3esglas - arhivarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1990_98_l.pdf · prvi dan anketiranja ja bil...
TRANSCRIPT
3ESGLAS L e t o X L I I I — š t . 98 - C E N A 8 d i K r a n j , to rek , 18. decembra 1990
N a p o v e d v i s o k e u d e l e ž b e
Ljubljana, 17. decembra - Predstavniki Dela - Stik, ki opravlja redne javnomnenjske ankete pred plebiscitom, so na današnj i novinarski konferenci seznanili javnost z rezultati ankete, ki so jo opravili v nedeljo. Nedelja je bila deseti anketni dan. O d vprašanih jih je 94,7 odstotka odgovorilo, da se bo udeležilo glasovanja, 2,5 odstotka jih ne bo šlo glasovat, 2,8 odstotka vprašanih pa se jih
š e ni odločilo. Odstotek tistih, ki bodo šli glasovat, n a r a š č a . Prvi anketni dan je bilo 81,7 odstotka, peti dan 86,3 odstotka, osmi dan je bil odstotek 94,9, deveti dan 89,9, v nedeljo pa spet 94,7. V nedeljo je 92,4 odstotka vprašan ih odgovorilo, da bodo za samostojno državo Slovenijo. 0,7 odstotka jih je odgovorilo, da bodo proti, 6,9 odstotka pa se jih š e ni odločilo. Tudi odstotek za je porastel. Prvi dan anketiranja ja bil 79,5 odstotka, najvišji pa je bil deveti anketni dan, ko je znaša l 94,2 odstotka. • J . Košnjek
Severjeve nagrade Š k o f j a L o k a - P r e d po lno dvo rano L o š k e g a o d r a so v nedel jo z v e č e r p o d e l i l i l e t o š n j e Severjeve nagrade z a p o k l i c n e , ama te r ske i n š t u d e n t s k e i g r a l s k e d o s e ž k e . P r e j e l i so j i h V i o l e t a T o m i č , N i k o G o r š i č , K o n d i P i ž o r n , T o n e T e k a v e c i n V a l t e r D r a g a n . V dvajset ih l e t i h , k a r obsta ja s k l a d imenovan po v e l i k e m s lovenskem i g r a l c u , je pr iznanje pre je lo ž e več ko t sto ig ra l cev , od tega sko ra j p o l o v i c a p o k l i c n i h . L e t o s je ž i r i j a pre je la i m e n a osemnajs t ih k a n d ida tov , i z b r a n i pa so b i l i š t i r j e . Z b r a n e je n a g o v o r i l č l a n upravnega o d b o r a T o n e K u n t n e r , p r i znan ja pa je nagra jencem p o d e l i l B r a n k o B e r č i č , p redsednik upravnega o d b o r a s k l a d a S t a n e t a Sever j a . # L . M . , F o t o : J u r e C i g l e r
Nagrade na prepihu Z nagradami za ustvarjalnost na kulturnem področju je bil
vedno kakšen križ. Mso še tako daleč polemike, ki se že kar vsako leto bijejo okoli nacionalnih Prešernovih nagrad in ker se z vso naglico bliža začetek februarja, bi bilo skorajda iluzorno pričakovati, da bo predvsem strokovna javnost tudi najvišja priznanja za leto 1991 sprejela složno in pritrjujoče mnenju žirije.
Toda, če se ozremo od priznanj nacionalnega ranga k drugim nagradam, začuda ne bi našli kakšnega posebej drugačnega stanja. Še posebej v novem, po volitvah drugačnem političnem ozračju tudi z nagradami za kulturno delo ni več tako, kot je bilo: desetletja stara Prešernova nagrada Gorenjske je že na novem politično kulturnem prepihu: gorenjski župani so jo kratkomalo odpisali, češ - saj imamo občinska priznanja za kulturno delo, ne potrebujemo še regijskega. Vendar kaže, da župani vendarle niso postavili končne pike takšnemu svojemu razmišljanju, saj o predlogu razpravljajo tudi po odborih za kulturo v vseh gorenjskih občinah. Za sedaj je jasno le, da je prihodnost Prešernovih nagrad nejasna, drži pa, da jih 8. februarja 1991 ne bo. Nekaterim razmišljanjem o tej nagradi pa bi vendarle kazalo prisluhniti: predvsem glede tega, naj bi bila bienalna, to je na dve leti. V nekaterih občinah so namreč že doslej težko našli vsako leto kandidata za takšno priznanje, res pa je, da v nekaterih občinah zlahka tudi po dva in več. Morda bo vsekakor treba prevetriti kriterije, število nagrajencev in druge posebnosti, ki jih dosedanja komisija za podeljevanje teh nagrad prav dobro pozna.
Gotovo pa bi se morali najbolj bati razmišljanj, da smo vsi enako dobri na tem in na drugem področju in zakaj bi se z nekakšnimi priznanji oddaljili od udobnega povprečja. Se posebej je to važno v kulturi, pa naj gr« za občinska priznanja ali kakšna druga. # Lea Mencinger
Občanom Kranja V petek, 21. decembra 1990, bo naš gost na predplebiseit-ftcm zboru predsednik Slovenije M i l a n K u č a n Javna tribuna, na kateri bo predsednik spregovoril o slovenski državnosti in samostojnosti ter odgovarjal na vaša vprašanja, bo ob 16. uri v sobi številka 15 v stavbi kranjske občinske skupščine. Vabijo politične stranke
Kranja
Zbor Sivih panterjev Kranj , 18. decembra - Stranka upokojencev gorenjskega območja in Kranja, Sivi panterji, vabi na zbor za pripravo plebiscita, ki bo v sredo, 19. decembra, ob 10. ur i , v sejni dvorani občine v Kranju. N a zboru bo sodeloval tudi mag. Dragan Černe t i č . predsednik stranke, ter predstavniki ljubljanskega in gorenjskega območ ja .
O k r o g l a m i z a o s o c i a l n e m p o l o ž a j u
v R a d o v l j i c i
Stečaji, odpusti, socialni pretresi, Elan... Radovl j ica , 14. decembra - Radovl j i šk i soc ia l i s t i , k i so v odprtem pismu ž u p a n u V l a d i m i r u Cernetu d a l i pobudo za okrog lo mizo o socia ln i p rob lemat ik i v o b č i n i , so zdaj pr iš l i na svoj r a č u n . Z njimi pa tudi vsi t is t i , k i j i h skrbi jo s t eča j i , izgube delovnih mest, soc ia ln i pretresi, padec d r u ž b e n e g a standarda, brezperspektivnost mlade generacije... N a vpraš a n j a sta za okrog lo mizo odgovarjal i tudi min is t r ic i za so-c ia lo dr . Kat ja Boh in za delo J o ž i c a Puhar .
Javna t r ibuna je le prv i o d p red logov , k i j i h r adov l j i ški soc ia l i s t i dajejo na znanje svojemu ž u p a n s t v u . Bo ja zen za p r ihodn j i s o c i a l n i p o l o ž a j R a d o v l j i č a n o v pa so v tej nekdaj d o b r o s i tu i ran i gorenjski o b č i n i p o v z r o č i l i padec E l a n a , g r o z e č i s tečaj i t ud i v d r u g i h t a m k a j š n j i h tovarnah, pa neobetavna p r ihodnos t m l a d i h , k i vse t eže pr ide jo do prve zaposl i tve i n k o p i c a d rug ih s o c i a l n i h ' r az logov . Z a t o predlagajo tud i s t rokovno ana l i zo m o ž n o s t i zapos lo vanja v o b č i n i i n na G o r e n j s k e m , ustanovi tev posebnega s k u p š č i n s k e g a de lovnega telesa, k i bo skrbe lo za soc ia lne p rograme i n n a d z i r a l o n j ihovo izvajanje, več jo akt ivnost o b č i n s k e v lade pr i p r o d u k t i v n e m zapos lovan ju in o snovanje razvojnega sk lada kot elementa o b č i s n k e socia lne pol i t ike . P red laga l i so tud i ugodnos t i za zasebnike , k i na novo zaposlujejo in s p o š t u j e j o pravice delavcev. Posebne skrb i pa naj b i b i l i d e l e ž n i m l a d i p r i zagotavl janju prve zapos l i tve i n opravl jan ju p r i p r a v n i š k e dobe .
V e č o soc ia lnem stanju r a d o v l j i š k e o b č i n e na strani 5. • D . Z . Ž l e b i r
G L A S
31 . NOVOLETNI SEJEM t NOVOLETNA DARILA
• ŠIROKA POTROŠNJA • PREHRANA • KMETIJSKA MEHANIZACIJA t AVTOMOBILI
KRANJ, 14.-21.12. 1990
I Z J A V A
Z A J A V N O S T Politične stranke zastopane v SO Kranj, soglasno naslavljamo občanom Kranja in javnosti naslednje sporočilo:
• Osamosvojitev in neodvisnost slovenske države je bila in ostaja želja političnih strank, ki delujejo na področju občine Kranj.
% Plebiscit kot najbolj demokratična oblika izražanja ljudske
volje nam daje to možnost prvikrat v slovenski zgodovini.
% To dejanje bo odločilno na poti do slovenske državnosti. • Pozitivni izid plebiscita bo osnova za sprejem ustavnih za
konskih aktov in ukrepov, ki bodo odločilno vplivali na razmere, v katerih bomo delali in živeli v prihodnje.
• Pol i t ične stranke ugotavljamo, da plebiscit predstavlja projekt, ki presega ožje strankarske in politične okvire delovanja, zato se skupaj zavzemamo za uspeh plebiscita. Izid plebiscita bo tako rezultat vseh političnih strank, predvsem pa vseh državljanov Slovenije.
V naši republiki so se politične stranke in poslanske skupine sporazumele o skupnem nastopu na plebiscitu. Politične stranke zastopane v kranjski skupščini, vas skupaj pozivamo, da s svojo odločitvijo prispevate k osamosvojitvi in neodvisnosti Republike Slovenije.
Prosimo Vas, da se odzovete in s svojo udeležbo izpričate svoj pozitivni odnos do prizadevanj za samostojno in neodvisno republiko Slovenijo.
Plebiscit bo v nedeljo, 23. decembra 1990 Neudeležba pomeni glas proti!
Politične stranke Kranja: • Slovenski kršćanski demokrati 9 Zeleni Slovenije • I ibtralfld demokratična stranka • Slovenska demokratična zveza 9 Socialdemokratska stranka Slovenije • Socialistična stranka Slovenije • Slovenska kmečka zveza • liberalna stranka • Si ranka demokratične prenove
Koroška pomaga poplavljenim v Sloveniji - Avstrija in Koroška posebej sta med prvimi organiziral i zbiranje pomoči za prizadete v novembrski vodni ujmi v Sloveniji . Ena od oblik pomoči je bi l tudi dobrodelni koncert v Celovcu, k i so ga organiziral i časopisi Kleine Zeitung in slovenska ter nemška ka to l i ška časn ika Nedelja in Ki rc -hen Zeitung. Izkupiček, 113.000 šilingov, je v petek direktor Kleine Zeitung Heinz St r i tz l izročil predsedniku slovenske skupščine dr. Francetu Bučarju. Dobrodelni koncert bodo ponovili še v Ljubljani. • J . K . , s l ika G . Šinik
Ponudba po znižanih cenah Kranj , 17. decembra - Razl ična p r e d p r a z n i č n a ponudba, nekaj večje zanimanje razstavljalcev oziroma prodajalcev in znižane, vendar - za vedno bolj suhe žepe - morda še vedno ne ravno lahko dosegljive cene, je nekaj znač i lnos t i letošnje najstarejše novoletne sejemske prireditve v Slovenij i . Prijetna posebnost na prireditvenem prostoru v Savskem logu v Kranju pa je prav gotovo po
novljena Merkurjeva pravljič n a dežela v hali B. Zan imivo je tudi , da so se razstavljala, k i j i h do zdaj na tej, in sicer na sejemskih prireditvah v Kranju , niso videl i , tokrat, ko so se tako rekoč prvič predstavili, potrudi l i tudi pri izgledu svojih razstavnih prostorov. - A . Z . -Foto : J . C ig le r
^ o ) I M 1 K M J © I E J I G L A S 2 . S T R A N N O V I C E I N D O G O D K I T o r e k , 18. d e c e m b r a 1990
| Z U N A N J E P O L I T I Č N I K O M E N T A R
Vseslovenstvo Od vseslovanstva do vseslovenstvo, od svetovnih slovanskih do Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) - tak bi lahko bil podnaslov tega zapisa, spodbujenega po nedavni ustanovitvi konference SSK za Slovenijo in ob obisku zunanjega ministra RS v Moskvi. Včasih se zdi, da zgodovina napreduje od velikega k malemu. Pred poldrugim stoletjem smo se Slovenci, kljubujoč velikonemški sili. s ponosom razglašali za pripadnike velike slovanske družine, prebivajoče na širni celini, ki se razteza od sredozemskih do tiho-morskih obal. Danes pa se zanašamo samo še na dva milijona glav in na štiri milijone pridnih rok in skupaj z rojaki, živečimi v zamejstvu, izseljenstvu in zdomstvu, ustanavljamo SSK - vseslovensko občestvo in svojevrstno udejanjenje programa Zedinjene Slovenije.
Vseslovanstvo (pansiavizem) se je razmahnilo sredi prejšnjega stoletja. Zamišljeno je bilo na predpostavki, da tvorimo vsi slovanski narodi posebno celoto - v primerjavi z drugimi te vrste (Germani, Romani, Anglosasi) - znotraj katere naj bi sodelovali na kulturnem in političnem polju ter v obrambi skupnih interesov. Posebej živa je bila ta zamisel med avstroogrskimi Slovani, ki so po prvem vseslovanskem kongresu v Pragi (1848), na začetku svoje nacionalne prebuje, neomajno verovali v pomoč velikega ruskega naroda. Po kongresu v Moskvi (1867) se je panslavizma polastila caristična zunanja politika in ga začela izrabljati za uveljavljanje svojih interesov. Gibanje se je tako izrodilo, ideja pa je živela naprej.
"Velikemu ruskemu narodu smo Slovenci predvsem in pred vsemi hvalo dolžni, da smo - obvarovani narodne smrti - poklicani k novemu življenju." Tako je v svojih spominih (1928) zapisal slovenski politik Ivan Hribar in nadaljeval: "Da ni bilo "parnega valjarja", ogromne množice ruskih vojnikov, ki so se bile razlile po nemških ravninah, bila bi Francija, proti kateri bi bila Nemčija lahko vrgla vso svojo grozno vojno moč, hitro premagana... Uboga Rusija je sicer sama postala mučenica. Ker se Nemcem ni posrečilo vreči Slovanstva v odkritem boju na tla, zasnovali so peklenski načrt, da to dosežejo s pomočjo nenacionalnih ruskih revolucionarjev... " Rusko vojaško kljubovanje nemštvu je rešilo tudi nas, je menil Hribar. Podobno je po zadnji vojni razmišljal madžarski filozof Lukacs. Zapisal je, da je najslabši socializem boljši od najboljšega kapitalizma. To trditev je utemeljeval z dejstvom, da je ravno stalinizem nosil glavno breme v spoprijemu z nacizmom, nakar se je zoperstavil še poskusu svetovne prevlade "ameriškega načina življenja " kot najbolj dovršene oblike kapitalizma.
Kakorkoli že: Rusija (SZ) je bila v obeh vojnah od vseh najhuje prizadeta, sedem desetletij trajajoči boljševiški eksperiment pa jo je naposled tudi notranie /v»»--~ KUMJU, Kakršna je zdaj, nam seveda ni več za zgled, zato pa še kako potrebujemo njeno priznanje naše osamosvojitve. Pojasnjevanje naših dobrih namenov je bilo tako glavni namen Ruplovega obiska v Moskvi.
Stvar je namreč taka. da so nas tisti, ki so imeli patronat nad našimi zunanjepolitičnimi interesi, kar naprej zatajevali, posebej pred Rusi. Spomnimo se samo ljubljanskega kongresa Svete ali-anse (1821), prvovrstnega političnega dogodka v oblikovanju takratne Evrope. Ob takratni priložnosti sta se po Lattermannovem drevoredu v Tivoliju sprehajala ruski car Aleksander I. in takratni avstrijski zunanji minister Metternich. Ko je car prisluhnil govorici nekaterih sprehajalcev, ki mu je zvenela nekako domače, se je minister takoj potrudil zanikati, da bi tu živel kak slovanski rod. In tako je šlo naprej vse do nedavnega zasedanja K VSE v Parizu, ko Slovencem ni bilo dano spregovoriti: prisostvovali so lahko le kot molčeči člani jugoslovanske delegacije.
Ko je bil Gorbačov pred dvema letoma na obisku v Jugoslaviji, so ga pripeljali tudi v Slovenijo, da bi mu razkazal! najzahodnejšo in najuspešnejšo socialistično deželo na svetu. Ta hoče zdaj postati čisto navadna kapitalistična država, ki pa želi v svoji osamosvojitveni renesansi ohraniti prijateljske odnose z največjo slovansko nacijo. - Kri ni voda in "slovanska duša" se ohranja tudi v širini vseslovenstva.
