredeljevanju tveganja med javnim in zasebnim partnerjem.

Oblike in vsebino tveganj ter njihovo razdelitev med partnerja je treba podrobno in jasno opredeliti v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu, saj se tako lahko izognemo morebitnim zapletom v fazi izvajanja javno-zasebnega partnerstva.

Temeljna delitev tveganj zajema:

splošna tveganja , ki so neodvisna od vsebine projekta in partnerja nanje praviloma ne moreta vplivati;

specifična tveganja , ki so neposredno povezana s projektom in jih partnerja lahko nadzirata in upravljata.

Med splošna tveganja se prištevajo predvsem:

politična tveganja , povezana s splošnim političnim stanjem v državi, s spremembo fiskalne, zlasti davčne politike, z varnostnim stanjem države, tveganja glede sprejemanja političnih odločitev, ki se vežejo na vprašanja privatizacije, nacionalizacije, razlastitev in podobno;

ekonomska tveganja : povezana z makroekonomski položajem države, predvsem tveganje povišane inflacije, valutna tveganja, tveganja spremembe obrestnih mer, tveganja podražitve ključnih surovin, delovne sile, itd.;

tveganja spremembe zakonodaje : javno-zasebna partnerstva so močno odvisna od stabilnosti in predvidljivosti pravnega sistema, zato je s pogodbo potrebno opredeliti tveganja, povezana s spremembo zakonodaje, ki se nanašajo na pravice in obveznosti partnerjev (npr. zakonodajna sprememba vsebine javne službe, sprememba okoljske zakonodaje, itd.) in vplivajo na samo pogodbeno razmerje. Pri tem je treba upoštevati tveganja spremembe zakonodaje na ravni Skupnosti, države in lokalnih samoupravnih skupnosti;

tveganja nepredvidljivih zunanjih okoliščin : predvsem tveganja, ki se nanašajo na delovanje narave (naravne nesreče).

Zgoraj navedena tveganja so vedno prisotna in se razlikujejo od primera do primera. Predvsem gre za tveganja, ki ogrožajo projekt, tako iz vidika javnega kot zasebnega partnerja.

Poudarki, ki jih je v postopku vzpostavitve partnerstva potrebno upoštevati:

izbira finančno stabilnega (likvidnega) partnerja, ki lahko zagotovi ustrezna investicijska sredstva,

načelo gospodarnosti – »value for money«,

skupno obvladovanje tveganj,

vzpostavitev konkurence v fazi izbire partnerja,

50

maksimiziranje fleksibilnosti javnega partnerja,

omejitev obveznosti zasebnega partnerja na nujne,

oblikovanje uravnoteženega partnerstva,

zagotovitev kvalitetne izvedbe,

oblikovanje dodatnih meril.

Izbrani model z vidika varovanja javnega interesa in razporeditve poslovnih tveganj predstavlja optimalen izbor za naročnika, hkrati pa upošteva vidik poslovnih interesov zasebnega sektorja. Model predstavlja uravnoteženo obliko javno-zasebnega partnerstva, ki zagotavlja njegovo uspešno realizacijo, ob predpostavki izpolnitve ekonomskih in tehničnih kriterijev za njegovo izvedbo. Navedeni model namreč javnemu partnerju omogoča, da najlažje in najbolj učinkovito zavaruje javni interes in z njim v veliki meri prekrivajoč se interes uporabnika. Javni interes je namreč predvsem, da se zagotovi kvalitetno, permanentno in nemoteno izvajanja predmetne storitve upravljanja in vzdrževanja, ob čemer morajo biti stroški izvajanja storitev, ki se odrazijo skozi plačila uporabnika, primerljivi s stroški v drugih primerljivih objektih. Javni partner zasleduje tudi jasen interes, da so nedopustne kakršnekoli dodatne obremenitve javnih financ. S tega stališča se oblika koncesijskega partnerstva po modelu BTO izkaže kot manj primerna, saj v obeh primerih javni partner prevzema tveganje zvišanja stroška vzdrževanja in upravljanja v primeru, da ta presega pričakovane prihodke, zato se lahko izpostaviti zahteva, da je za rentabilno poslovanje zasebnega partnerja potrebno zagotoviti dodaten, stalen in javen vir financiranja. Predlagan model tveganje rentabilnosti projekta skoti celotno pogodbeno obdobje prenaša izključno na stran zasebnega partnerja, kar je z vidika obremenjevanja javnih financ optimalno. Predlagan model javnemu partnerju omogoča, da vzpostavi učinkovite in pregledne mehanizme nadzora kvalitete izvajanja projekta ter v primeru ugotovljenih kršitev javnemu partnerju zagotavlja tudi možnost sankcioniranja, kar je pri npr. statusni obliki zelo oteženo, saj bi javni partner tam nastopal hkrati v vlogi nadzornika in izvajalca.

