49. FBS: Bilten 10

Download 49. FBS: Bilten 10

Post on 06-Apr-2016

223 views

Category:

Documents

0 download

DESCRIPTION

 

TRANSCRIPT

<ul><li><p>biltenFbS 26|10|14</p><p>Vlado novak,prejemnik bortnikovega prstana 2014Ni posebnega nisem in to je morda pred-nost, je pred leti v intervjuju za asopis Delo o svojem videzu izjavil Vlado Novak. A prav ta ni-posebnost je danes eden najbolj prepoznavnih in posebnih igral-skih obrazov slovenskega gledalia, filma in televizije. Vlado Novak je vse. Je smeh in solze, prefinjenost in robatost, resnobna trpkost in groteska, stvarnost in simbol, eruptivna ustvarjalnost, silovita energija in svoboda je umiljen dramski lik in hkrati dober znanec iz sosednje ulice.Igralec Vlado Novak, prvak Drame Sloven-skega narodnega gledalia Maribor, se je rodil leta 1952 v Mariboru, kjer je leta 1974 diplomiral na prvi stopnji Visoke ekonom-sko-komercialne ole. e isto leto se je vpi-sal na Akademijo za gledalie, radio, film in televizijo v Ljubljani. Ekonomist enostavno nisem mogel biti. Da ostane zdrav, mora lovek poeti to, za kar je rojen. e ez leta ugotovi, da mu ustreza kaj drugega, se vsak pameten lovek pa prekvalificira, pravi Novak, ki je tisto, za kar je rojen, spoznaval e kot ustvar-jalec v mariborskem amaterskem gledaliu Slava Klavora. eprav se je s prvo vlogo v poklicnem gledaliu (Cosmo de Medici v Bre-chtovem Galileu) spoprijel e leta 1972 v Drami SNG Maribor, vse ni bilo tako premortno in enostavno. V nekem intervjuju je izjavil, da pri osemnajstih pravzaprav ni vedel, kaj bi rad. Preizkual je ivljenje in ivljenje je preizkualo njega. Ekonomija, igralstvo, sluenje vojakega roka, zaposlitev za pol leta v Tovarni avtomobi-lov, angama v Primorskem dramskem gleda-liu v Novi Gorici v sezoni 1976/77, naslednje leto uspeno opravljena avdicija v maribor-skem gledaliu in prva sezona v redni slubi v Drami SNG Maribor v sezoni 1977/1978 Pot je bila zartana. Zmagalo je gledalie. Leta 1981 je absolviral tudij dramske igre in umetnike besede na AGRFT in kasneje tudi diplomiral. Postal je lan igralskega ansam-bla Slovenskega ljudskega gledalia Celje, ez leto se je vrnil v mariborsko Dramo, za kraji as kot vrilec dolnosti umetnikega vodje, nato kot igralec.Vlado Novak je v svoji izjemni gledaliki karieri v mariborski Drami in drugih gle-daliih po Sloveniji odigral ve kot 120 vlog. e od samega zaetka ga sreujemo kot ustvarjalca velikih, nosilnih dramskih karakternih vlog. O kreiranju gledalikih in filmskih vlog je v intervjuju za asopis Delo leta 2009 povedal, da vsako ustvo </p><p>pomaga, e je pravo. Sicer pa moji liki zme-raj spijo v sosednji, ne v moji sobi. Vasih, ko je lep dan, jih vzamem s sabo.e bi eleli nateti vse pomembne in vrhunske vloge Vlada Novaka, bi dobili zapis obsega tele-fonskega imenika. Zato se osredinimo na tiste, ki so jih kot presene prepoznale in ga zanje nagradile tudi tevilne strokovne komisije. Za vlogo Simona Vebra v Janarjevem Velikem bri-ljantnem valku je leta 1985 prejel nagrado Pre-ernovega sklada, Bortnikovo nagrado za igro in Bortnikovo nagrado obinstva. Strokovna