M i h a Nagl ic
Okrogla miza o plebiscitu Jesenice, 13. decembra - Soc i a ldemokra t ska s t ranka
Jesenice bo v sredo, 19. decembra, p r ip rav i l a pogovor o plebisc i tu . Sode lova l bo predsednik Soc ia ldemokra t ske s tranke Slovenije dr . J o ž e P u č n i k , na pogovor , k i bo ob 18. ur i v vel i k i d v o r a n i s k u p š č i n e o b č i n e Jesenice, pa s o c i a l d e m o k r a t i vab i jo vse o b č a n e . • D . S .
@ ® I M l S ? y j © I S S G L A S Ob M K r i l i K k«lektiv Gorenjskega glasa prejel red »slug s srebrno zvezdo Ustanovitelj in izdajatelj CP Glas, Kranj, tisk CGP Delo Ljubljana, TOZD TČR Ljubljana Predsednica Sasopuncna SVLM.I Kristina Kobal naročnina za IV. trimesečje je 160,00 din
(iprenjSki glas urejamo m pišemo Marko Valjarec (Ji rektor), Štefan Zargi (v. d. glavnega urednika), l^opoldina Bogataj (v. d. odgovornega urednika), Vilma Stanovnik (šport, lun/cm. poslovne informacije). Danica Dolenc (/a dom m družino, zanimivosti. Trtic). Danka Zavrl - Zlebir (socialna politika, gorenjski kraji m ljudje), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti j , Lea Mencinger (kulntr.il. Helena Jelovčan (izobraževanje, i / šolskih klopi, kronika, Škofj.i Loka). Cveto Zaplolnik (kmetijstvo. Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice), Stojan Saje idru/bcnc organizacije, ekologija). Jož* Kosnjek (notranja politika, i po rt). Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj). Gorazd Šinik (fotografija). Igor Pokorn (oblikovanje), IvoSekne, Nada Prevc in Mirjaaa Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naslov uredništva in uprave kr.inj Moše Pijadeja I, Kraii) TekoCi račun pri SDK: SI 500-603-31 *W Telefoni: direktor in glavni urednik 2H-463. uredništvo 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-°87. računovodstvo, naročnine 28-463. mali oglasi 27-960. Neobjavljenih pisem in slik ne vračamo. Časopisje oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
S e s t a l i s t a s e v o d s t v i S l o v e n s k e d e m o k r a t i č n e z v e z e i n S t r a n k e d e m o k r a t i č n e p r e n o v e
M e d s t r a n k a m a v e č j e z a u p a n j e
S t r a n k i s o g l a š a t a , d a j e t r e b a n o v o u s t a v o s p r e j e t i v p o l l e t n e m o b d o b j u p o p l e b i s c i t u i n v e k i p e , k i se b o d o p o p l e b i s c i t u p o g a j a l e z n o v i m i o b l a s t m i v d r u g i h j u g o s l o v a n s k i h r e p u b l i k a h , v k l j u č i t i k o m p e t e n t n e l j u d i i z v s e h p a r l a m e n t a r n i h s t r a n k , r a z h a j a t a p a se v r o k u p r i h o d n j i h v o l i t e v . S D Z j e z a v o l i t v e s p o m l a d i l e t a 1 9 9 2 , p r e n o v i t e l j i p a z a j e s e n l e t a 1 9 9 1 , v e n d a r j e t u s o g l a s j e m o ž n o .
Ljubljana, 14. decembra - Slovenska demokra t ična zveza je načrtovala srečanja z vodstvi opozicijskih strank. S socialisti so se že dobili , v petek je bil sestanek z vodstvom Stranke demokratične prenove, načrtovan pa je še sestanek z Liberalnodemo-kratsko stranko. Stranka demokratične prenove pa ima dogovorjene sestanke s Slovenskimi krščanskimi demokrati in Zelenimi (eden od obeh utegne biti že pred plebiscitom), snidenje s Slovensko demokra t ično zvezo pa je zato samo pomembna obogatitev medstrankarskega življenja v Sloveniji. Ne gre prezreti, da je S D Z med vodilnimi v Demosu, njeni člani pa zasedajo pomembna ministrska mesta v vladi in funkcije v skupščini. Stranka demokrat ične prenove pa je najmočnejša opozicijska stranka in najštevilnejša frakcija v slovenskem parlamentu.
Dr. Dimitrij Rupel, predsednik Slovenske demokratične zveze, je na novinarski konferenci po zaprti seji vodstev obeh strank dejal , da sestanek ni imel epohalnih razsežnosti, bil pa je važen pogovor. Dejal je, da njegova stranka želi združiti najbolj ustvarjalne, propulzivne dele slovenskega naroda, tako imenovani srednji sloj (menedžerj i . pod-
S tiskovne konference - foto: G . Šinik
jetniki, intelektualci, zdravniki, novinarji in podobno) in od tega sloja je najbolj odvisna trdnost družbe. S D Z posebej poudarja državotvornost , zato že sedaj njena močna zastopanost v vladi. V teh izhodiščih pa Slovenska demokrat ična zveza ni sama, ampak se sooča s Stranko demokratične prenove. Dr. Rupel je povedal, da je za njegovo stranko glasovanje tudi element demokracije, vendar mora biti v strateških zadevah uveljavljeno načelo absolutne večine. Tudi po plebiscitu bo nujno soglasje, saj smo na isti ladji in bo treba v dogovorjenem rilmu sukati vesla in krmariti.
Dr . C i r i l Ribičič, predsednik Stranke demokratične prenove je dejal, da sta se sestali sredinska in leva stranka, ki obe računala na najbolj ustvarjalni del slovenskega naroda, vendar prenovitelji zagovarjajo tudi socialno pravičnost. Dialog je bil koristen, prijateljski, odkrit. Marsikaterih problemov v preteklosti ne bi bilo, če bi do takih pogovorov prišlo že prej. Reakcije so pozitivne, predvsem pa morata Jugoslavija in svet na naš plebiscit, samostojnost in neodvisnost Slovenije resneje računati , ker je bil dosežen medstrankarski sporazum. Tudi posameznike, ki nam niso zaupa
l i , smo s svojimi dejanji prepričal i , da mislimo s plebiscitom resno. Tudi dr. Rajko Pirnat je spremenil izjavo o svojem nezaupanju opoziciji glede strankarskega sporazuma. Na plebiscitu naj bo odločanje svobodno. Ob samostojnosti nas zanima tudi demokracija, je dejal dr. Ribičič.
Glede ustave obe stranki sodita, da bi jo kazalo sprejeti v polletnem roku po plebiscitu, vendar so razlike glede vsebine. S D Z sodi, naj bo v njej zapisano samo bistveno, ostalo pa naj urejajo zakoni, parlament pa naj bo enodomen. SDP pa je za ustavo z natančnejšimi določili in dvodomnim parlamentom, čeprav tudi rešitev, da bi polovico poslancev enodomnega parlamenta volili po večinskem, pol pa proporcionalnem načelu, za stranko ni nesprejemljiva. Razlike niso nepremostljive, vendar se moramo razprave lotiti resneje. Glede volitev S D Z predlaga pomlad leta 1992, za prenovitelje pa bi bile lahko malo prej, vendar bo tu mogoče najti soglasje. Pomembno je bilo ludi skupno stališče, da morajo biti pogajalske ekipe za pogovore z drugimi republikami sestavljene z ljudmi iz vseh v parlamentu zastopanih strank.
• J . Košnjek, slika G . Sinik
N a g r a d e n a j b o l j z a s l u ž n i m
N a Jesen icah p o d e l i l i o b č i n s k a pr iznanja
Jaka Šmid
Jesenice, 17. decembra - V Kosovi graščini je štirim posameznikom in organizacijskemu komiteju pokala Vitranc podelil najvišja občinska priznanja 1. avgust predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar. Za priznanja se je v imenu nagrajencev zahvalila Vera Dulmi-nova.
Vera Dulmin je občinsko priznanje prejela za večletno aktivno delo na področju otroškega varstva in delo z mladimi v krajevni skupnosti Kranjska Gora. Vera Dulmin je poleg svojega rednega učiteljskega dela aktivno delala v raznih organih svoje delovne organizacije in krajevne skupnosti, predvsem pa se je posvelila področju ot ro
ji 9 škega varstva. Bila je predsednica Društva t ^ L ^ prijateljev mladine, delala je v republiški
flH flRMkj skupnosti otroškega varstva in predsednica aansnasam mKKKKk občinske skupščine skupnosti otroškega Vera Dulmin varstva. Po upokojitvi seje aktivno vključila v delo krajevne skupnosti, kjer je posebej delovala na kulturnem področju in pri delu z mladimi. V minulem letu se je zavzemala za gradnjo novega vrtca in njena zasluga je, da je akcija lepo uspela.
Franc Legat je dobil občinsko priznanje za uspešno delo z mladimi na področju športa in kulturnega dejavnosti v krajevni skupnosti Žirovnica. S svojo aktivnostjo je spodbudil začetke aktivnega delovanja skakalnega športa v Žirovnici in precejšen del svojega prostega časa posvetil delu z mladimi športniki. Mlade je pridobival za skakalni šport, sodeloval s trenerji in sodeloval na tekmovanjih. Več let si že prizadeva, da bi Žirovnica dobila skakalnico; pri gradnji skakalnic in igrišč v Glenci je opravil mnogo prostovoljnega dela. Že več kot 30
let je tudi član okleta D P D Svoboda Prešernov rod in kot kulturni delavec skrbi za povezovanje domovine z zamejstvom in s širšim evropskim kulturnim prostorom.
Jaka Šmid je bil nagrajen za dolgoletno delo na področju kmetijstva v jeseniški občini. Po upokojitvi se je vključil v pašno skupnost in pozneje postal njen dolgoletni predsednik. S svojo organizacijsko sposobnostjo je z ostalimi člani pašne skupnosti z večletnim trdnim delom iztrgal zaraščanju l l tuščansko planino, ki je ena izmed najbolj vzdrževanih visokogorskih planin. Uredil i so 70 hektarov planine in obnovili pastrisko kočo, delovne akcije pa so bile vedno dobro obiskane. Jaka Šmid se v k rajev ni skupnosti Hrušica bon za vsako ped
zemlje in obdelovalne površine, vidno in zelo pomembno pa je njegovo dolgoletno delo pn kmetijski zemljiški skupnosti, dva mandata pa je bil predsednik skupščine kmetijske zemljiške skupnosti, zdaj pa
član številnih komisij in odborov. Anton Zidan je prejel občinsko priznanje za dolgoletno delo na področju društvene dejavnosti v krajevni skupnosti in v občini. Med drugimi dejavnostmi, ki j ih je opravljal, naštejmo le nekatere: bil je organizator za ustanovitev Športnega društva kranjska Gora . ustanovitelj hokejskega kluba v Kranjski Gor i , sodeloval je pri gradnji športnega doma. bil je predsednik odbora za urejanje Kranjske Gore in okoliških naselij in pod njegovim vodstvom so se uredile številne poti, nasadi in park pred Le-kom. B i l j e podpredsednik Pokala Vitranc,
v njegovem odboru pa dela že 30 let. Sedem let je bil ludi profesionalni tajnik Turističnega društva Kranjska Gora.
Anton Zidan
Organizacijski komite pokala Vitranc Kranjska Gora je dobil priznanje za 30-lelno delovanje pri razvijanju in širjenju športa in turizma ter popularizacijo Kranjske Gore in gornjesavske doline doma in v svetu. Komite ni organiziral le tekem v svetovnem pokalu, temveč tudi pomembne evropske tekme in tekmovanja v okviru Alpe Jadrana. Aktiven je bil tudi pri kandidaturah Kranjske Gore v alpskem smučanju za svetovno prvenstvo in pri pripravah za kandidaturo Kranjske gore v ovkiru treh dežel za zimske olimpijske igre. V letošnji smučarski sezoni praznuje organizacijski komite pokala Vitranc 30-letnico svojega dela. • D. Sedej, Foto: Jure Cigler
O B Č I N A Š K O F J A L O K A Sekretariat za občo upravo in p roračun
Uprava za d r u ž b e n e prihodke objavlja
J A V N O L I C I T A C I J O za osebno vozi lo F I A T Z A S T A V A 750 K R 124-686, leto izdelave 1984, izk l icna cena 15.000 d in . Licitaci ja bo v petek, 21. 12. 1990, ob 8.30 uri na Poljanski c. 2 (dvor išče stavbe SO Škofja Loka) . Ogled licitiranega vozi la bo m o ž e n eno uro pred licitacijo. Ude leženc i javne licitacije morajo pred licitacijo vplačat i l i -citacijski komisi j i kavcijo v višini 500 din . Lic i t i rani avto je treba plačat i in prevzeti v 8 dneh po l ici taci j i , sicer kavcija zapade. D a v č n e obveznosti nosi kupec. N a k u p vozi la na javni l icitaciji je izveden po nače lu videno -kupljeno. Kasnejš ih reklamacij ne bomo upoš teva l i .
Franc Legat
Priporočilo Združen j e slovenskih jetnikov in preganjancev jugobol jševiz-ma p r ipo roča svojim č l a n o m , slovenskim in avtohtonim prebivalcem Slovenije drugih narodnosti ( M a d ž a r o m , Italijanom, š tajerskim in kočevsk im Nemcem, Srbom, Hrvatom in Romom) medvojnim in povojnim jetnikom in preganjancem ter svojcem takrat p o k o n č a n i h , ž ivečim doma, v zamejstvu ali tujini, da se v okviru možnos t i udelež i jo plebiscita ter glasujejo Z A S V O B O D N O IN S A M O S T O J N O D R Ž A V O S L O V E N I J O M e d neusojenimi brati na jugu in poveljniki vsiljene neslovenske vojske n a m r e č spet bije s svojim repom rdeči boljševistični zmaj. Zato s svojim glasovanjem za Slovenijo ne dopustimo, da bi še enkrat op laz i l , ranil in p o k o n č a l naše otroke in vnuke, kar se je v preteklosti zgodilo z nami in našimi svojci. Ljubljana, 12. decembra 1990
Z a / d ružen j e : Radovan Hrast Vera T r a m p u ž
Zdenko /avadlav
! i n 8 f j © moja država
N a c i o n a l n o z a v e d a n j e n i n a c i o n a l i z e m O p t i m i z e m pred n e d e l j s k i m p l e b i s c i t o m , k i ne bo g o l o a d m i n i s t r a t i v n o o d l o č a n j e , a m p a k dejanje odgovornos t i pred zgodov ino , k i g a bo s o d i l a . Svet pa m o r a ugotavl janje vol je s lovenskega n a r o d a r a z u m e t i ko t vstajenje s lovenske nac iona lne zaves t i .
Celje, 15. decembra - V Celju so se v tamkajšnjem gledališču srečali trije slovenski predsedniki Kučan, dr. Bučar in Peterle s predsedniki oziroma župani slovenskih občin. To je bilo zadnje takšno srečanje pred plebiscitom in zadnje v dolgih letih bivanja Slovenije v sedanji Jugoslaviji.
Župani ali predsedniki izvršnih svetov so poročali, da potekajo priprave na plebiscit usklajeno, da stranke nastopajo enotno in da so upanja na popoln uspeh plebiscita realna. Čeprav bo po plebiscitu veliko "čejev", bo soglasje o ključnih stvareh potrebno tudi po plebiscitu, vendar ne v znaku novega enoumja, ampak naj vsaka stranka sama zase prispeva čim več idej za začetek novega življenja v državi Sloveniji.
Predsednik predsedstva Slovenije Mi l an Kučan je dejal, da na oblikovanje naše suverenosti in državnosti ne sme nihče vplivati, ne od zunaj, ne v Jugoslaviji. Ključnega pomena je skupna medstrankarska izjava in v tem
duhu moramo graditi naprej. Uspešna izpeljava plebiscita je skupna naloga. Po plebiscitu bomo lahko sprejeli novo ustavo kot temeljni zakon našega življenja in uredili odnose med oblastjo in državljani, izrednega pomena za slovensko državnost pa bo tudi Svetovni slovenski kongres. Želimo, da bi bil plebiscit zavestno in demokra t ično dejanje slovenskega naroda in izraz enotnosti narodovih političnih sil. Predsednik skupščine dr. France Bučar je briljantno razložil pomen slovenskega plebiscita in dejal, da ga je eno dobiti formalno, drugo pa dejansko. Oceno plebiscita bo dala zgodovina, povedala bo. ali smo stopili na tisti tir, ki pelje v zgodovino prihodnosti. Stara Ju
goslavija je propadla, ker je hotela doseči nasilno enotnost. Ta pa je bila nemogoča, ker je vsak od narodov, tako Slovenci in Hrvati kot Srbi. že razvil nacionalno identiteto. Tudi nova Jugoslavija je naredila napako: skušala nas je poenotiti na osnovi enotnega delavskega razreda. Mnogi na Zahodu nasprotujejo naši nacionalni integriteti, ponovnemu vstajenju slovenske nacionalne zavesti. Pravijo nam: svet se združuje, vi greste narazen, opozarjajo, da so bili nacionalizmi vzrok svetovnih vojn. M i odgovarjamo, je dejal dr. Bučar, da nacionalna zavest nima nič skupnega z nacionalizmom, separatizmom. Uveljaviti želimo svojo kvaliteto. Doslej je veljala kvantiteta in tu Slovenci nismo veliko pomenili. M i se ne ograjujejmo od drugih, ampak obratno: odpiramo se tako proti Evropi kot Balkanu. Tudi Slovenci bodo še
šli po svetu, vendar to ne bo odlivanje naše krvi . ampak nov način bivanja Slovencev v svetu. Predsednik vlade Lojze Peterle je dejal, da se je za vlado plebiscit že začel s soglasjem strank. Tega dela se bomo lotili z vesetiem.