Izbrani model omogoča izbiro zasebnega partnerja, ki bo prevzel vse obveznosti, kot izhaja iz opisa projekta, v enem koraku. S tem, ko se izvede en javni razpis se bistveno skrajšajo roki potrebni za izvedbo postopka. Izvedba samo enega javnega razpisa je optimalna tudi z vidika morebitnih pritožbenih postopkov, kjer se tveganje skoncentrira na en sam postopek.

Izbrani model omogoča uravnoteženo razporeditev tveganj med partnerja po načelu, da vsak izmed partnerjev prevzame tista tveganja, ki jih sam lahko najbolje obvladuje. Javni partner si sicer želi čim več poslovnega tveganja prenesti na zasebnega partnerja, vendar se ob tem zaveda, da je za uspešno partnerstvo potrebno izbrati in oblikovati tak model javno-zasebnega partnerstva, ki bo ekonomsko opravičljiv ter bo zagotavljal učinkovito in uspešno realizacijo zastavljenega cilja.

Ob navedenem je potrebno poudariti, da je tudi iz vidika zasebnega partnerja predlagan model optimalen, saj mu zagotavlja finančno izvedljivo in rentabilno investicijo. Ob tem ima zasebni partner priložnost, da uvede učinkovit in gospodaren sistem upravljanja in vzdrževanja ter lahko popolnoma samostojno, v okviru nadzora javnega partnerja, zagotavlja izvajanje storitev. Predlagan model je z vidika prenosa tveganj uravnotežen, tako da zasebni partner prevzema tista poslovna tveganja, ki jih najlažje obvladuje, ob tem pa omogoča

51

relativno predvidljivo in dolgoročno planiranje in povrnitev investicije v koncesijskem obdobju, kot bo določeno v postopku javnega razpisa.

Na podlagi navedenega lahko zaključimo, da je javno-zasebno partnerstvo v koncesijskem razmerju po modelu BOT najsmotrnejši način za realizacijo predmetnega projekta ter da izbran model najbolj celovito sledi interesom tako javnega kot zasebnega partnerja.

S pravnega vidika so prednosti izbranega modela naslednje:

je najhitrejši izmed vseh predstavljenih modelov;

izvede se samo en postopek javnega razpisa;

omogoča najbolj uravnoteženo razporeditev tveganj med javnim in zasebnim partnerjem;

zagotavlja najučinkovitejši način zavarovanja javnega interesa;

zagotavlja učinkovito uresničitev postavljenega cilja.

10.2.1.5. SWOT analiza javno-zasebnega partnerstva

SWOT analizo je moč aplicirati na vse ravni in aspekte investicije. Pri SWOT analizi elemente preverbe predstavljajo štirje aspekti in sicer prednosti, slabosti, priložnosti ter nevarnosti. Namen analize je pomoč pri strateških odločitvah.

Najprej je potrebno razmejiti prednosti/slabosti in priložnosti/nevarnosti. Prva dva aspekta se nanašata na notranje dejavnike, druga dva pa na zunanje dejavnike. Glavna razlika pri tem je, da imamo pri notranjih dejavnikih vpliv, da se prilagodimo, razvijemo, ali kako drugače ukrepamo. Pri notranjih dejavnikih se nahajamo v območju lastnega vpliva. Priložnosti/nevarnosti se nanašajo na zunanje dejavnike na katere nimamo vpliva in ne moremo direktno sami narediti nič, kot le to da se prilagodimo. Torej gre za dva območja, eno je območje vpliva, kjer imamo moč sami neposredno vplivati s svojimi dejanji, drugi dejavniki so izven našega območja vpliva in ne moremo narediti direktno nič, lahko pa te izkoristimo v svoj prid s fleksibilnostjo in prilagajanji ostalih dejavnikov.

Priložnosti do tisti del analize, ki se nanašajo na elemente izven našega vpliva, vendar pozitivno vplivajo na naše delovanje ali bodo v zunanjem okolju nastopili v bližnji prihodnosti. Nanašajo se predvsem na politične, ekonomske, socialne, okoljske, demografske, tehnološke, vladne, zakonske in konkurenčne trende. Seveda so vse to lahko tudi nevarnosti. Priložnosti nam omogočajo, da še hitreje izkoristimo svoje prednosti in delujejo kot vzvod. Če izkoristimo prave priložnosti, lahko naredimo bistveno več v krajšem času.