irija Bortnikovega sreanja je v obrazloitvi zapisala: Junaka naih dni v vrtincu repre-sivnega sistema je Vlado Novak upodobil z dostojanstveno dro, silovito notranjo energijo, izraeno z zadrevano, vseskozi obvladujoo in v napetosti rastoo igro. V Velikem briljan-tnem valku je Novak ponovno zaigral tudi po tridesetih letih, v sezoni 2012/2013. Tokrat je blestel v vlogi Volodje. Kot bolniar Volodja je natanno, z mono igralsko prezenco odmerjal teror in prevzem oblasti v zavodu, je ob pred-stavi v Mladini zapisala Vesna Teran.Novakova umetnika pot je prav posejana z Bortnikovimi nagradami. Leta 1989 je prejel Bortnikovo nagrado za igro za vlogo Janningsa v Korievem Modrem angelu, leta 1993 Bortnikovo nagrado za epizodno vlogo za vlogo Simeonov-Piika v enjevem vrtu A. P. ehova, leta 1996 Bortnikovo nagrado za igro in nagrado obinstva Bortnikovega sreanja za vlogo Roberta v Pinterjevi Prevari. Leta 2004 je bil nagrajen za vlogo Williya Lomana v Millerjevi drami Smrt trgovskega potnika, za katero je Matej Bogataj v Dnevniku zapi-sal: Njegov Willy je odigran natanno s pravo mero med prepriljivostjo in blagim karikiranjem, je pogrbljen, na rto zlikan moiek z zalizanimi lasmi, mali lovek, ki se pogovarja sam s sabo, ki se ves as trudi z nekakno prijaznostjo, ki je na robu servil-nosti, ker pa spodaj vse vre, se vasih prevesi v izbruh, v trenutno in nevarno jezo, ki pa jo spet hitro potlai pod prisiljen, poklicni nasmeek. Za svoje delo na gledalikih odrih je prejel tudi Glazerjevo listino, Maru-lievo nagrado v Splitu, Srebrni grb mesta Maribor in leta 2013 Glazerjevo nagrado za ivljenjsko delo.Vlado Novak je igralec, ki enakovredno obvladuje celoto in detajl. Ima neverjetno sposobnost vivljanja in transformacije, obenem pa zna, kadar tako zahtevata vloga </p><p>in reijski koncept, ohranjati tudi zdravo dis-tanco in prefinjen humor. Enako dobro zna biti intelektualno vzvien in zajedljiv kakor tudi loveko topel in ranljiv. Razpon njego-vih vlog pria o talentu zavidljivega formata. Kot izrazito karakteren igralec je seveda tudi ljubljenec filmske kamere. Na filmu in tele-viziji je odigral ve kot 60 vlog. Filmski kritik Damjan Vinter je o njegovi nepozabni vlogi mehanika Gajaa v Petelinjem zajtrku zapisal: Vlado Novak je neposreden, iskren in proni-cljiv obenem. Prijazen in trmast. Vedno io novih spoznanj in morda zaradi tega kdaj pa kdaj nestrpen, a nikoli zlonameren. Kot bi se v njem prepletale lastnosti netetih odigra-nih vlog. Lahko je tragina figura Velikega briljantnega valka, prefrigan trgovski potnik, vase zagledan plemeniti mean ali pa Gaja, preprost avtomehanik z velikim srcem. Vlado Novak, dobitnik tevilnih gledalikih in film-skih priznanj, ob pisani niansi razpoloenj, bogati paleti misli in kritino razmiljujoem pogledu na svet ostaja zvest samemu sebi. In se, pred kamero ali na odru, veer za veerom razdaja obinstvu.Novak je igralska ival tako so ga po enem od igralskih presekov z obudo-vanjem in zavistjo poimenovali igralski kolegi. In res, ta metaforina oznaka seema bistvo njegovih vsestranskih igralskih kvalitet. Na odru