Vendar bo treba zagotoviti minimalno delovanje federacije v prehodnem obdobju, saj Slovenija ni za nekontroliran razpad, doma se v pol leta zakonsko odklopiti od zvezne države, pri čemer bo na nekaterih področjih to odklapljanje daljše in obenem ustvariti vse za samostojno življenje. To bo zahtevno delo, saj bomo morali samo pri prometu podpisati okrog 300 sporazumov. Vlada računa na sodelovanje vseh organov in strank, samostojnemu življenju pa bo treba prilagoditi tudi sedanjo ustavo in sprejeti ustrezni ustavni zakon.
• J . Košnjek
Gorenjci polnoštevilni v Celju
Zreli smo za samostojnost V Celju so tri gorenjske občine zastopali župani, dve pa predsednika izvršnega sveta. Objavljamo njihove predplebiscitne izjave za Gorenjski glas.
Peter Smuk, predsednik tržiške občinske skupščine: "Jaz sem zelo vesel, da je končno do tega trenutka prišlo, in prepričan sem, da ga bomo znali izkoristiti tako. da ne bodo naši zanamci podobno kritični do nas, kot smo mi do svojih predhodnikov, za katere menimo, da se j im je nekajkrat že ponudila podobna priložnost, vendar mislim, da manj realna, kot se nam sedaj nudi. Zato bi bila naša krivda do naslednje generacije še toliko večja. Zato želim vsem skupaj, da to priložnost izkoristimo. Velikokrat nas lju
dje vidijo pri podobnih trenutkih kar malo preveč zaskrbljene. Res je, da je to zelo resna zadeva, da terja ogromno resnega dela, vendar moramo vedeti, da je to le vesel dogodek in zato bi posebej pozdravil nastop gospe Spomenke Hribar na eni od okroglih miz, ki je v moški družbi pokazala, da so le ženske tiste, ki nas znajo v takih trenutkih spomniti na ljudski moment, da je treba pokazati, da je to vesel dogodek. Mis l im, da bomo poleg Božiča in Novega leta, ki so veseli dogodki, 23. decembra letos praznovali kot najbolj vesel dogodek."
Vladimir Mohorič, predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine: "Odnos nekega predsednika izvršnega sveta ne more biti drugačen, kot je osebni odnos slovenskega naroda, in mislim, da slehernega občana Kranja. To je pozitivni odnos. Pred nami je odločitev, ki je zgodovinska, odločitev, od katere je odvisna prihodnja usoda slovenskega naroda. Prepričan sem. če nam ta plebiscit ne uspe. da je usoda Slovencev v matičnem delu približno taka, kot je usoda Slovencev na Koroškem, kjer ne svet, ne politi
ka, Slovencem ne priznata pravice obstoja." Vincencij Demšar, predsednik izvršnega sveta škofjeloške občinske skupščine: "Pred pojavom strank plebiscita ne bi bilo mogoče speljati. Sedaj smo vsi zavzeti za stvar. Prej smo sprejemali druge kot odtujene, sedaj, mislim, da te odtujitve ni več, in sedaj kot stranke lažje pridemo do vseh ljudi, se z njimi pogovorimo in skupno bomo prevzeli tudi delo. ki nas čaka po plebiscitu. Da bomo 23. decembra zvečer veseli, se jaz že sedaj veselim, bomo pa obenem tudi že vedeli, da nas čaka težko delo, ki ga pa seveda
zmoremo in v to sem prepričan. M i samostojnost lahko sami živi
mo. Se to bi rekel. Vse življenje so me prepričevali, da Slovenija ni sposobna samostojnega življenja. Tudi na fakulteti, ko sem študiral zgodovino. Jaz sem bil vse čas v sebi prepričan, da to ni res in se tega trenutka veselim tudi zato, da bo tisti notranji odnos, kaj je slovenski narod sposoben, tudi enkrat doživel."
Vladimir Čeme, predsednik radovljiške občinske skupščine: "Srečen sem. da sem lahko udeleženec plebiscita, ki ne bo samo plebiscit, ampak uresničitev tisočletne želje slovenskega naroda. Naši dedje so lahko o tem le sanjali, mi pa to uresničujemo. Globoko sem prepričan, da bo plebiscit uspešen, ne glede na predplebi-scitarne dvome. Vsaka družba ima dvomljivce in odločne. Prvi se ponavadi upognejo in gredo potem za večino. Po-plebiscitno obdobje bo resno in tudi zelo težko. Jaz gled-im realno na položaj, ki
nas čaka. Sem pod vtisom današnjega govora predsednika skupščine, ki je bil zame enkraten in je treba njegove besede plasirati v slovenski prostor. Filozofsko je pokazal smisel našega končnega dejanja, plebisci t . .'C od^ovo^ dvomljivcem in drugim v Evropi, ki gledajo zviška na nas in na naš plebiscit. S stališča dr. Bučarja pa se počutim popolnoma mirnega in enakovrednega velikim. Plebiscit bo omogočil uveljavitev vrednost prihodnosti, to je kvalitete. M i smo doslej živeli v dobi kvantitete in majhen narod ne pomeni nič. Kvaliteta pa ima druga merila in tukaj imamo možnosti ."
Božidar Brudar, predsednik jeseniške občinske skupščine: "Soglašam, da vprašanje, da ali ne plbeiscit. sploh ne obstaja. Prepričan sem, da bo plebiscit uspel. Se pa močno strinjam z razpravljalcem iz Domžal , ki je rekel, da je strankarska enotnost za uspeh plebiscita potrebna, da pa je gotovo potrebno za naprej, za
—\ — ""•I obdobje po plebiscitu, aktivirati vse ljudi, ki bi po svojih najboljših močeh, s svojimi videnji, z razmišljanjem s svojo glavo prispevali k uresničevanju nalog po plebiscitu. Ne da bi bil že vnaprej
omejen v neko enotnost. Potem bi res lahko prišlo do pametnih rešitev in ciljev. Na Jesenicah so socialni problemi, vendar ne samo pri ljudeh od drugod, ampak tudi pri domačinih , čeprav prvi skušajo prikazovati, da so samo oni ogroženi. Glede izida plebiscita sem pri domačinih optimist. Imeli smo sestanek s predsedniki vseh strank in vse so obljubile, da bodo skušale po svojih močeh ljudi zainteresirati, da bodo na plebiscit prišli in glasovali pozitivno. Razen Stranke za enakopravnost občanov, ki se je opredelila samo za udeležbo na plebiscitu, bodo odločitev o glasovanju prepustili vsakemu članu posebej. Po plebiscitu pa bodo nujni ukrepi, ki j ih je omenil gospod Peterle. Tudi glede gospodarstva. Kjer bo vlada pomagala z denarjem, bo logično morala imeti tudi besedo pri gospodarjenju. Predvsem pa želi vlada, tako je dejal g. Peterle, podpreti tiste panoge, ki so bile prizadete zaradi Markovičevih ukrepov. Za jeseniško Železarno marsikdo reče, daje zdrava in da bi v pogojih, kakršni so drugod, lahko uspešno poslovala. Če je to res, potem ni razlogov, da vlada ne bi tega podprla."
Slovensko gospodarstvo potrebuje tuj k a p i t a l Sovodenj, 17. decembra - Član slovenskega predsedstva Ivan Oman in predsednik zakonodajne komisije republiške skupščine Anton Tomažič sta poleg nekaterih predstavnikov škofjeloških političnih strank v soboto zvečer odgovarjala na vprašanja ljudi na predplebiscitnem zborovanju na So vod nju.
Kot je uvodoma dejal Anion Tomažič. ne gre gledati na plebiscit samo skozi številke, ampak zgodovinsko. Politični programi oziroma ideja o zedinjeni Sloveniji je nastala že leta 1848, ko se je slovenski narod prvič osvestil. Veliko se je zgodilo v letih po tem. en jarem je zamenjal drugi, Slovenija je bila predmet dogovorov, naša usoda seje določala na Dunaju, v Parizu, Jalti. Beogradu. Hrepenenje po lastni biti seje nakopičilo. Prišla je slovenska pomlad 90, zdaj prihaja 23. gruden. Smo srečna generacija, ker doživljamo, kar so si naši predniki le želeli.
V razpravi je ljudi zanimalo predvsem to. kaj bo po plebiscitu, ki bo brez dvoma utrl pot k samostojni in suvereni Sloveniji. Ivan Oman je dejal, da v Jugoslaviji slovensko gospodarstvo nezadržno polzi navzdol, tla je jugoslovanski trg že zdaj zelo negotov, da nam je Jugoslavija dolžna neto dve milijardi dolarjev. Seveda ta trg ni neza-nemarljiv. možno pa je. da bo celo bolje funkcioniral, če bomo samostojni, ker se bomo tedaj lahko pogovarjali na drugačnih osnovah.
»Nisem pesimist. Če hočemo slovensko gospodarstvo oživiti, potrebujemo tuj kapital. lega pa ne bo, dokler politične razmere pri nas ne
bodo stabilne, takšne pa bodo le, če Slovenija postane samostojna država. Jugoslavije, kakršna je, s Kosovom, Kninom, Evropa ne mara. Za nas je Evropa življenjsko pomembna, ne moremo tvegati, da nas bo čez nekaj let ogradila s carinskimi in drugimi ogradami,« je dejal Ivan Oman, ki je poleg gospodarskega vidika osamosvojitve Slovenije poudaril tudi nacionalni pomen tega dejanja. »Naši ljudje niso šli v gozdove, da bi si priborili socializem, ampak da bi pregnali tujce. Slovenci hočemo ostati tudi zdaj!«
Na vprašanje, kaj meni o slovenski vojski, je odgovoril Anion Tomažič: »Vojska, ki jo imamo oziroma kolikor je imamo, mora biti kvalitetna. Čeprav bi bilo bolje in lepše brez vojske, je za nas neobhodna. Pogoj za mednarodno priznanje države je, da ima dejansko oblast nad teritorijem, suverenost, pravni red.« Gre za vprašanje, kdo nas bo branil . Če ne lastna vojska. Tisti, ki nas bo zasedel? Ivan Oman je dejal, da bi bili najbrž prejšnji teden že "zasedeni", če ne bi imeli svoje teritorialne obrambe. Čeprav ni velika, je, in nihče noče tvegati začetka spopada. Anton Tomažič si vojsko J L A v prihodnji samostojni Sloveniji predstavlja kot lujo vojaško bazo, ki se bo nekega dne odselila. Naši fantje bodo nehali služiti v J L A . Slovenska vojska bo podrejena parlamentu. A l i je torej okupacija možna, je zanimalo Sovodenjčane? »Če ne upamo povedati, da hočemo lastno državo, potem bomo vedno sužnji nekoga. Druga izbira je: ali demokracija ali Jugoslavija,« je dejal Ivan Oman • H . Jelov čar*
Gorenjske stranke o plebiscitu: SDP Jesenice
Za Slovenijo - mojo državo Oto Kelih, sekretar Stranke demokratične prenove Jesenice o plebiscitu:
»Plebiscit je nujen zaradi več vzrokov: zaradi razpadanja gospodarskega sistema in s tem oviranja nadaljnjega razvoja • nekontrolirano pretakanje finančnih sredstev, prezadolženost bank, vedno večje brezposelnosti, zniževanja produktivnosti, povečane obremenjenosti gospodarstva, prenašanja protiinflacijskih bremen na uspešne. Plebiscit je potreben zaradi političnih razlogov: stalnih mednacionalnih sporov, kršenja človekovih pravic, zmanjševanja avtonomnosti
pokrajin. Za plebiscit se morajo Slovenci odločiti tudi zaradi nemoči zveznih organov, saj je delo zvezne skupščine blokirano z neobstojem kosovske skupščine, zaradi premoči glasovanja, nespoštovanja sprejetih zakonov, popuščanja posameznim interesom, povečanja finančnih sredstev za federacijo. Z mednarodnega vidika pa je vse bolj očitna mednarodna osamitev Jugoslavije in onemogočanje vključevanja v evropske integracijske procese.
Zato. da spremenimo ta neugodna gibanja, ki povzročalo stalno nezadovoljstvo, se je treba odločiti za samostojnost in neodvisnost. Razmere v jeseniški občini so zelo neugodne, gospodarstvo je na robu propada, vedno večja je nezaposlenost, narodnostno mešano območje, ki predstavlja možnost za večje ali manjše konflikte, socialne stiske velikega števila družin. Osebno mislim, da bodo občani premagali vsakodnevne življenjske stiske in se po lastnem in tehtnem premisleku odločili ZA Slovenijo - mojo državo. Ta država pa bo odvisna od nas, državljanov Slovenije, od tega. kako bomo spoštovali delo in drug drugega ter odgovorno izpolnjevali pravila demokracije. « % D . Sedej
Š k o f j e l o š k e s t r anke p r e d p l e b i s c i t o m
Zaupamo ljudem Škofja Loka, 17. decembra - Predstavniki vseh političnih strank, ki delujejo v škofjeloški občini, so na četrtkovi tiskovni konferenci predstavili program svojih aktivnosti pred bližnjim plebiscitom.
S pripravami na to pomembno dejanje, na katerem se bomo odločali za samostojno in neodvisno Slovenijo, je zaradi skopo odmerjenega časa v Škofji Loki resda najbolj pohitela stranka demokratične prenove, vendar so se, kot je povedal Vincencij Demšar (Demos), na ponedeljkovem skupnem pogovoru vseh strank dogovorili in uskladili program aktivnosti ter si porazdelili tudi zadolžitve.
Volitve, ki bodo potekale tako kot spomladi, bodo na Škofjeloškem svečan dogodek: v krajevnih skupnostih ga bodo zaznamovali z mlaji, narodnimi nošami, zaradi njega bodo v krajevni skupnosti Poljane premaknili praznovanje krajevnega praznika na dan prej, ostarelim, bolnim, ki v nedeljo ne bodo mogli na volišča, pa bi radi glasovali za samostojno Slovenijo, pa bodo to omogočili z mobilnimi volišči.
SkofjeloEl-.e ctranUe to pripravila Irar H<Mf>t jn .n ih rn?nrav o plebiscitu v vseh večjih krajih občine. Štiri so do danes že bile (Žiri, Sovodenj, Zali Log, Selca), v Gorenji vasi bo danes, na Trati jutri (torek), v Železnikih v sredo, v Škofji Lok i v četrtek (vse ob 17. uri) ter zadnja v Poljanah v petek ob 19. uri. O plebiscitu bo govora tudi na današnji seji občinske skupščine, kjer bo uvodničar dr. Ivan Kristan. Na teh razpravah bodo omogočili ljudem, da razčistijo z vprašanji, ki j ih morda še zadržujejo, da bi v nedeljo ne prišli na volišča oziroma ne glasovali za samostojno in suvereno Slovenijo. Sicer pa, kot je dejal Andrej Novak (LDS), v političnih strankah popolnoma zaupajo ljudapi. Plebiscit je dejanje, podobno uvedbi večstrankarskega sistema: sama demokracija ni rešila problemov, omogoča pa njihovo lažje, hitrejše, kvalitetnejše reševanje.
Enotnost, ki jo politične stranke izpričujejo ob plebiscitu, po besedah Blaža Kujundžiča (socialistična stranka) dokazuje, da se stranke za pomembne odločitve znajo združiti. Na sodelovanje pri plebiscitu je pristala tudi stranka za enakopravnost občanov. Kot je dejal njen predstavnik, bodo tudi neslovenci, ki živijo in delajo na Škofjeloškem, glasovali za samostojno in suvereno Slovenijo, skrbi pa j i h . kakšen status j ih čaka po morebitni odcepitvi Slovenije. • H . Jelovčan
G o r e n j s k i b o r c i o U s t a v i i n p l e b i s c i t u
Slovenska državnost se je začela s Kočevskim zborom Kranj, decembra - V javni razpravi o osnutku Ustave Republike Slovenije so kranjski borci poudarili zahtevo po socialni varnosti vseh občanov in potrditev N O B kot bistvenega in edinega dejavnika v boju proti fašizmu.
Zbor borcev Gorenjske je 21. decembra je zahteval, da se zaradi usodnosti odločitve na plebiscitu ljudi vnaprej seznani z vsemi možnimi posledicami, ne le v pravnem, temveč zlasti v gospodarskem, socialnem, političnem in mednarodnem oziru. Brez popolne poučenosti o vsem tem je plebiscit lahko le manipulacija politike z nacionalnimi ali celo nacionalističnimi čustvi, kar je nedopustno.
Nova Ustava namenoma negira ne le N O B kot bistveni in edini dejavnik v boju proti fašizmu, temveč tudi afirmacijo Slovenije in Jugoslavije v antifašistični koaliciji v povojni Evropi. Pozablja, da se je slovenska državnost začela s Kočevskim zborom, med bojem, in se dograjevala vsa leta po vojni. In naj ne govori o "svetosti" življenja, takšnih terminov najvišji pravni akt države ne zdrži, temveč o nedotakljivosti. Borci podpirajo tiste norme iz temeljnega teksta in alternativ, ki naj preprečijo možnost razprodaje slovenske zemlje in gospodarstva tujcem.