Nevarnosti so nazadnje tista najbolj pereča zadeva v analizi, ki predstavlja potencialni negativni učinek, na katerega enostavno nimamo vpliva. Tukaj nam preostane zgolj to, da se

52

v svojem bistvu prilagodimo. Izjemno pomembno je, da identificiramo nevarnosti ter izdelamo strategijo, kako bomo reagirali, če se določena nevarnost uresniči.

Končna strategija je seveda, da gradimo na prednostih, odpravimo pomanjkljivosti, izkoristimo priložnosti ter se izognemo nevarnostim.

V nadaljevanju predstavljena SWOT analiza prikazuje zgoraj opisan model javno-zasebnega partnerstva in izpostavlja njegove prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti.

Tabela 18: SWOT analiza javno-zasebnega partnerstva – BTO model

PREDNOSTI SLABOSTI

javni partner izvede en javni razpis, s katerim se izbere koncesionarja;

večino tveganja nosi zasebni partner, kar pomeni, da je potrebno za določeno obdobje prenesti upravljanje na koncesionarja;

po izgradnji postane javni partner lastnik zgrajene infrastrukture;

da se upravljanje dolgoročno prenese na koncesionarja, ki prevzema tudi poslovno tveganje rentabilnosti projekta;

pregledno sankcioniranje slabega izvajanja javne službe;

javni partner lahko lažje in bolj neposredno zastopa interese uporabnikov javne storitve;

relativno enostavno prenehanje javno-zasebnega partnerstva;

predviden strošek vzdrževanja in upravljanja lahko presega pričakovane prihodke, zato se lahko izpostavi zahteva, da je za rentabilno poslovanje zasebnega partnerja potrebno zagotoviti dodaten, stalen in javni vir financiranja;

prevzeto tveganje se izrazi pri finančnih parametrih;

večji del razmerja je potrebno opredeliti vnaprej pri razpisu, manjša možnost upoštevanja pobud zasebnega sektorja.

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI

dolgoročna ureditev vprašanja upravljanja v okviru ene koncesijske pogodbe;

najbolj pregledni način vnaprej opredeljenih pravic in dolžnosti obeh partnerjev;

potrebno je natančno opredeliti nadzor nad izvajanjem projekta;

potrebno je natančno opredeliti način oblikovanja (spremembe) cene izvajanja storitev.

53

lahko se lažje opredeli možnost predčasnega prenehanja (odvzema) koncesije.

Tabela 19: SWOT analiza javno-zasebnega partnerstva – BOT model

PREDNOSTI SLABOSTI

javni partner izvede en javni razpis, s katerim se izbere koncesionarja;

večino tveganja nosi zasebni partner, kar pomeni, da je potrebno za določeno obdobje prenesti upravljanje na koncesionarja;

po izgradnji postane zasebni partner (koncesionar) lastnik zgrajene infrastrukture;

da se upravljanje dolgoročno prenese na koncesionarja, ki prevzema tudi poslovno tveganje rentabilnosti projekta;

pregledno sankcioniranje slabega izvajanja storitev;

javni partner lahko lažje in bolj neposredno zastopa interese uporabnikov javne storitve;

relativno enostavno prenehanje javno-zasebnega partnerstva.

javni partner postane lastnik infrastrukture po poteku nekega daljšega časovnega obdobja (po preteku koncesijske dobe);

po preteku koncesijske dobe bo zgrajena infrastruktura relativno stara (stroški vzdrževanja, obnove itd. bodo višji);

zelo podrobno je potrebno vnaprej opredeliti razmerja (manjša fleksibilnost v fazi izvajanja koncesije).

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI

preveto tveganja javnega partnerja je manjše kot pri BTO, kar se praviloma izrazi pri finančnih parametrih;

najbolj pregledni način vnaprej opredeljenih pravic in dolžnosti obeh partnerjev;

lahko se lažje opredeli možnost predčasnega prenehanja (odvzema) koncesije.

potrebno je natančno opredeliti nadzora nad izvajanjem projekta;

potrebno je natančno opredeliti način oblikovanja (spremembe) cene izvajanja storitev;

tveganje javnega partnerja je povezano s finančno solidarnostjo koncesionarja (varovalo 81. člen ZJZP);

javni interes in upravljanje z

54

zgrajeno infrastrukturo je potrebno natančno opredeliti za določeno obdobje (opredelitev mehanizmov reševanja možnih zapletov v času trajanja koncesijskega razmerja).

Na podlagi izračuna prihranka, ki je podan ob upoštevanju trenutnih cen toplote ter cen, ki jih je na podlagi metodologije oblikoval promotor izhaja, da je konkreten projekt primeren za izvedbo v okviru javno-zasebnega partnerstva.

55