je ivalska energija, osredotoena in usmerjena v cilj, ne glede na to, kaj se dogaja na poti. V igri zdruuje instinkt, prebrisanost, mo alfa samca, individuuma, ki vodi in usmerja. Hkrati pa zmore biti igralski prvak Vlado Novak del tropa, igralske druine, ki sebe in svojo posebnost vsak trenutek harmonizira s celoto.e sem odkrit, sem si el vasih ob pogledu v ogledalo na ivce. Do tega sem imel vso pravico, saj si gredo na ivce tudi lepotci in misice. Zdaj ne bi elel biti dru-gaen. Tudi v detajlu ne, je izjavil o sebi. Tudi gledaliki, filmski in televizijski gle-dalci ter poznavalci in ljubitelji slovenske kulture ne bi eleli, da je drugaen, saj je tak, kot je, zvezda stalnica v zenitu umetni-ke popolnosti. In naj ne bo drugaen tudi v prihajajoih gledalikih sezonah. Tudi v detajlu ne. Vlado Novak, slovenski igralec, prejemnik Bortnikovega prstana 2014.</p><p>Mojca Jan Zoran</p></li><li><p>Poroilo strokovne irijeAmelia Kraigher, selektorica 49. Festi-vala Bortnikovo sreanje, je v tekmo-valni program uvrstila 11 predstav; na festivalu smo jih zaradi objektivnih razlogov videli le 10. Nevladne organizacije e odmislimo eno koprodukcijo v tekmovalnem programu niso sodelovale, so pa se na njem predstavila skoraj vsa slovenska javna gledalia.Zasledimo tiri reiserska imena, ki se ponavljajo od lani, ko je tekmovalni program izbral drug selektor. Reiser Jernej Lorenci in reiserka Mateja Kole-nik sta letos sodelovala na Bortniko-vem sreanju vsak s po dvema uprizo-ritvama, medtem ko so se na festivalu prvi predstavili reiserji mlaje gene-racije Igor Pison, Kaja Tokuhisa in Natalija Manojlovi. V primerjavi z lani zasledimo tudi presenetljivo tevilo mladih igralk in igralcev (tistih, starih do 30 let) nateli smo jih kar 13 v estnajstih vlogah.</p><p>Pria smo bili izjemno raznovrstnim dramskim oziroma besedilnim predlo-gam uprizoritev: igralevemu mono-dramskemu avtoportretu (Zakulisje prvakov); trem slovenskim klasinim dramskim besedilom (Svatba, Kralj na Betajnovi in Mrtvec pride po ljubico), post-dramskemu tekstu, sestavljenemu iz dveh monologov (Zapiranje ljubezni), fra-gmentarnemu filozofskemu eseju (Vzgoja stoika), ameriki klasiki (Nae mesto), dramatizaciji sodobnega nemko-sloven-skega romana (Angel pozabe) in dvema dramskima predlogama japonskega izvora (Prijatelji in Moderne n drame). Precej raznolika je tudi anrska obar-vanost predstav, pri emer pa vendarle prevladuje razmiljujoi, resnobni, temaneji duh, komedije v isti formi letos nismo videli. Tekmovalni program Bortnikovega sreanja predstavlja tisto najbolj rele-vantno, najbolje, kar je na slovenskih odrih nastalo. Seveda gledalika pro-dukcija niha, kakno sezono je njena bera bogateja, drugi bolj uborna. </p><p>Letonji izbor je v primerjavi z lanskim nekoliko skromneji, eprav ob tem kae tudi stabilnost in vitalnost. Ena bistvenih nalog gledalia je razvoj in uveljavitev nacionalne dramatike, zato smo veseli, da smo si v tekmoval-nem programu lahko ogledali pet upri-zoritev, temeljeih na slovenskih dram-skih predlogah. Slovenska besedila so torej obsegala polovico tekmovalnega programa, kar je najbolje razmerje v zadnjih letih. Sklepamo torej lahko, da slovenska dramatika, bodisi klasina bodisi sodobna, uspeno nagovarja as, v katerem ivimo.