Ustava nikakor tudi ne sme izničiti izjemno pozitivnih izkušenj krajevne samouprave. Vse pa kaže tako. da so vse politične pravice občana se v novi Ustavi omejene le na njegovo pravico vsake štiri leta voliti poslance, njegov vpliv na tekoče družbene zadeve pa je prakt ično izničen.
Gorenjski borci so se v vsem strinjali z amandmaji, ki j ih je sprejel Izvršni odbor Republiškega odbora Z Z B N O V Slovenije 30. oktobra 1990. Tako zahtevajo, da Republika zagotavlja tak sistem pokojninskega zavarovanja, da bodo upokojenci socialno varni in da bo pokojnina sorazmerna s prispevkom upokojenca v njegovi aktivni življenjski dobi. vojaški invalidi, civilni invalidi vojne, žrtve fašističnega nasilja, borci N O B , borci za severno mejo in slovenski vojni dobrovoljci pa naj uživajo posebno varstvo družbe. Oboje naj ureja zakon. Prav tako se pridružujejo predlogu, po katerem naj bi v posebnem členu ustave zagotovili pravico do socialne varnosti vsem občanom, ki niso zmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za preživljanje. • D. Dolenc
G O R E N J S K I K R A J I I N L J U D J E M I i m r g l E l E G L A S 4 . S T R A N . U R E J A : A N D R E J Ž A L A R T o r e k , 18. d e c e m b r a 1990
Nov most za praznik - Krajevne skupnosti mesta Škofja L o k a bodo v 21. decembra še posebej slovesno proslavile letošnji skupni krajevni praznik. Drugih prireditev zaradi varčevanja letos v krajevnih skupnostih Kamnitnik , Škofja L o k a - mesto, Stara L o ka - Podlubnik in Trata ne bo, pač pa bodo slovesno odprl i most čez Soro v Gos tečah . Otvoritev mostu bo v petek ob 15.30. po otvoritvi pa bodo v gasilskem domu v Gos tečah podeli l i priznanja. - A . Ž .
Borci o plebiscitu Radovljica - N a zadnji seji o b č i n s k e g a odbora Z Z B
N O V Radovl j ica so presojali u d e l e ž b o in razprave o osnutku zakona o plebiscitu in novi slovenski ustavi. Ocen i l i so, da so se borci tako v krajevnih skupnostih kot na p o d r o č n i razpravi š tev i lno in tvorno vključili v razpravo. O plebiscitu pa so rekli , da se ga bodo m n o ž i č n o udeleži l i in pri tem poudar i l i , da so prav ude leženc i N O B prvi zakoliči l i smer osamosvojitve in suverenosti Slovenije. • (jr)
Koncert za uspešen konec Bitnje - S koncertom, k i so se ga udelež i l i številni novi na
ročn ik i , k i so se v krajevni skupnosti Bitnje v kranjski obč in i od loč i l i za telefon, so v petek zvečer zakl juči l i to vel iko skupno akcijo v Bitnjah. Telefon je v krajevni skupnosti dobi lo skoraj 350 gospodinjstev in ga ima tako zdaj domala vsako gospo
dinjstvo. N a koncertu v poln i dvorani gasilskega doma v Bitnjah je nastopil ansambel L i p a , program pa je na njem povezoval kar predsednik 20-č lanskega gradbenega odbora za izgradnjo telefonije v krajevni skupnosti V i l i Knez . O b tej pr i ložnost i so ob zak l jučku akcije podel i l i tudi priznanja. D o b i l i so j ih N a d a Jenko, tajnica gradbenega odbora, M e r k u r Kranj in sekretariat za finance obč ine Kran j , izvajalca Rajko Bene-dik in Mar jan Meg l i c , nadzorni iz P T T podjetja Kranj T o m a ž Pintar, Gradben i odbor v krajevni skupnosti in predsednik gradbenega odbora V i l i Knez.
Sicer pa bi za telefonsko akcijo v krajevni skupnosti Bitnje v kranjski obč in i lahko ugotovil i , da je bi la le ena tistih, š tevi lnih , s kak r šn imi so krajani že doslej bogatil i kraj. # A . Ž .
Priznanja za delo in sodelovanje - N a delovni in svečani seji hkrat i se je v petek zvečer sestal svet krajevne skupnosti Cerkl je . Srečanje , k i je bilo v Gost i ln i pod Krvavcem, je bilo po eni strani delovni dogovor za uresničitev nekaterih nalog ob plebiscitu, hkrat i pa so se č lani sveta pred koncem leta poslovili od M a r j a na G r č a r j a , komandirja Postaje milice Cerkl je , k i je odšel na novo delovno dolžnost , in od dolgoletne upravnice pošte v Cerk l jah , k i je v začetku novembra, ko je po dolgoletni želji po prenovljeni pošt i , k i se j i je sedaj tudi uresniči la v prenovljeni nekdanji H r i barjevi hiši v Cerkl jah , odšla v pokoj. V imenu sveta in krajanov se je obema zahvali l za delo in sodelovanje predsednik sveta J a nez Mar t inč i č in j ima izročil spominsko dari lo. N a srečanju pa so podelili oziroma izročili priznanja in plakete krajanom, k i se pred tem niso udeležil i podelitev na prireditvah. Tako so izročili priznanje Stanislavu Grad i šku - župniku v Cerkl jah in Alo jzu Gašp i rcu - bivšemu predsedniku organizacijskega odbora cerkljanskih tekov. Plaketo pa je Janez Mar t i nč i č izročil Alojzu Semul iču - gospodarju gasilskega doma. - A . Ž .
G o r e n j s k i g l a s i n G o r e n j s k a b a n k a K r a n j v K S Ž i r o v n i c a
M e d n a j b o l j e u r e j e n i m i
k r a j e v n i m i s k u p n o s t m i
Na Novinarskem večeru, ki se bo začel v petek, 22. decembra, ob 19. uri v dvorani kulturnega doma Franceta Prešerna na Breznici, bomo podelili priznanje Gorenjskega glasa za delo, uspehe in uresničevanje skupnih ciljev v krajevni skupnosti Žirovnica. Kranj, 17. decembra - Z Novinarskimi večeri in podeljevanjem priznanj krajevnim skupnostim, ki so si prizadevale, da bi s širšo pomočjo, predvsem pa z lastnim delom in prispevki uresničile največkrat precej smelo zastavljene in zahtevne programe, torej nadaljujemo. V petek zvečer bomo v dvorani kulturnega doma Franceta Prešerna na Breznici v krajevni skupnosti Žirovnica že devetič podelili takšno priznanje. In zakaj Žirovnici? Z a to krajevno skupnost smo ocenili, da je danes med najbolje urejenimi krajevnimi skupnostmi. Seveda s tem ne trdimo, da tovrstnih prizadevanj in akcij ni bilo tudi drugod. Sicer pa tudi tokratni Novinarski večer ne bo zadnji in bomo naša priznanja še podeljevali.
Mešani pevski zbor DPD Svoboda France Prešeren pa že zdaj vabi na praznično novoletni koncert, ki bo naslednji dan (po Novinarskem večeru) v nedeljo, 23. decembra, ob 19. uri v dvorani na Breznici. V drugem delu koncerta bo v programu nastopil Plesni orkester pod vodstvom Franceta Koširja. Po koncertu bo v dvorani zabavni ve-
Krajevna skupnost Žirovnica v jeseniški občini, kjer je v desetih naseljih blizu 1200 gospodinjstev, ima danes že blizu štiri tisoč krajanov. Lani so obnovili kanalizacijski zbiralnik pod T V D Partizanom za meteorne vode na Bregu. Asfaltirali so makadamske ceste po naseljih Moste, Za-breznica in postavili varovalne ograje ob cesti Rodine - Hraše. Dogradili so tudi dve mrliški vežici na Breznici. krajevna skupnost pa je sodelovala tudi pri obnovi dvorane D P D Svoboda na Breznici. Med nalogami, ki so si
j ih zastavili v programu, pa zasledimo tudi ureditev kanalizacije na Honovi njivi in za meteorne vode v Zabreznici, kolektorja v Žirovnici, ureditev divjega odlagališča v Piškovcih, razširitev pokopališča na Breznici in ureditev parkirišč, pa urejanje makadamskih cest, javno razsvetljavo, pokrita avtobusna postajališča.
Sicer pa je Žirovnica med tistimi redkimi krajevnimi skupnostmi na Gorenjskem, kjer so vse ceste asfaltirane. Izjema je le Vrba, kjer so dela zastala zaradi ce-
Nagrade za obiskovalce sobotne prireditve so prispevali Gorenjska banka Kranj, Gorenjski glas. Zavarovalnica Triglav. Elek-tro Žirovnica, Savske elektrarne Moste, Planika-obrat Zabrez-nica. Hotel Toplice Bled, Murka Lesce, Delikatesa Jesenice, Zarja Jesenice. Merkur Kovinar Lesce, Žito Lesce, Domača Lekarna Matija Pušnik, Adrovič Nina in Vejso. Pizzeria Dušan Zima, Gostilni Knafel in pri Flisu, Kozmetični salon Andreje Ma-tučec. Ženski frizer Blaženka Derlink, Frizerski salon in UFO masaža Klara Prešeren, Cvetličarna Zvonček, Vrtnarija in cvetličarna Breda in Alfonz Kattsmk, šiviljstva Pavla 2alokar, kđo nika Bohinc in Majda Božič. Mesarija Mali Anton. Čistilnica "Cvetka", Satroni Ludvik Avguštin, Mizarstvi Franci Mohorč in Pavel Bešter, Usnjena galanterija Mojca Graj, Studio Medium Rolanda in Miran Dolar, Polaganje in čiščenje talnih oblog Stanko Justin, Izdelovanje galanterije Helena Justin, Grajični oblikovalec Dore Peljhan, Mistik Majda Ipavec, Vulkanizerstvo Jani Žemlja, Predelava poliestrea, kov. galanterija Stane Res-nik, Izdelovanje kovinskih predmetov Lea Križaj, Izdelki iz plastike Darko Komac, Kovinoplastika Jožica Noč, Kovinska galanterija Branko Trojar, Rudi Dolžan z Brega in Sitotisk Andrej Košir iz Bitenj pri Kranju.
Čestitka za 90 let Visoko - Lep ob iča j al i pa sosedska povezanost, bi lahko re
k l i , so v nedeljo obud i l i na Visokem v kranjski obč in i , ko so sosedje obiskal i Ivano Studen - po d o m a č e U r b a n č k o v o Johano ob njenem 90. rojstnem dnevu. Najstarejš i krajanki v krajevni skupnosti Visoko so najprej zapeli in j i česti tal i najmlajši , jo obdar i l i , potem pa so skupaj s slavljenko sedli k mizi sosedje. Dobrote so prinesli kar s seboj.
P r e s e n e č e n a in vesela hkrati je Ivana povedala, da je 90 let hitro min i lo , da pa je b i lo tudi vel iko lepih in manj lepih dož ivetij . Nekajkrat je potem tudi pr i t rdi la O l g i Kep i c , k i jo je v nagovoru spomni la nekaterih njenih življenjskih trenutkov in del . Ivana je vedno skrbela za U r b a n č k o v dom, za s tarše , brate in sestro. K e r je bi la šivilja, je vel iko hodi la tudi v " š t e r o " in bi la po več dn i zdaj v eni, zdaj v drugi hiši , da je poš i la , kar se je raztrgalo.
Sosedje so j i ob čes t i tkah v nedeljo zaželeli dobrega zdravja še naprej. Čvr s t ega in dobrega počut ja do naslednjega srečanja pa j i m že l imo tudi v uredn iš tvu . • A . Ž .
V znamenju novega leta Tržič - Tako kot najmlajše , letos dedek M r a z ni pozabi l v
Trž iču tudi odrasl ih. P iha ln i orkester pod taktirko Vlada Škr leca je imel že v nedeljo koncert v L o m u . Ponovi l i ga bodo še v petek, 21. decembra, ob 18. uri v šoli v Bistrici pri Trž iču ter prihodnjo sredo, 26. decembra, ob 19. uri na Brezjah pri Tržiču. Za konec leta pa bo v soboto, 22. decembra, ob 19. uri v Jožefovi dvorani tudi koncert bratov Z u p a n . Predstavili se bodo s svojo novo kaseto Glejte, glejte, kaj je to. © (bk)
Franc Vičar, predsednik sveta krajevne skupnosti Žirovnica
ste oziroma obvoznice. Z dolgoletno akcijo pa so razrešili tudi potrebe in želje po telefonih, saj imajo na območju krajevne skupnosti več kot 1000 telefonskih priključkov.
Pred sobotno prireditvijo pa ne moremo tudi mimo zbiralne akcije denarja za obnovo rojstne hiše Matije Čopa. Pobudo in vseslovensko akcijo je začela šola v Žirovnici. Po drugi strani pa so na primer mladi športniki v Glencu zgradili tri plastične skakalnice in pod njimi igrišče z igrali za najmlajše. Manjše športno igrico« pa r.o zgradili tucJi na Rodinah, kjer imajo balinišče, prostor za košarko in otroška igrišča. In nenazadnje je tu še Ajdna, kjer so izkopavanja končana. Postala je izziv za turistične delavce oziroma krajevno skupnost.
Tol iko o najpomembnejših do-
Jože Resman, predsednik skupščine krajevne skupnosti Žirovnica
gajanjih, zaradi katerih bomo v soboto krajevni skupnosti podelili priznanje Gorenjskega glasa na kulturno-zabavni prireditvi. Za "prelistavanje" časopisa na Novinarskem večeru bomo poskrbeli novinarji Gorenjskega glasa, ko se bomo pogovarjali z domačini in gosti. Pa se ne bomo samo pogovarjali; tudi igrali in peli bomo. Skratka, dolgčas ne bo. čeprav si vzemite za obisk večera kar dve debeli uri časa. morda pa vas čaka tudi lepa nagrada. Vstopnine sicer ne bo. vendar bomo vstopnice vseeno žrebali. Lepe nagrade pa bomo izžrebali tudi med tiste, ki boste na večeru (ali pa do prireditve vašemu poštarju) oddali naročilnico, da se naročate na Gorenjski glas. Dobimo se torej v soboto na Novinarskem večeru Gorenjskega gla-ski i?ud pukiuvitcljstvom LB Gorenjske banke Kranj na Breznici. Če pa bi se zgodilo, da vas ne bo med nami. boste o prireditvi lahko prebrali v zadnji letošnji števi lk i Gorenjskega glasa v petek, 28. decembra. Na svidenje v soboto, točno ob sedmih zvečer. • A. Žalar
S v e č a n o i n v e s e l o V Š e n č u r j u z a k l j u č i l i l e t o š n j e p r a z n o v a n j e .
Šenčur , 14. decembra - Potem ko so se od nedelje naprej v krajevni skupnosti Šenčur vrstile ob le tošnjem krajevnem prazniku različne prireditve, so v petek zvečer s v e č a n o in veselo hkrati zaključili praznovanje. V poln i dvorani Kulturnega doma so na akademij i , k i sta seje udelež i la tudi predsednik skupšč ine o b č i n e Kranj Vi tomir Gros in predsednik obč in skega izvršnega V lad imi r M o h o r i č , podel i l i priznanja. N a koncertu, katerega pokrovitelji so b i l i Živi la Kranj , Ljubljanska banka-Gorenjska banka Kranj in Letal išče Brnik, pa so nastopili ansambel Štirje kovači s humoristom Marjanom R o b l e k o m - M a t e v ž e m in ženo Ičo, Šenčursk i pevski zbor ter plesalci . B i l a je prireditev, nad katero so bi l i š tev i ln i ude leženc i n a v d u š e n i , predsednik sveta krajevne skupnosti Franc K e r n pa je napovedal , da ni b i la zadnja.
T a k o bo že drevi (danes, torek) ob 19. uri v dvorani Kul tur nega doma v Šenčur ju podoben p razn i čn i koncert z naslovom Božično vošči lo. Tokrat pa bo za p r e d p r a z n i č n o razpo ložen je , podobno kot v soboto na Primskovem pri Kranju , kjer je prireditev organizirala krajevna organizacija R K , skrbel ansambel M a -rela s Francem Pestotnikom - P o d o k n i č a r j e m , S a š o m Hribarjem, M i h o D o v ž a n o m , S i lvom T e r š k o m in drugimi . Nastopi l bo tudi Šenčursk i cerkveni pevski zbor.
N a petkovi svečani prireditvi ob krajevnem prazniku pa so podel i l i tudi zlato plaketo g. dekanu v Šenčur ju Antonu Slabetu, ki s i j i zelo prizadeval pri obnovi kul turnih spomenikov. Srebrno plaketo sta dobi la M a r i n k a M o h a r in Jernej Jagodic, bronasto pa Franc G r i l c , Ksenija Podrža j , Andrej Gorenc in Valentin Delavec. Pohvale pa so na prireditvi podel i l i Janezu U r b a n č k u , Janezu Podlogarju, Radu Snedicu, Daretu Jurc i , Jože tu Kernu , Mar t i nu Hočevar ju , A lo jzu Hrovatu , Ireni Kostanjevec, Dragici Dela vec in Vladimir ju Sitarju. © A . Ž .
G O R E N J S K I K R A J I I N L J U D J E U R E J A : D A N I C A Z A V R L Ž L E B I R
S o c i a l n o s t a n j e v r a d o v l j i š k i o b č i n i
S o c i a l n i p r o g r a m i z a p r o t i u t e ž
n e i z p r o s n e m u t r g u
V č a s i h j e b i l a R a d o v l j i c a p o s t a n d a r d u v g o r n j i t r e t j i n i s l o v e n s k i h o b č i n , d a n e s p a j o p a d e c E l a n a , g r o z e č i s t e č a j i d o m a l a v s e h t e k s t i l n i h t o v a r n i n V e r i g e s i l i j o v t e h t n e j š i r a z m i s l e k o b o d o č i o b č i n s k i s o c i a l n i p o l i t i k i .
Radovljica, 14. decembra - O njej je bilo na petkovi javni tribuni, k i sta jo začela predsednik radovljiške skupščine V lad imi r Č e m e in predsednica odbora za socialno poli t iko Jož ica Lukan , veliko govora. Š e več pa je bilo vprašanj , k i so ju navzoči naslavljali na gostji, Jož i co Puhar, republ i ško sekretarko za delo,in dr. Katjo Boh , republ i ško sekretarko za zdravstveno in socialno varstvo.
vaš p r e d č a s n i h upokojitev, s katerimi podjetja rešujejo del tel no loškega p resežka . Pri delavcih pa je motiv za naglo upokojevanje še vedno večja Eotovost v pokojnino kot v pla-
V radovljiški občini s 34.000 prebivalci, od katerih je bilo ob tričetrtletju 12.000 zaposlenih (52 odstotkov žensk), so se dolgo ponašali s polno zaposlenostjo. Zdaj to ne drži več, saj je bilo letošnjega oktobra 771 nezaposlenih, novembra 897, zdaj pa jih je že tisoč.
Ceha , k i jo p l a č u j e m o uvajanju t ržnih razmer v gospodarstvo, se o d r a ž a v bo leč ih socialnih razmerah. Z a njihovo blaži-tev so se v radovlj iški obč in i odloči l i izdelati socialni program, prva poteza je bi la imenovanje tovrstnega skupšč inskega odbora, sam program pa bo najbrž nastajal precej počasne je , saj so zanj potrebne razl ične analize. Ta čas je v občini t i soč nezaposlenih, je uvodoma povedala Jož ica Lukan , najbrž pa ne bo ostalo zgolj pri tej številki . Slavko Kalan z Zavoda za zaposlovanje v Kranju je oceni l , da bi glede na gospodarsko stanje š tevi ln ih radovljiških tovarn z izgubo in blokiran imi račun i med nezaposlene utegnilo preiti 3819 delavcev, upoš teva je generacijo, ki prihaja iz šol in nima možnos t i za zaposlitev, pa celo 4580. D a v Radovl j ic i ta čas še lahko kljubujejo tol ikšni odkri t i brezposelnosti, je tudi zasluga občinske vlade, ozi roma posebne pri
V radovljiški občini blizu pet tisoč ljudi prejema eno od socialno-varstvenih pomoči. Število upravičencev je v letu dni poraslo za desetino, zadnje tri mesece pa je prosilcev zanje največ. Zatorej ni čudno, če za tovrstne pomoči v občini namenijo 2,26 odstotka družbenega proizvoda občine. Pri odmeri pomoči skušajo upoštevati za prosilca najugodnejši izračun, zato poleg letnega povprečja dohodka upoštevajo tudi dohodek zadnjih treh mesecev.
njej ustanovljene agencije, in razvojnega sklada, iz katerega so pomagali » b l o k i r a n i m « tovarnam, da so se obdrža l e . Jožica Lukan je govori la tudi o d r u g a č n e m zmanjševan ju zaposlenosti, upokojevanju, ki je od lanskega leta še enkrat večje. V obč in i je že več kot 7000 upokojencev, kar je nevarno poruš i lo razmerje med njimi in akt ivnimi prebivalci , k i zdaj z n a š a 1 proti 1,74. Tud i strokovni delavec kranjske enote S P I Z V i n k o Šimnovec je govori l o teh tokovih , za katere je kriv slab gmotni položa j gospodarstva. Število zahtevkov za upokojitev je večje tudi na ro-
čo (in delovno mesto), pa tudi govorice, da bo prihodnji zakon zaostril pogoje za upokojitev. Jož ica Puhar, r epub l i ška sekretarka za delo, je vnovič ovrgla trditve, da bo zakon podaljšal delovno dobo in dvignil starostno mejo za upokojitev. V zakonu o pokojninskem zavarovanju, ne bo bistvenih novosti, je dejala, za zdaj pa je šele v fazi zasnov, zato o njegovih do loč ih v javnosti še ni bi lo dosti povedanega. Zagotovi la je tudi , da bo sprejet po normaln ih , ne hitrih postopkih.
Sicer pa sta sekretarki povedal i , katere zakone trenutno snujejo v njunih resorjih. Paket
d a v č n i h zakonov, je dejala Jožica Puhar, bo prav ične je porazdeli l d a v č n a bremena med slovensko prebivalstvo, interventni zakon za gospodarstvo naj bi slednjemu pomagal preživeti, da bo lahko odpira l nova delovna mesta, zakon o delovnih razmerjih naj b i omogočil hi trejše prehajanje v odkri to nezaposlenost, ob tem pa pr i pravljajo tudi socialni program. Kontrol i ra jo tudi pol i t i ko osebnih dohodkov. Z a k o n o sindikat ih bo opredeli l s indikalno reprezentativnost, trudijo pa se tudi okol i zakona o delavskem soupravljanju. D r . K a tja Boh pa je povedala, da so prav ta dan konča l i troje zdravstvenih zakonov. N a p o d r o č j u socialne poli t ike, d r u ž i n e in o t roškega varstva pa je omenila nekatere novosti, denimo, o t rošk i dodatek, k i naj b i ga b i l v prihodnje spet de ležen vsak otrok, ne več le tisti iz socialno og rožen ih d ruž in , p o r o d n i š k e ga dopusta (in nadomestila) pa ne več le zaposlene matere, t emveč tudi nezaposlene, kmetice, š t uden tke . • D . Z . Ž leb i r
K a k o se b o g o d i l o u p o k o j e n c e m
O b e t a j o j i m l e z n o j i n s o l z e Ljubljana, 13. decembra • V srednji dvorani Cankarjevega doma je bi la v če t r tek dopoldne to l ikšna gneča, da so morali mnogi več ur zdrža t i na stojiščih, čeprav so bi l i že poznih let in sivih glav. Razlog za njihovo potrpežljivost je bila javna tribuna slovenskih upokojencev, na katero so povabili vse pomembne vladne može (in žene) in strankarske prvake, od njih pa pričakoval i odgovore na številna vprašanja in negotovost, k i ta čas muči več kot 350.000 slovenskih upokojencev.
Negotovost, strah in ugibanja, kaj bo v prihodnje z upokojenci, je bilo čutiti iz številnih razprav. Tr i polne ure so osiveli govorniki in njihovi gostje razpravljali le o novosprejetem usklajevanju pokojnin s plačami, kar izhaja iz zvezne zakonodaje. Z rednega mesečnega usklajevanja namreč na predlog vlade in po sklepu slovenske skupščine prehajamo na usklajevanje dvakrat letno, vmes pa le, če se plače povečajo za več kot pet odstotkov. Upokojencem se zdi to nesprejemljivo in krivično, saj so prepričani, da jih taki ukrepi prikrajšujejo za neodtujljivo pravico, ki izhaja iz minulega dela in prispevkov, ki so jih
desetletja vestno odvajali v pokojninski sklad.
Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je uvodoma pozdravil upokojence in j im dejal, da bi j im prav rad obljubil 13. pokojnino, žal pa to ni mogoče, kar ni denarja. To je tudi razlog, da se pokojnine in plače ne morejo bolj izenačevati. Vlada mora v enaki meri skrbeli za vse prebivalstvo in za družbeno pravičnost, je dejal predsednik. Upokojence, ki j ih skrbi, kaj bo z njihovimi prejemki, odvisnimi od federacije in tujine po plebiscitu, pa je potolažil, da se ne bo nič spremenilo.
Podpredsednik dr. Jože Men
cinger j im je jedrnato obljubil zgolj »znoj in solze«, saj so se težki gospodarski časi očitno šele dobro zaceli. Tistim, ki vladi očitajo, da so si glede pokojnin v celoti prisvojili škarje in platno, pa je odgovoril, da to sicer drži, le da je metraža sila skromna, škarjice pa prav majhne. Upokojenskega sklada ni mogoče povečevati z višjo prispevno stopnjo, je dejal, ko je primerjal prispevno stopnjo izpred sedmih let (od bruto plače smo tedaj za pokojnine prispevali 12,6 odstotka) z današnjo (19.1). Eden od Sivih panterjev, ki je zagovarjal pravico do varne starosti, kar pozna vsaka civilizirana država, je omenil, da so v pokojninski skupnosti le za dva meseca terjali višjo prispevno stopnjo, sicer pa, da ne nameravajo živeti na račun aktivnih prebivalcev, hočejo le svoje. Tudi drugi govorniki iz vrst starejših so menili, da ne pričakujejo izboljšanja, nočejo pa tudi slabšanja svojega položaja in dra
stičnega poseganja države v njihove pravice. Oglasil se je tudi drugi podpredsednik Matija M a -lešič, ki med drugim dela v skupini za pripravo nove pokojninske zakonodaje. Ta je namreč drugi razlog skrbi in nezadovoljstva upokojencev, pa tudi še akti-vne generacije. Restriktivnih ukrepov glede pogojev za upokojitev se tu ni bati, je dejal, prav tako je tudi zagotovil, da bo zakon sprejet po rednih postopkih in da bodo pri njegovem sestavljanju prisluhnili različnim argumentom. Tako je bilo tudi glede usklajevanja, kjer so sprejeli kompromisno rešitev, ki je tako hudo razburila duhove.
Sicer pa sta bila predmet četrtkovega shoda upokojencev tudi siceršnji socialni položaj ostarelih in nova stanovanjska zakonodaja, kjer se mnogi bojijo, da bodo razlaščeni svojih sedanjih stanovanjskih pravic.
• D . Z . Žlebir
D 3 f D 3 f a Jl-OcOStminikovi 1
T u d i s t a r o s t j e l a h k o l e p a
B a š a r j e v a m a m a Enajst trgovin je pred vojno
imelo Slražišče: Faktor. Bašar, Pukl , C v i k l . pod Turnčkom. Čednk, stari pek, Kendk. Oman in Kovač, Gr / e t i č na Kalvariji pa je prodajal zelenjavo. Dvanajsti je bil Pungeršek na bližnjih L.a-borah. Stražišče je bila takrat še majhna vas. Nekaj velikih kmetij je imela, delavsko naselje na Kalvarij i , pod Šmarjetno je bilo vse prazno, prazno je bilo okrog šole, njive so bile pred cerkvenim zidom in ženske iz vasi so vse prale v potoku pod mesarjem Kalanom, s Kalvarije pa pri studencu nad kranjsko Železniško postajo.
Tako je bilo Stražišče ko je Tončka Bašarjeva začela I933< kot poslovodkinja v trgovini pri Bašarju v Stražišču. Doma je bila s Koroške Bele, za trgovko pa se je izučila v Lukovici pri Domža-
lah. Težko je bilo dobiti učno mesto. Njena želja je bila postati učiteljica, a j i ni bilo dano. Manj bi se morda namučila v življenju, a tudi trgovski poklic ti pride v kri . Tako zelo, da je danes, ko je
sin Franci spet doma odprl trgovino, srečna. Vesela je lepega lokala, kjer je vse preračunano, da ima kupec dovolj prostora za gibanje, vse hitro pokvarljivo blago je v hladilnih vitrinah, vsi bede, da je vse čisto, da se police sproti polnijo, da je blago, ki ga stranka želi. zagotovo v trgovini. In prijazni so. kot je bila ona vse življenje.
Ko je ona začenjala pri Bašarju . je bilo veliko drugače. Trgovino je ogrevala še krušna peč. krožniki in uteži tehtnice so bil i medeninasti, vsak teden so j ih čistili s sidolom, da so se svetili kot kl | i ike na gosposkih vratih, tla so bila lesena, vse večere so j ih ribal i . Olje so prodajali še na merice, sladkor, moka in podobno je bilo po predalih, vevniea in škrniclji so peli. Nič ni bilo tovarniško pakirano, stokilogramske vreče so j im pripeljali. Pod stopnicami so hranili petrolej za leščerbe in oglje za likalnike. To so bila težka leta pomanjkanja. Predvojna, medvojna in povojna. Natančno je vedela, v kateri družini težko
živijo in vedno je po svoje pomagala. Še danes se najde kdo. ki j i prizna, koliko j im je pomagala, da so prebrodili najtežje dni.
"Nič mi vest ne očita, da sem , komu kaj dolžna, da sem koga kot trgovka za kaj prikrajšala. Pri naši hiši je vedno vladalo poštenje, nobene želje po bogatenju ni bilo. Saj človek nič s cekarjem ne nese na drugi svet! In tako človek lahko resnično mirno spi. Želim si le, da bi Franci trgovino dobro vodil. Težki časi prihajajo, zato bo potrebno še več truda, da pridobiš in ohraniš stranko. Prepričana pa sem, da bo pri naši hiši ostala doma prijaznost, kot je bila včasih."
V dvainosemdesetem letu je danes Bašarjeva mama Tončka in pravi, da se ima lepo. Zdravje j i še kolikor toliko služi, operirana je bila na obeh kolkih in vsa srečna je. da lahko še vedno skuha za Francijevo družino. Z delom, otroki in vnuki se človek najlepše zamoli Še starost polem ni lako betežna.
• D . Dolenc
Ob slovesu starega leta v Trzicu
Tržič , 18. decembra — Dedek M r a z tudi letos t ržiškim otrokom pripravlja skupaj z Zvezo kul turnih organizacij Tržič pester prednovoletni program v slovo staremu letu in kot dob r o d o š l i c o novemu. G l a v n i n a prireditev se bo v Tržiču in njegovi oko l i c i odvijala v dneh med 19. in 25. decembrom 1990.
V sredo, 19. decembra, bo v tržiški kinodvorani za zabavo poskrbela Romana Kra jnčan , k i bo predstavila skupaj s tovarno P E K O svojo novo glasbeno kaseto J U P I J E . V če t r tek in petek, 20. in 21. decembra, pa bo na istem odru gostovala M O J C A P O K R A J C U L J A iz kranjskega Preše rnovega gledal išča in v režiji Lojzeta Domajnka . Dopoldanske predstave bodo namenjene tržiškim osnovnim šo lam, petkova popoldanska pa za izven. Dedek M r a z bo obiskoval otroke po krajevnih skupnostih obč ine Tržič v ponedeljek, 24. in torek, 25. decembra. Seveda med otroke ne bo prišel praznih rok. S seboj bo vsakič pripeljal igralsko skupino, k i bo odigrala eno od pred novim letom n a š t u d i r a n i h predstav. T o bo : al i P A J A C E K I N P U N Č K A v izvedbi Mladinskega g leda l i šča Tržič in v režiji G a b r i jele Bodlaj in Smiljane Knez , ali P E P E L K A M A L O D R U G A Č E v izvedbi K U D L o m in v režiji M i r e K r a m a r i č , al i pa Z A J Č K O V A H I Š I C A v režiji Maje Ahač ič in izvedbi otrok O Š Podljubelj .
To pa še ni vse! T u d i na risanke, k i j i h imajo otroci nedvomno najraje, dedek M r a z ni pozab i l . Disnevjevi ce lovečerni risani film R E Š I T E L J I si bodo otroci lahko ogledali v soboto, 29. decembra, ob 10. ur i v tržiški k inodvorani . O d 17. decembra dalje pa dedek M r a z svojim spremstvom obiskoval tudi številne delovne organizacije v Tržič in za otroke zaposlenih pripravljal prijetne prednovoletne zabave.
Boris Kuburič
V E S T I
Silvestrovanje za vsak žep Kranjski sindikati so letos pr ipravi l i silvestrovanje na
Gorenjskem sejmu v Kranju , k i si ga bodo lahko privoščil i tudi ljudje s pli tvejšimi žepi . Zabavni Silvester se bo začel ob 20. ur i , trajal pa bo, kot se za najbolj noro n o č v letu spodobi , do zgodnjih jutranjih ur. Obljubljajo tudi novoletno torto, nagradno ž reban je vstopnic s super dobi tk i , glasbo z ansamblom leta Ca l i fo rn ia , ugodne cene gostinske ponudbe, hrano pa lahko pripravite tudi doma in jo prinesete s seboj. Silvestrovanje stane le 120 dinarjev. Vstopnice se dobijo pri s indikalnih poverjenikih in v agencijah Alpetour in Kompas .
Veseli december Kranj , 18. decembra - Ta teden se v Kran ju začenja program bož ičn ih prireditev. D o petka, 21. decembra, bo med 16. in 18. uro na dvor išču gradu Kieselstein b o ž i č n a prireditev »Pos tav i mo smreč i co« z Božičkovim obiskom. Organizator prireditve je Zveza kul turnih organizacij. V soboto, 22. decembra, pa bo b o ž i č n a slovesnost dopoldne, med 10. in 12. uro. Božiček bo prišel tudi v Globus , in sicer 20., 21. in 24. decembra od 18. do 19. ure, dedek M r a z pa 26., 27. in 28. decembra med 17. in 18. uro.