</p><p>Strokovna irija v sestavi:Tea Rogelj, predsednicaJasen Boko Tomasz KubikowskiBarbara Orel Petra Vidali</p><p>V Mariboru, 26. oktobra 2014</p><p>Velika nagrada Festivala Bortnikovo sreanje za najboljo uprizoritev</p><p>SvatbaRudija elige v reiji Jerneja Lorencija in izvedbi SNG Drama Ljubljana</p><p>Uprizoritev Svatba korenito prestavi eli-govo kombinacijo absurda in poetinosti v na as. Notranjo logiko teksta posvoji in jo radikalno prizemlji, hkrati pa spod-mika vzrono-posledino sosledje, tako da se mora to v uprizoritvi v vsakem prizoru znova vzpostavljati. Dramaturgija in reija kontrastov nas prisilita, da preskakujemo iz lahkotnega smeha v krvave obraune, za vsakim vogalom nas aka nelagodje nae razpadajoe sedanjosti. Rablji niso ve le </p><p>votli in cinini nesreniki, so banalni uni-evalci, ki uivajo v spektaklu, rtvi pa sta e bolj ranjeni in razcefrani. Gledalie krutosti je postalo skoraj razposajeno. Vse je drugae, a e vedno isto, skupnost svojo frustracijo ponovno razreuje z nasiljem nad nemonim posameznikom. Celoten igralski ansambel reijsko zamisel ure-sniuje kolektivno in individualno pre-priljivo ter ustvari zgoeno in stabilno atmosfero. </p><p>nagrada za najboljo reijo</p><p>Mateja Kolenikza reijo uprizoritve Moderne n drame v izvedbi Slovenskega stalnega gledalia Trst in Prijatelji v izvedbi SNG Drama Ljubljana</p><p>Reija je umetnost zdruevanja raznolikih elementov uprizoritve z namenom ustva-riti prepriljivo odrsko celoto. Je umetnost navdihovanja in vodenja igralcev, tako posameznika kot skupine; je umetnost prenosa situacij iz tistih, zajetih v dram-sko predlogo, v tiste, ki zaivijo na odru in sestavljajo edinstven uprizoritveni univerzum. Reija Mateje Kolenik je v letonjem tekmovalnem izboru nepreko-sljiva. Sooila se je z zelo zahtevnima in </p><p>povsem razlinima dramskima predlo-gama, obema izhajajoima iz japonske kulture: sanjskimi, poetinimi mini dra-mami in dramo Koba Abeja, postavljeno v obsesivno bliino gledalia absurda. Nagrado podeljujemo za detajlirano, pre-finjeno in skrajno disciplinirano tkanje uprizoritvene mree, ki v stiku z gleda-likimi tradicijami vzhoda ustvarja samo-svojo odrsko poetiko.</p></li><li><p>Posebna nagrada irije </p><p>Moderne n drame v izvedbi Slovenskega stalnega gledalia Trst za vizualno in zvono podobo</p><p>Vizualna in zvona podoba Modernih n dram izhaja iz temeljne dramaturko-reijske zasnove. Poigravanje z dualizmom, neloljivo vtkanim v klasino n dramo, pripelje do spojitve inventivnih vizualnih in zvonih elementov uprizoritve. Scenografija, kostumografija, oblikovanje svetlobe in </p><p>odrsko gibanje se harmonino prepletajo z zvonimi elementi, od tonskih efektov in estetike radijske drame do nevsiljive, a vseprisotne glasbe. Vizualno in zvono oblikovanje je dramaturko-reijskemu konceptu enakovredni ustvarjalni dejavnik; uspeno zdruuje tradicionalno in sodobno v koherentno odrsko vizijo.