Prihodnji teden, ko otroci nastopijo bož i čno -novo le tne poč i tn i ce , k i trajajo tja do 3. januarja, se začne »Veseli decemb e r « . Prosti šolarji se bodo lahko vsako dopoldne oglasil i v gradu Kieselstein, kjer bodo lahko risal i , plesali , pos luša l i pravljice, v k inu bo vsak dan predstava za otroke, pr ičakuje jo pa j ih tudi na drsa l i šču in v zimskem bazenu.
Popust pri smuki za upokojence D r u š t v o upokojencev iz Kranja je R T C Krvavec zaprosi
lo za popust pri nakupu dnevnih s m u č a r s k i h kart na Krvavcu . T a m so j i m pr is luhni l i in j i m odobr i l i 15-odstotni popust, kar pomeni , da za njih dnevna karta stane 170 dinarjev. Smuča r sko karto bodo zainteresirani dob i l i , če pred lož i jo č lansko izkaznico druš tva upokojencev al i odrezek od pokojnine in če so stari nad 60 let. Popust velja za vse dni v tednu.
Seminarji društva mejnih ved D r u š t v o mejnih ved, akademija za življenje z Jesenic pri
reja seminarje in predavanja. V torek, 18. decembra, na temo Bioenergija in barve v auri , predavata bioenergetik Ivan Janša z Bleda in T o m a ž Iskra, predsednik D M V J ; in tridnevni seminar z z a č e t k o m v petek, 21. decembra, N id ra joga. Predavatelj je T o m a ž Iskra. Kandida t i naj se prijavijo tajnici d ruš tva M i r i Novak , Bokalova 8, Jesenice (telefon 84-718).
Dedek Mraz za otroke s cerebralno paralizo Kranj , 17. decembra - Gorenjsko d ruš tvo za cerebralno paralizo iz Kranja vabi otroke in svoje č lane na prireditev dedka M r a z a v čet r tek, 20. decembra, ob 17. uri v Osnovno šolo Helene Puhar v Kranju . • H . J .
Dedek Mraz s sladkarijami Kranj , 18. decembra - Druš tvo prijateljev mladine in krajevna skupnost V o d o v o d n i stolp iz Kranja prirejala s rečanje otrok z dedkom M r a z o m , in sicer v ponedeljek, 24. decembra, ob 16.30 na p loščad i pred trgovino L i p a Jagodic v krajevni skupnosti Vodovodn i stolp. Dedek M r a z ima v svojem košu za otroke pripravljene tudi vabljive sladkarije, zato ga nikar ne zamudite. • H . J .
^mii3mm®'G'LAs 6 . s t r a n A K T U A L N O Torek , 18. d e c e m b r a 1990
P r e d n e d e l j s k i m g l a s o v a n j e m
S m o z a p l e b i s c i t , s a m o s t o j n o s t
Kranj, 17. decembra - Ali bo 23. december prelomen za Slovence, dolga stoletja bolj ali manj podložne tem ali onim gospodarjem, bo to praznik naše težko pričakovane lastne državnosti? To bo pokazal nedeljski plebiscit. Oblastniki in politiki pravijo, da nam zaupajo. Upravičeno, kot kažejo javnom n en js k e ankete. Kaj pa o plebiscitu, o samostojni in suvereni Sloveniji menijo naši bralci, kaj pričakujejo od tega dejanja?
Franc Jereb, predsednik sveta K S Sovodenj: »Plebisc i t je potreben zato, da ostalim republikam d o k a ž e m o , da ni samo naše vodstvo za samostojno Slovenijo, ampak da tako mis l imo ljudje. Potreben in pomemben je tudi zaradi svetovne javnosti, ker nam bo o m o g o č i l mednarodno priznanje. N e dvom i m , da plebiscit ne bi uspel. V naši krajevni skupnosti bo to p razn ik .«
Tone Peternelj s Kopr ivnika : »Plebisc i t je gotovo edina pot, da splezamo na zeleno vejo. Č i m p r e j bi se moral i rešiti sedanje d r žave . Skrbijo pa me vel i k i socialni problemi, o katerih mis l im, da slovenska oblast ne razmišl ja dovolj . Boj im se tudi , da se bomo potem prodal i tujcem.«
Roman Velikonja iz Hobovš : » O tem, da je plebiscit nujen in da bo dokaza l , da Slovenci hoč e m o po svoji poti , ne dvomim. M i s l i m pa, da se motijo tisti, ki p r ičaku je jo , da bo potem kar Čez noč vse d r u g a č e , bolje. M o ja pamet pravi , da bo dve, tri leta, tudi če se odcepimo od Jugoslavije, se siaoo, potem pa nam bo krenilo navzgor. Plebiscit je pot, da nam bo n e k o č lahko bol je .«
P R E J E L I S M O
Javno pismo predsedstvu republiškega odbora ZZB NOV Slovenije
V Delu z dne 12. decembra je časnikar Branko Soban pod naslovom »Plebiscit ni bianco menica« poročal o razpravi predsedstva slovenske borčevske organizacije o plebiscitu. Iz poročila je moč skleniti, da predsedstvo plebiscitu ni naklonjeno, ker podpisnikom strankarskega sporazuma (k temu ni pristopila Stranka za enakopravnost državljanov) postavlja kot pogoj sodelovanja... »jasen odgovor na vprašanje, kakšen je njihov odnos do NOB. kjer so se v bistvu postavljali temelji svobodne, suverene in samostojne Slovenije. Od tega odgovora bo potem v precejšnji meri odvisno, kako se bodo člani borčevske organizacije opredeljevali do plebiscita.«
Skupina nekdanjih borcev NOV, ki je v skupini kulturnih delavcev in drugih (sedaj Združeni ob Lipi sprave), je bila pobudnik narodne sprave, kije tudi posadila Lipo sprave in skupščini Republike Slovenije ob sodelovanju še drugih (Slovenska liberalna stranka, kranjski DEMOS in Združenje društev proti-komunističnih borcev) predložila predlog Deklaracije o narodni spravi, meni. da navedeno stališče predsedstva ne izraža volje in hotenja večine borcev NOV. Odnos političnih strank do NOB mora biti vodstvu organizacije že znan iz razgovorov z vodstvi strank v zadnjih mesecih. Če ne vse, pa večina od njih soglaša z ugotovitvijo, da je bil boj borcev NOV proti tujim osvajalcem veliko dejanje slovenskega naroda, a hkrati tudi nesreča, ker si je KPS podredila O F in NOB zlorabila za svojo boljševistično
oblast. V NOB ni zmagalo »narodno«, marveč »leninistično razredno«, ki mu je tudi vodstvo slovenske borčevske organizacije še pred leti dajalo prednost pred narodnim. Res je. da zadnja tri leta tudi to vodstvo poudarja narodno, toda postavljeni pogoj za sodelovanje na plebiscitu to zopet zanika. Iz tega je namreč mogoč sklep, da je borčevska organizacija ne samo nadstran-karska, kot sama poudarja, marveč tudi nadnacionalna in blizu drugim gibanjem, ki tudi plebiscit odklanjajo.
Združenje ob Lipi sprave, v katerem smo tudi nekdanji borci NOV, in ki je v določenih pogledih tudi opozicija politiki vodstva borčevske organizacije, želi svoja stališča ob spoštovanju vseh borcev za narodno svobodo obrazložiti na sestanku, ki ga naj vodstvo borčevske organizacije skliče kadarkoli. Menimo, da je stališča moč uskladiti v strpnem dialogu, ne da bi se zanj postavljal kakršenkoli pogoj.
Prepričani smo, da tudi stališče vodstva borčevske organizacije do narodne sprave ni istovetno s stališčem večine borcev NOV. Večina borcev NOV ki so šli v boj iz narodnostnih in ne samo razrednih nagibov, je za
Aleksander Trček iz Kranja : " M i s l i m , da je kar prav, da gremo na plebiscit. S tem še ni nič izgubljenega. Prav je, da se ljudje od loč i jo . Precej redno zadnje čase spremljam dogajanja v zvezi s plebisci tom in druga tovrstna in bi zato rekel, da smo o vsem iz časop i sov in televizije kar dobro seznanjeni. Zato sem tudi p r e p r i č a n , da z odločan jem v nedeljo ni nič izgubljenega..."
slovensko narodno spravo, ki je v glavnem že dosežena.
Kolaboracija, o kateri se je na seji govorilo, je res nečastno dejanje, toda v »ljubljanski pokrajini« je bil to edini način, da se protikomunistična stran zavaruje pred uničenjem, s katerim ji je grozila komunistična stran. Mnogo hujša kot kolaboracioni-zem pa so tista dejanja med vojno, ki so kolaboracijo povzročila, zlasti pa ona nečloveška po'koncu vojne, o katerih pa vodstvo borčevske organizacije ni govorilo in ki zagotovo niso dejanja kotaboracionistov ali okupatorjev.
To so po našem mnenju razlogi, zaradi katerih slovenske stranke ne morejo NOB poveličevati toda, kakor bi to želelo predsedstvo borčevske organizacije in nekateri nekritični pisci zgodovine NOB.
Plebiscit je nadvse pomembna zadeva slovenskega naroda. Zato bo skupina nekdanjih borcev NOV v združenju ob Lipi sprave šla na plebiscit in rekla DA. ne glede na to, kako bo odločilo predsedstvo ZZB NOV Slovenije-Ljubljana, Kranj, 14. decembra
Združen i ob L i p i sprave Stanislav Klep
Franc Š e t a r Stane Vezjak
Zdenko Zavadlav
Simpatizerje in mlajše č l a n e S K D z o b m o č j a o b č i n e Kranj vabita obč insk i odbor S K D Kranj in iniciat ivni odbor M K D na ustanovni občn i zbor M L A D I H K R Š Č A N S K I H D E M O K R A T O V , k i bo v čet r tek , 20. decembra, ob 18. uri v sejni dvorani št. 9 S O Kranj . j p 0 $ t r a | ^
org. tajnik
V gasilskem domu Dupl je se bodo predstavili d o m a č i člani S K D , in sicer v če t r tek , 20. decembra, ob 19. ur i , ko bodo spregovoril i o plebiscitu. O b napovedanih gostih, predsedniku IS o b č i n e Kranj V . M o h o r i č u , svetovalcu za zbor krajevnih skupnosti Kranj J . G r a d i š a r j u ter nekaterih strankarskih predstavnikih, bo beseda nanesla tudi na druge žgoče probleme, tako o b č i n s k e kot povsem krajevne.
J . Poš t rak
M i h a Rožič iz T r ž i č a : " V e m , da je pred nami pomembna odloč i tev . Zamisel , da je samostojnost treba zagotoviti , podpiram, čeprav bo potem rezultat pokazal , kako bo. M i s l i m , da je povsem drugo, a zelo pomembno vprašan je v tem trenutku, kako to samostojnost potem tudi doseč i . Nenazadnje ne gre samo za to, kako se bomo o tem odloči l i v Slovenij i , ampak tudi, kako bodo na to gledali izven Slovenije..."
Alenka Dvoršak iz Kranja : "Ze lo sem za plebiscit. Prav je, da se o d l o č i m o . M i s l i m tudi , da bo plebiscit uspel. O samem datumu v razpravah, ko se je o d l o č a l o o tem, nisem razmišljala, sem pa že pred tem pr ičakovala , ua Uo taksne od loč i tve slej ko prej mora priti . In prav je tako..." • - s l ike : J . C i g l e r
R a z s t a v a j a s l i c v l e š k e m ž u p n i š č u
Več kot dvesto let stare jaslice Lesce, 14. decembra - V p r e d b o ž i č n e m in b o ž i č n e m času je m o č marsikje o b č u d o v a t i j as l ice . Ma jhne , n a j s k r o m n e j š e , pa tudi ogromne jas l ice z več deset r a z l i č n i m i f igu r i cami . Nekatere so lesene, druge iz papir ja , pa p l a s t i č n e in iz g l i ne. Nekatere so č i s to nove, druge stare več deset let. Prav gotovo pa je imel te dn i eno n a j b o g a t e j š i h z b i r k jas l ic ž u p n i k v Lescah . Razstavo je p r ip rav i l ka r v ž u p n i š č u , na njej pa s i je b i lo m o č ogledat i tudi več kot dvesto let stare j a s l i ce.
J a s l i ce iz papir ja , gl ine, voska, lesa... Vse od najpreprostejši, do u m e t n i š k i h in najbolj znamenit ih " V e l e s o v š k i h j a s l i c " , k i so j i h pred več kot dvesto leti naredile domin ikan -ke v Velesovem. Te dni so si j i h ogledovali š tevi ln i ob iskova lc i l e š k e g a župn i šča .
" T o je ž e moja č e t r t a razstava, tri sem i m e l v M e n g šu , ta p a je prva v Lescah , kjer sem ž u p n i k osem let. B l i z u š t i r i d e s e t posnetkov i z n a š i h p re j šn j ih razstav j a s l i c je tud i v kn j ig i Jas l ice na S l o v e n s k e m , saj je dr . N i k o Kure t te razstave vedno o b i s k o v a l . Z razs tavami sem hotel da t i m a l o spodbude j a s l i č a r j e m , p redvsem pa me je v o d i l o to, da b i zna l i bol j ceni t i j as l ice , k i j i h še imajo ljudje po h i š a h . K a j t i mnogo jas l i c se je po vo jn i i z g u b i l o , " pravi les k i ž u p n i k Š t e f a n B a b i c , k i j c sicer d o m a iz Br i tofa p r i K r a n j u . • V . Stanovnik
U G O D E N N A K U P R l » L O K I « N A K U P
L O K A S V O J I M K U P C E M
V S V O J I H
P R O D A J A L N A H
P R I L U K E Ž U - M E S T N I T R G 4 2
O D E J E - 2 9 9 , 0 0 d i n
Z A V E S E - I Z D E L A V A P O N A R O Č I L U
S P O R T - M E S T N I T R G 2 9
P U H O V K E O D 1 . 7 2 3 , 2 0 D O 2 . 8 1 9 , 0 0
S M U Č A R S K A O P R E M A P O I Z R E D N O U G O D N I C E N I
V E S E L E B O Ž I Č N E P R A Z N I K E , S R E Č N O IN U S P E Š N O
N O V O L E T O 1991 V A M Ž E L I trgovsko podjetje
L O K A S K O R J A L O K A
K U L T U R A UREJA: L E A M E N C I N G E R
P r i z n a n j a p o k l i c n i m i n a m a t e r s k i m i g r a l c e m t e r š t u d e n t o m
S E V E R J E V E N A G R A D E 1 9 9 0
Škofja L o k a - Okrogle obletnice, letos se nagrade Staneta Severja za najboljše igralske dosežke na slovenskih odrih podeljujejo že dvajseto leto, so navadno še posebej slovesne. T a k š n a je bi la tudi nedeljska prireditev, k i sta jo v dvorani Loškega odra pripravila Z K O
Škofja L o k a in sklad Staneta Severja. Pred polno dvorano so nato š tudent je ljubljanske A G R F T predstavili svoj izbrani študijski program v režiji Mat jaža Bergerja.
Nagrade sklada Staneta Severja za igralske d o s e ž k e so prejeli:
V I O L E T A T O M I Č , č lan ica Mestnega gledal i šča Ljubljanskega. T o m i č e v a je to cenjeno igralsko priznanje prejela kot ena najbolj dragocenih in obetavnih igralk mlajše generacije za svoj izjemni talent, nezadrž n o energijo in sposobnost odi grati najrazl ičnejše vloge. V minuli sezoni je igrala devetletno p u n č k o v Jovanovičev i satiri Vik tor al i dan mladosti , N e ž k o v Linhar tovi komediji Ta veseli dan ali Mat i ček se žen i , izkazala pa se je tudi kot zagonetna č rnska plesalka Juliette v M e f i -stu K lausa Manna . Z a vlogo Ester je kri t ika zapisala, da j i je T o m i č e v a "dala dvoumno, nevarno, o d l o č n o konformnost žensk i ce" . K o t N e ž k a naj bi "njena dek l i ško ženska prostod u š n o s t b i l a do kraja prepr ič l j iva" , tako da je b i l ta lik "ognjemet temperamenta in razposajene razigranosti". Tud i pri tako zahtevni in nenavadno vlogi , kot je odigrati č r n k o , j i je uspelo ustvariti "vi talno, žensko trmoglavo Juliette".
Severjev nagrajenec je tudi N I K O G O R Š I Č , č lan Sloven skega mladinskega gledal i šča v Ljubljani . Priznanje je prejel za vlogo Odiseja v predstavi Vena
Tauferja Odisej in sin. Njegova vloga Odiseja v tem zahtevnem delu, k i ga sestavljajo fragmenti evropskega duha, razodeva vse njegove glavne karakteristike - pronicljivost in igrivost. Vse dokazuje njegov vir tuozni komičn i dar z ekspresivno pevsko in plesno kulturo kot tudi njegovo raziskovalno ži l ico, k i se ne zadovoljuje z enostavnimi igralskimi ponovi tvami. Vloga je ustvarjena s povsem njemu lastno kombini rano igralsko tehniko, ki preskakuje iz trde real is t ične igre v simbol is t ično, pa nad rea l i s t i čno in fan tas t i čno . Iz desetine igralskih fragmentov ustvarja nenavadno stilno in ž a n r s k o napetost: ta postopek se kakor eno staptja s p o s t m o d e r n i s t i č n i m pristopom tako pisca kot režiserja.
Severjevo nagrado za dosežke na ljubiteljskih odr ih si delita K o n d i Pižorn iz kranjskega Gleda l i š ča čez cesto i n Tone Tekavec iz Ljudskega gledal i š ča na M u l j a v i . K O N D I P I Ž O R N je opozor i l nase že pred dvanajstimi leti v predstavi Mol ie re za mlade mladinske skupine Preše rnovega gledal iš ča Kranj z režiserjem Domajn-kom, nato pa je b i l vedno boljši v vlogah, kot so bile N a m i š ljeni bolnik , Sen kresne noči ,
N o v o p r i P r e š e r n o v i d r u ž b i
V R B I N E N O V I T E T E Št i r i nove knjige iz zbirke Vrba Prešernove družbe v Ljubljani so med seboj nekako povezane - že po tem, da so avtorji teh knjig več
al i manj iz iste generacije, pa tudi po temah, k i se j ih lotevajo, niso kaj posebno vsaksebi.
Po ob l ik i in kompozic i j i je novi roman Branka Š o m n a Vzporedno nebo vsekakor nekaj novega, jre na predstavitvi knjige v d ruš tvu slovenskih pisateljev menil prof. Andr i jan L a h . Vsekakor je anatomija d ruž in ske skupnosti nekdanjega novinarja in igralke razkrita na način , k i vsekakor spominja na strintbergov-ski spopad med spoloma. Bralec pa se lahko ob prebiranju te knjige sprašu je , ko l iko je v tem potovanju junaka od upanja, želja in ambicij do spoznanja lastne nemoči tudi de lček našega lastnega potovanja.
Mate Dolenc je pisatelj, ki so mu všeč barve, vsaj v naslovih njegovih knjig je to opazi t i . Njegova nova knjiga Njen modri dežni p lašč je pravzaprav zakl juček n e k a k š n e trilogije pisanja o "hipijevski populac i j i " iz sedemdesetih sivih in norih časov, kot je čas v romanu označi l sam avtor. Pisatelj v najnovejši knjigi p i še o mladih , ki vedno znova znajdejo v p r imežu , droge, nerazumevanja d r u ž i n e in r a v n o d u š n o s t i okolja, skratka gre za preprosto pisan opomin b r e z d u š n e m u času .
Prvenec Mari je Cigaletove ima naslov Višek in bi b i l lahko tudi avtobiografija, pa vendar n i : gre za pretanjeno podobo generacije, za izkušnje , ki j i h avtorica ponuja v branje z d o b r š n o mero ironije in celo samoironije. Nič romantike, nič vznesenosti, pa prijetno branje.
Tud i Bazen Igorja Kar lovška je prvenec, v katerem avtor razgrinja svet delavcev v rudarskem okol ju , svet zdomstva, kakor ga obču t i jo delavci , ki imajo v Slovenijo roke, da delajo, svojo d u š o pa doma nekje v Bosni , svet z dna d r u ž b e , v katerem se nekateri nenehno gibljejo na skrajnem robu.
Posebej je bi la predstavljena še knjiga Janka Messnerja L ipa in Hrast, ki je izšla prav za pisateljev življenjski jubilej . Gre za izbor iz njegovih del, ki n ikakor ne zatajuje Messnerjeve kr i t ične, mestoma že napadalne literature, v kateri pa se brez dvoma kaže tudi l irska, celo m e l a n h o l i č n a in elegična duša pr ipovednika, dramatika, p o l e m i č n e g a esejista in pesnika. # L . M .
NOVOLETNI KONCERT Kran j - V petek, 21 . decembra, ob 19.30 bo v dvorani
P r e š e r n o v e g a g l eda l i š ča novoletni koncert Komornega orkes t ra R T V Sloveni ja pod vodstvom Petra Š k r j a n c a .
K o n c e r t , k i ga organ iz i ra ta P r e š e r n o v o g l e d a l i š č e K r a n j i n G l a s b e n a šo la K r a n j , bo vsekakor nekaj posebnega v tem prednovo le tnem č a s u . V e d n o l ep im m e l o d i j a m k l a s i č n i h mojstrov Johanna S. B a c h a , VVolfganga A . M o zar ta , C h r i s t o p h a W . G l u c k a b o d o s l ed i l i va l čk i in po lke J o h a n a Straussa in njegovih s o d o b n i k o v , ne bo man jka lo t ud i l e p i h s l ovensk ih sk ladb . Sol i s ta bosta M o n i k a Ska la r , v i o l i n a i n B o ž o Roge l ja , oboa .
Emigrant i . Vloge, k i pa j ih je pozneje prepr ič l j ivo izrisal v kranjskem Gleda l i š ču čez cesto z režiser jema Al id ičem in tudi Š p i k o m , so bile dokaz velike zagnanosti, vrtanja v t anč ine č loveškega življenja in velike mere posluha za avtorjevo sporoč i lo in sporoč i lo predstave. T o so bile vloge v predstavah Kare l in tanki so na meji, kot p reše ren in komičen , bister in ost rojezični sanjač in pijanec v A f r i k i M i l a n a Jesiha, kot nepopustljivo oblasten in krut župnik v Vedomcu Krišu Petra Božiča, kot t r avmat ičn i gospod Zapa v Alidičevi Semenski gasi , kot presunljiv č u d a k Geder v Kostanjevi kroni Eva lda F l i -sarja in kot zafrustriran in napol blazen doktor V i d a l i v Marsu Iztoka Al idiča . R a d nastopa tudi v gledal išču poezije, sodeloval je v ugleda l i ščen i poeziji M a r k a in Toneta Pavčka Pesem je srce, če ga imaš in Vel ikem testamentu Francoisa V i l l ona v izvedbi radovl j i škega Linhartovega odra in kranjskih Thal i j in ih ljubiteljev kieselste-inskih .
T O N E T E K A V E C je v gleda l iškem življenju K U D Josip Jurč ič na Mul j av i osrednja igralska osebnost, n e k a k š n o jedro, na katerega se bi lahko nasloni l vsak ustvarjalec, k i bi ho
tel nadaljevati s tradicijo ljudskega g leda l i šča na M u l j a v i . Z l ik i Krjavlja v Desetem bratu, vlogah v Juri ju Koz jaku , v T i hotapcu je pokazal tol iko smisla za oblikovanje raznol ik ih odrskih l ikov, ču ta za izbiro sredstev, s katerimi predstavi svoje junake, smisla za jezik in interpretacijo besedila in obvladovanja telesa kot posebne možnos t i izražanja . Z vlogo Fortunatka Tekmeca v Tihotapcu pa je prav gotovo dosegel svoj igralski vrhunec.
V A L T E R D R A G A N pa je prejel Severjevo nagrado za š t u d e n t a g leda l i ške igre in sicer za vlogo Georga v Albeejevi igri K d o se boji Virginije VVo-olf. Prav gotovo p re seneča , da lahko mlad igralec s t a k š n o suverenostjo zgradi l ik c in ičnega intelektualca zrelih srednjih let. Svojo vlogo je predstavil v bogati, kompleksni paleti barv, podtonov in kontrastov, v širokem razponu ču tn ih , intelektualnih in emotivnih stanj - od bestialne razdiralnosti in ludi -s t ičnih zanosov do krhke in prizadete, trpke l i r ike. Njegov Georg vzbuja spoš tovan je in o b č u d o v a n j e in bo prav gotovo ostal zapisan v zgodovini uprizarjanja Albeeja na Slovenskem.
S V E T O V N A U M E T N O S T V M O D E R N I G A L E R I J I
Ljubljana - Po razstavi Picassovih litografija k i je nekako uvedla dobro sodelovanje z nemško galerijo Thomas, bodo v če t r tek , 20. decembra, ob 19. uri v Moderni galeriji odprl i razstavo Svetovna
umetnost osemdesetih let. N a razstavi, k i bo odprta do 20. januarja prihodnje leto, bo predstavljenih 54 slik in kipov 30 avtorjev.
Z razstave v Moderni galer i j i : Francesco Clemente: Dve dobi, olje na platnu
Izbor za ljubljansko predstavitev iz obsežne zbirke galerista Ra imunda Thomasa iz Mt inchna , enega od desetih najpomembnejših svetovnih galeristov, je pr ipravi la Zdenka Badovinac. Predstavljeni bodo vsi umetniki , k i so tako ali d r u g a č e sooblikovali nove stilne opredelitve prejšnjega desetletja. Vsem pa je skupno, da so se konec sedemdesetih let uprl i p reveč reduktivni , anal i t ični in rac ional is t ični umetnosti modernizma. Uvel javi l i so nove vsebine, č u t n o ekspresijo, heterogenost izraznih sredstev ter citiranje raznih stilskih obrazcev iz preteklosti. N a platnih, ki j i h je b i lo zaradi njihove velikosti deloma kar težko spraviti v razstavne prostore, se predstavljajo slikarji , k i so ponovno obudi l i užitek slikanja, razkošje barve in poteze ter bujno domiš l j i jo ; to so slikarj i , k i so se uveljavili pod oznako "novi d iv jak i" v Nemčij i l iansavantgardisti v Italiji, amer išk i "garffiti artists", ki so na svetovno l ikovno sceno v osemdesetih letih stopili neposredno iz ne-wyoršk ih metrojskih postaj. - Razstavo bodo spremljala tudi predavanja, vodstva, video projekcije, okrogla miza itd. • L . M .
MOZARTOV VEČER Bled - V soboto, 22. decembra, ob 1^.30 bo v Festivalni dvorani Mozar tov večer . N a prireditvi , ki jo v okviru Kul turnega kluba Bled pripravlja Agens Ži rovnica , bo nastopil K o m o r n i orkester Slovenicum pod vodstvom Uroša Lajovica. Orkester s solistom VVolfgangom Bruennerjem, na a v t e n t i n č e n m klavirju s k ladivc i , bo izvajal dela Rhigini ja , Clementi ja in Mozar ta . Rezervacije in vstopnice v poslovalnici Atlas Bled .
KULTURNI KOLEDAR K R A N J - V Prešernovi hiši je na ogled razstava France Prešeren - ljubezen, jezik, domovina. V galeriji Mestne hiše razstavljata akad. sl ikar Rok Zelenko in obl ikovalka keramike Lea Berne-tič - Zelenko. V Pionirski knjižnici bo jutr i , ob 16. uri ura pravljic. V Prešernovem gledališču Kranj bodo 31. decembra, ob 19.30 upr izor i l i E . Albeeja Kdo se boji Virginije Woolf- za izven. V galeriji Bevisa razstavlja akvarele akademski slikar France Slana. J E S E N I C E - V razstavnem salonu D o l i k je odprta skupinska razstava l ikovn ih del č l anov l ikovne sekcije Relik iz Trbovelj . V galeriji Kosove g rašč ine je odprta prodajna razstava unikatnih ročno tkanih izdelkov Jerneja Ručigaja . V R B A , D O S L O V C E - Preše rnova in Finžgarjeva hiša sta zaprti do 1. februarja 1991. K R A N J S K A G O R A - Liznjekova d o m a č i j a je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9.do 13. ure. P R E D D V O R - V hotelu Bor je na ogled razstava slik in risb akad. slikarja Mateja Metlikoviča. R A D O V L J I C A - V čet r tek , 20. decembra, ob 19. uri bo v hotelu Grajski dvor o božičnih in novoletnih šegah na Slovenskem predaval etnolog, dr. Janez Bogataj. V programu sodeluje tudi oktet bratov Zupan . Prireditev organizira S K D Radovlj ica . V Šivčevi hiši je odprta novoletna prodajna razstava l ikovnih del. B L E D - V petek, 21. decembra, ob 20. uri bo v festivalni dvorani koncert Slovenskega okteta. B R E Z N I C A - Jutr i , v sredo, ob 20. uri bodo v Kul turnem domu Breznica odpr l i razstavo likovnih rf^/slikarjev iz K S Ži rovni ca. Ob otvoritvi so pr ipravi l i tudi krajši kulturni program. K R O P A - V Bertoncljevi sobi Kovaškega muzeja K r o p a je odprta novoletna prodajna razstava del akad. slikarja Kamila Legata. Š K O F J A L O K A - Danes, v torek, ob 19. uri bodo v knjižnici Ivana Tavčar ja literarni večer o poeziji Kozme Ahačiča, odprl i pa bodo razstavo slik Vojka Svetine. V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. sl ikar in grafik Črtomir Frelih. V galeriji Fara razstavlja akad. slikar Domen Slana. V stavbi Skupšč ine o b č i n e Škofja L o k a razstavlja fotografije Janez Pipan, č lan F K L T H Šk. L o k a . Zbirke Loškega muzeja so z decembrom odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. M e d tednom je možen obisk med 9. in 13. uro, po predhodni najavi na upravo muzeja (telefon 622-262). T R Ž I Č - V Pavil jonu N O B so na ogled fotografije podvodnega sveta avtorja Franca Golteza. L J U B L J A N A - V Narodnem muzeju, Trg herojev 1, bodo jutr i , v sredo, ob 18. uri odpr l i razstavo Vre skozi stoletja. Razstavo bo odprl dr. Andrej Capuder , republ iški sekretar za kulturo.
LINHARTOVA PRIZNANJA
^ ^ ^ ^ ^ ^ ^
Radovljica - V okvir prireditev ob Linhartovem jubi leju sodi tudi vsakoletna podelitev priznanj za delo na kulturnem področ ju . Letos so v radovlj iški obč in i podel i l i le štiri priznanja. N a slovesnosti v Festivalni dvorani na Bledu sta predsednik odbora za kulturo radovlj iške o b č i n e Jože D e ž m a n in podpredsednica skupšč ine obč ine Radovl j ica Alenka Bole - Vrabec predala priznanja naslednjim: C i r i l Kocjanč ič in V i n k o Sl ivn ik sta prejela Linhartovo priznanje za dolgoletno sodelovanje v G o d b i na pihala Gorje. Polona Ropret - Soklič in M a r ko Sokl ič pa sta prizanje prejela za u s p e š n e uprizoritve v več g leda l i šk ih predstavah v D P D Svoboda Bohinjska Bela. Slovesnost se je zakl juči la s predstavo Vdove v izvedbi Mestnega g leda l i šča Ljubljanskega. • L . M . , Foto: Gorazd Šinik
Jesenice - V Kosovi graščini so odprli razstavo ročno tkanih izdelkov Jerneja Ručigaja z Bohinjske Bele, jeseniškega rojaka, ki se z ročnim tkanjem ukvarja že trinajst let. Na otvoritvi je postregel s kozjim sirom in doma pečenim kruhom, zato je bila tudi prijeten, dobro obiskan dogodek. Razstava bo odprta do konca leta, ročno izdelane tkanine pa lahko tudi kupite, kar je dobrodošlo v tem prednovoletnem času. Slavica Ostermanova, k i skrbi za galerijo v Kosovi graščini, jo je torej postavila v pravem trenutku, Jernej Ručigaj pa nam je povedal, da ga vabijo tudi v Škofjo Loko. Sicer pa pravi, da se je v skoraj desetletju in pol, odkar se ukvarja z ročnim tkanjem, odnos ljudi do tega spremenil, ljudje vse bolj cenijo naravno, radi prihajajo v njegovo hišo, kjer se je čas tako rekoč ustavil, kar si razlaga z nostalgijo po starih časih in predmetih, ki so jih ljudje v letih izobilja zavrgli. • M . V.
^ § m i k m £ ; : g l a s 8. s t r a n O G L A S I Torek , 18. d e c e m b r a 1990
K D O R ,
I Z B E R E
i I Z B I R A
I Z B I R O | \ / | MERCATOR - IZBIRA KRANJ
T r g o v s k o podjet je , d . o. o. K R A N J
U G O D N A C E N A IN KREDIT NA 3 OBROKE V POSLOVALNICAH Z G R A D B E N I M M A T E R I A L O M V STRAŽIŠČU IN V HRASTJU!
- s
S ©
_e= . s > < n v © a
o S S . S iS
oljni gorilci Thvssen od 7.415,90 din dalje gorilci Oertlv od 7.820,40 din dalje nizkotemperaturne peči Thvssen 14-21 KVV 22.561,50 din italijanske l i toželezne peči skupaj z go-r i l cem40KW 21.163,90 din krogljični ventili 1/2 67,68 din krogljični ventili 3/4 94,79 din krogljični ventili 1 131,90 din pocinkani fitingi iz uvoza: koleno 1/2 12,87 din T kos 1/2 16,83 din koleno 3/4 20,59 din T kos 3/4 25,34 din Vse cene so s prometnim davkom! V poslovalnici v Stražišču pa imamo tudi kataloško prodajo programa K O L P A S A N IN K O L P A K E R Obiščite nas v naših poslovalnicah, ve
seli bomo vašega obiska!