</p><p>tri nagrade za igro</p><p>Nina Ivaniinza vlogo Lenke v uprizoritvi Svatba v izvedbi SNG Drama Ljubljana</p><p>Igranje mentalno zaostale osebe kot glavne, lirine junakinje uprizoritve pred-stavlja tevilne izzive in e ve nevarno-sti, saj se pri tem zlahka zaide v pretira-vanje ali manko izraza. Zahteva izostreno senzibilnost, ki se skriva za nezmonostjo komuniciranja, a hkrati mora nagovarjati. Takno igranje ne sme biti preve gro-teskno in tudi ne preve sentimentalno, niti trivialno in niti shematino. Vzbu-</p><p>jati mora simpatijo, hkrati pa jo mora znati v doloenih trenutkih prekiniti, da vzpostavi jasno razloen svet lika. Nina Ivaniin se je izognila vsem tem pastem in zasnovala nepozabno figuro enske--otroka z velikimi zaudenimi omi; tako kot nenadoma vzcveti v veselju, zapade tudi v obup, ob tem pa vzpostavi svoj lastni ritem intelektualnega in ustve-nega razumevanja sveta.</p><p>Janez kofza vlogo Oeta v uprizoritvi Angel pozabe v izvedbi SNG Drama Ljubljana</p><p>Angel pozabe ob preseni besedilni pre-dlogi dolguje svojo mo predvsem angel-skemu igralskemu deleu. Redukcija, ki jo dramatizacija vzpostavi pri postavitvi akterjev z babico in mamo v eni igralki, e bolj poudari vlogo nedeljenega oeta, te nebogljene in travmatizirane avtori-tete. Oe Janeza kofa z ganljivim spletom </p><p>norosti, boleine in milosti ustvari pretre-sljivo intimno in protivojno prievanje. Z nenehno maninostjo, vzponi in padci in z maksimalno intenzivnostjo v traginih in kominih momentih diktira ritem upri-zoritve in izrie zagotovo enega najmo-nejih ibkih oetov slovenske literature, dramatike in odra. </p><p>Barbara Cerarza vlogo Nje v uprizoritvi Angel pozabe v izvedbi SNG Drama Ljubljana</p><p>Barbara Cerar je kot Ona, centralni lik v Angelu pozabe, postavljena pred zahtevno nalogo izpeljati mora dramaturki lok od deklice, ki se udi svetu in ga skua razumeti, preko dekleta, ki se odloi za svojo pot in jo tudi udejanji, in konno do pesnice, ki najde svoj jezik, svoj izraz.Barbara Cerar ne podaja deklice z zuna-njimi, telesnimi znaki otrotva, ampak s udenjem, navduenjem nad spoznava-</p><p>njem okusov, vonjav, barv, narave in babi-inega poganskega misticizma. Podaja jo s prostodunostjo, s kakrno otroci doje-majo svet. Barbara Cerar kot Ona vseskozi in vedno bolj vsrkava, odseva, a se tudi ograjuje od osebnih travm starev in babice ter travm z manjinstvom zaznamovanega okolja. Na odru raste in dozoreva pred nami, ob tem pa nas s svojim arom vseskozi pri-klepa, vedno znova oara in gani.</p><p>Nagrada za dramaturgijo</p><p>Goran Ferec za dramaturgijo uprizoritve Moderne n drame v izvedbi Slovenskega stalnega gledalia Trst</p><p>Dramaturki koncept petih Miimovih enodejank, temeljeih na predlogah n iger, izhaja iz odloitve, da najkomple-ksneja od njih, Hanjo, prevzame vlogo povezovalne zgodbe. S takno zasnovo vstopi uprizoritev v ustvarjalni dialog s tradicijo n iger, ki je podlaga nove ina-ice, videne skozi Miimovo interpretacijo </p><p>tradicije. Namesto petih, med seboj strogo loenih enot, Moderne n drame z inven-tivnim dramaturkim prijemo...</p></li></ul>