Kranj trgovina in gostinstvo
Cenjene kupce obveščamo, da je v mesecu decembru
N A K U P O V A L N I
C E N T E R K O K R I C A
odprt tudi vsako nedeljo od 8. do 12. ure
TAKO ŽELELI Od 14. do 21. decembra v dvorani B na Gorenjskem sejmu MERKURJEVA PRAVUlCNA DEŽELA ZA VAS SMO PRIPRAVILI: # gledališke igrice: 14. decembra: MOJA ŽOGA IN ZLATI ZAJČEK (ob 16.30) 15. decembra: KLJUKČEV ROJSTNI DAN (ob 10. uri in 16.30) 16. decembra: ZAJČJA HIŠICA (ob 10. uri in 16.30) 17. decembra: RASTI, RASTI IN ZDRAVILA ZA ZAJČIC0 (ob 10. uri in 16.30) 18. decembra: KLJUKIC IN ROBOT (ob 10. uri in 16.30) 19. decembra: KOZLIČEK MEKETAJCEK (ob 16.30) 20. decembra: PRINCESKA NA ZRNU GRAHA (ob 21. decembra: ZAJČJE ZGODBE (ob 10. uri in 16.: # risanke it zabavne igrice & pestro izbiro igrač in PRESENEČENJE za vse
Z A M E R K U R J E V O
P R A V L J I Č N O D E Ž E L O
v s t o p n i n e n i !
E U R O I N T E R d e c e m b e r 9 0
razatavno-prodajnl intarlar MODNA HIŠA PRISTAVA
B L E D
Tel . : ( 0 6 4 ) 7 7 - 5 2 9 , 7 8 - 5 6 1 ( i n t . 2 3 2 ) f a x : ( 0 6 4 ) 7 8 - 9 6 2
D e l o v n i č a s : 10" - 19 h ; s o b o t a : 10" - 19"
V n a š i p r o d a j a l n i V a m nud imo: i z d e l k e iz m e d e n i n e in d r u g i h k v a l i t e t n i h
m a t e r i j a l o v u n i k a t n e - r o č n o i z d e l a n e i z d e l k e : p r i m e r n e z a
d a r i l a : s v e č n i k e , v a z e , v r č k e , p e p e l n i k e , o k r a s n e
l o n č k e z a r o ž e , k a n g l i c e . z v o n c e . . . . v s e v r s t e s v e t i l ( s t e n s k e , s t r o p n e , s t o j e č e ) ,
m i z e , s t o l e , p o d s t a v k e z a T V s p r e j e m n i k e , k l juke ,
k o p a l n i š k o o p r e m o , pos te l je , . . . i z d e l a v o po n a r o č i l u
k o m p l e t n o o p r e m l j a n j e g o s t i n s k i h l o k a l o v , h o t e l o v .
p i s a r n i š k i h p r o s t o r o v , s t a n o v a n j , t rgovin , . . . p r e v z e m d e l po s i s t e m u >>na k l j u č « , i n ž e n i r i n g
o b n o v o s t a r i h m e d e n i n a s t i h i z d e l k o v
KO V I N A R S T V O A L E S K U P L J E N I K
RE3TIN V a m PredstavUa SV0J° dejavnost: • proizvodnjo vitrage in tiffanv polnil iz antik stekel, stekel za vrata, okna, predelne stene in druge ambiente po katalogu ali po naročilu ter različne druge dekorativne izdelke • različne vrste obdelave stekel (preoblikovanje, vtaljevanje barvnih slik in sitotiska, fazetiranje, brušenje in izrezovanje)
p o d i e i i « za izdelavo opfeme. CERKNICA c* m,
Z A D O M I N D R U Ž I N O , I Z Š O L S K I H K L O P I U R E J A T A : H E L E N A JELOVČAN IN D A N I C A D O L E N C
Za naš pravilni odnos do lesa
B E L I N K A s v e t u j e V p r a š a n j e Urejam si p o d s t r e š n o sobo in bi jo rad obi l z lesom. Deske sem na lice že premazal z Bel -lesom. Ka j menite, je potrebno, da j ih p r e m a ž e m tudi na zadnji strani, kajti bojim se, da bi mi od starih tramov strehe ne prišel v deske črv. Prosim tudi za nasvet, kol ikokrat je dovolj premazati deske za notranjo uporabo in s č im dobim lep končn i sijaj lesa, k i pa ne sme biti p reveč oč i ten . S. Beiak, Radovljica
O d g o v o r Znotraj stavbe s k u š a m pri
poroča t i č im man j šo uporabo sredstev, k i vsebujejo biocide, še zlasti v b iva ln ih prostorih. Zato za p o d s t r e š n a stanovanja ali tam, kjer je lesa vel iko, svetujemo, da se lesene obloge ni kakor ne premazujejo po l i c ih ,
t t emveč samo po hrbtnih straneh, kjer je nevarnost lesnih škodl j ivcev večja, kot ste tudi že sami ugotovi l i .
K e r ste žal les na l ic ih že premazali z Bellesom, vam svetujemo, da to storite tudi s hrbtne strani. L i c a pa, ko bodo obloge že montirane, p r e m a ž i t e dvakrat z našo novo eko loško barvo za les V I R G O , k i bo prekr i la Belles in tako zman j ša l a nevarnost b iocidov v bivalnem postoru. V I R G A ima prijeten svilnat lesk, k i vam bo gotovo všeč.
D r . mag Riana Benko, d ip l . ing. B E L I N K A , Kemična industrija
Ljubljana
Pripravimo s e na n a j d a l j š o n o č v letu Tako hitro bo tu Silvestrovo, da se še zavedeli ne bomo. Zato je prav, drage gospodinje, da začnemo kar peči in spečeno pecivo spravljati v ška t l e , kozarce (če je potrebno, ga tudi skrijmo), da bomo imele v prazničnih dneh manj dela in kaj postaviti na mizo. Prav je, da je novoletno pecivo tudi prijetno oblikovano, zato si omislimo modelčke v ob l ik i zvezdice, smrekice, škorenjca, luninega krajca, a l i pa testo kar ročno oblikujmo v rogljiče, preste in podobno.
V a n i l i j e v i r o g l j i č k i ,
p r e s t i c e
Potrebujemo 10 dkg surovega masla, 28 dkg moke, 12 dkg sladkorja, 4 dkg olupljenih zmletih mandeljnov a l i orehov, 1 jajce, 1 rumenjak, 2 do 3 žlice mleka, 10 dkg vanilijevega sladkorja. Surovo maslo zdrobimo v moko, pridenemo sladkor, mandeljne ali orehe, jajce, rumenjak in mleko in vse hitro po-gnetemo v testo. Nato razreze-
Že zadnjič smo spregovorili o aktualnosti modnih dodatkov zlatih barv in o zlato svetlika-jočih se tkaninah za praznične večere. Naj dodamo še en model, ki bo zagotovo navdušil marsikatero od vas. Gre za krilo iz volnene flanele, z dvema vrstama poudarjenih šivov na prednji strani in šestimi gumbi, prav tako zelo modnim dodatkom letošnje jeseni, ter bluzo iz rumenega svilenega satina. Bluza ima široke kimono rokave, pod komolcem z manšeto tesno oprijete. Ob "V" izrezu je drobno plisirana. Nekaj zelo lepih svilenih bluz smo te dni videli v izložbah kranjske Elite in Kokre, tudi po butikih se
A A
splača pogledati in v Murkin trgovski center, kjer imajo tudi konfekcijo, ter v blejsko Modno hišo v Pristavi. Za krilo pa smo prav tako zlato rumeno flanelo iz čiste volne videli v prodajalni Sukna v Mohorjevem klancu v Kranju. Med več odtenki lahko izbirate. (Izkoristite 20-odstotni prednovoletni popust!) Če pa ste za zelene tone, jih imajo v Suknu prav tako v izobilju, naj vam povemo, da smo prelepo svilo, ki bi sodila k Suk-novim zelenim barvam, videli pri Kranjcu, na vrhu Mohorjevega klanca, kjer so bogato založeni z modnim in kvalitetnim metrskim blagom. Splača se pogledati!
mo testo na kose, velike za oreh, in j i h zgnetemo v rogljič-ke al i prestice in j i h s p e č e m o na p e k a č u . Še tople povaljamo v vaniljevem sladkorju. Č e pa h o č e m o prestice č o k o l a d n e , delu testa p r i m e š a m o zvrhano žl ico kakaa v prahu. Še posebej dobro pa slednji teknejo, če j i h p o m o č i m o v č o k o l a d n o glazuro.
Č o k o l a d n a glazura: 20 dkg jedilne č o k o l a d e , 10 dke rastlinske masti, 10 dkg olja. Č o k o ladi , k i mora bit i popolnoma z m e h č a n a , dodamo stopljeno m a š č o b o in z m e š a m o ter uporabimo za preliv keksov, tort, rulad.
D o m a č i p i š k o t i z a p o d j e lko
Učke Potrebujemo 18 dkg moke, 15 dkg presnega masla, 7 dkg sladkorja z limonino lupino, 5 dkg drobno /rezanih mandeljnov, pol žl ičke limoninega soka, rumenjak, nekaj goste mare l ične marmelade. M o k o , mandeljne in s ladkor zmešaj in sesekljaj s presnim maslom. Dodaj l imon in sok in raztepen rumenjak ter urno umesi testo. N a hladnem prostoru ga razvaljaj za nožev rob debelo in izrezi z majhnim kra-povim obodcem kolesca. Polovico teh izkroži v sredini a l i na treh mestih še s prav majhnim obodcem, ve l ik im kot naprst-nik, še bolj prijetno pa bodo izgledali , če imate manjš i model
smrekice, srca a l i zvezdice. Ta ko pripravljene kekse z lož imo na p ločev ino in bledo rumeno s p e č e m o v precej vroči pečici . Zvotljena kolesca posuj na deski s s to lčen im sladkorjem in pokrij z nj imi cela kolesca; ta prej na spodnji strani namazi z marmelado.
Lešnikovi polmeseci in zvezdice Potrebujemo 14 dkg sladkorja, 14 dkg lešnikov, 7 dkg rozin, p i -menta, cimet, 2 rumenjaka; mast in moka za pekač . G l a z u ra : 1/4 kg sladkorja, sok od 1/2 limone, pr ibl ižno 1 beljak. S ladkor presejemo na desko, mu pridenemo olupljene zmlete lešnike , sesekljane rozine, malo zmlete pimente in cimeta ter rumenjaka. Vse skupaj prem e š a m o in pregnetemo, da se lepo sprime. Nazadnje zvalja-mo to testo na pomokani deski
za nožev rob na debelo in narež e m o iz njega z obodcem za rezanje krapov polmesece in z drugim m o d e l č k o m zvezdice, k i j i h na p o m a š č e n e m in pomo-kanem p e k a č u s p e č e m o počas i v ne prevroči pečici . Pečene in ohlajene oblijemo z beljakovo l imonino glazuro.
B e l j a k o v a g l a z u r a z a ob l ivan je peciva Sladkor presejemo, ga denemo v lonček ter mu dodamo tol iko beljaka, da dobimo gosto tekočo zmes, k i jo m e š a m o še dalje, da postane popolnoma gladka. S to glazuro oblijemo pripravljeno pecivo i n ga, ko se nekol iko od teče , denemo v bl iž ino š ted i ln ika , da se osuši . T o glazuro lahko pobarvamo, če j i p r i m e š a m o v žlici vroče vode raztopljeno jedi lno barvo. Z a okus pa pridenemo navadno nekol iko l imoninega in pomar a n č n e g a soka ali pa tudi vanilije.
Razstava šopkov Kranj , decembra - Hor t ikul turno d ruš tvo Kranj prireja od ponedeljka, 17., do petka, 21. decembra, razstavo z imskih a ranž majev, suhih in zelenih š o p k o v , primernih tudi za okrasitev doma v p razn ičn ih dneh. M o r d a bodo ti ne i zume tn i čen i , naravni šopki p ro t iu tež k iču, k i se prav te dni pojavlja po izložbah trgovin. Razstava bo v prostorih paviljona Hort ikul turne-ga d ruš tva Kranj pri P re še rnovem gaju in bo odprta vsak dan od 10. do 17. ure. Vsak dan o d 11. do 13. ure bodo člani društva po predhodnem dogovoru prirejali tudi demonstracije za šole (tel. 41-021). 9 D . D .
Štiri nagrade na Gorenjsko
I š č e m o d o b r e ,
p r i j a z n e u č i t e l j e
Nana Rupar V dvajsetih letih po škofjeloških pod r u ž n i č n i h osnovnih šo lah in sedaj v Osnovni šoli Ivana Groharja je skoraj ves čas učila p rvošo lčke . Prav nerada je pristala na pogovor, saj tudi ona meni , da so taki izbori vedno do koga kr i vični, čeprav ta morda vloži v svoje delo več truda kot tisti, k i ga učenci izberejo morda zaradi lastnosti, ki so j i m bl izu .
» Kl jub vsem tem letom rada ostajam učiteljica v prvem razredu. To delo je svojevrsten izziv, saj je učitelj za prvo-
šolca prvi stik s šolo, ti otroci pa so zelo spontani in še čisto naravni v svojem obnašanju . Precejšnjo pozornost posvečam vitalni vzgoji. Ot roc i imajo zelo veliko potrebo po toplini in poleg domačega okolja so je lahko deležni tudi v šoli . Otroci pridejo prvič v šolo malo pres t rašeni , zato j im poskušam vzbuditi zaupanje, ustvariti ugodno počutje in s tem pri njih doseči notranji mir. N i k o l i ne spreminjam otroka, če on tega ne želi a l i če ugotovim, da to ni mogoče. Spoštujem njegovo osebnost, v vsakomur iščem in izpostavim tisto najboljše, na čemer potem gradim tako, da mu je ta njegova lastnost v oporo. M i s l i m , da je bistveno otroku pomagati do samozaupanja in tiste notranje trdnosti, s katero se bo lahko v življenju spoprijel s težavami. Dobi t i to notranjo moč je zanj koristneje kot trenutno uspeti z nakopičenim znanjem. Če ta mlada bitja že v prvih letih preobremenimo z zahtevo po intenzivnem pridobivanju znanja, se zelo verjetno kmalu zrušijo pod težo bremena. Zato pazim, da j ih nikol i ne preobremenim. Vedno sem uporabljala tudi način dela skozi ustvarjalno igro, seveda ob delovni disciplini . Z otroki se veliko pogovarjam, ker se j ih trudim čimbolje spoznati. Z a to so še posebej dragoceni st iki v času zbiranja k pouku in odhajanja domov. Z njimi sem vedno uspela vzpostaviti tak odnos, da se z veseljem pozdravimo tudi čez leta, kadar se s rečamo. V teh letih se ne spomnim niti enega, s katerim se ne bi ujela. Z otroki res rada delam in še vedno je sreča zame vsak dan, ko pridem v šolo. Rada bi povedala tudi to, da imam izredne sodelavke. Smo dober kolektiv, drug drugemu pomagamo in vlivamo moč.«
To je le kratek povzetek pogovora z Nano Rupar. Ve l iko sva govori l i o č lovekovih kvalitetah, o izgrajeni osebnosti, o notranji lepoti , o vrednosti tovrstnih lastnosti. Z d i se, da je skrivnost njenega dela, da otrokom preprosto daje sebe, kakršna je - polna življenjskega opt imizma, z m o č n o voljo in z veseljem do vsega, česar se loti . Predanost pok l icu nedvomno čuti jo tudi njeni mali šolarji . • T. J . , Foto: J . Cigler
V K i e s e l s t e i n u n a g r a j e n i P i l o v i č a s n i k a r j i Tudi Gorenjski glas pristavil lonček v časopisni delavnici.
Kranj , 14. decembra - Po prosiulem množičnem vsakoletnem srečanju pionirjev dopisnikov časopisov in revij za mlade iz vse Slovenije, ki ga je prirejala Zveza prijateljev mladine Slovenije, v nekoliko spremenjeni ob l ik i zdaj nadaljuje lepo tradicijo P i l . M l a d i ga gotovo dobro poznate, saj se hvali, da ga bere kar sto tisoč bralcev. N o , P i l je v petek dopoldne povabil na srečanje in podelitev nagrad v Kranj člane uredništev izbranih šolskih glasi l in njihove mentorje.
Pi lova nagrada uredniškemu odboru šolskega glasi la iz kranjske osnovne šole Bratstvo in enotnost...
Prišli so z vseh koncev naše deže le . Najprej so "zavze l i " kranjsko p o d r u ž n i c o Sveta knjige, kjer so razstavili svoja nagrajena dela, šolske časop i se, nato pa kreni l i v grad K i e -seistetn. T u j i h je po starih šegah p r i čaka la in pogostila grajska gospoda, pozdravil j ih je tudi sam A n t o n T o m a ž L i n hart, nakar so si v grajski dvorani ogledali še igrico. Gostitel j i , delavci Zveze kul turnih organizacij kranjske o b č i n e , so se z izv i rn im sporedom re sn i čno izkazal i .
Najs lovesnejš i del s rečanja je bi la gotovo podelitev nagrad enajstim u r e d n i š t v o m šolskih glasil in dvema posameznikoma. Izbrali so seveda v P i lu , s ponosom pa lahko z a p i š e m o , da so kar štiri nagrade ostale na Gorenjskem. M e d nagrajenci za celostno podobo glasila je glasilo Stezice iz Osnovne šole heroja Bračiča v Trž iču , med tematskimi š tevi lkami so bile nagrajene Svetle misl i iz Osnovne šole Bralstvo in enotnost v Kran ju , posebno nagrado so si pris luži l i če t r tošolc i iz škofjeloške šole Petra Kavčiča za M a l o loško medlo, medtem ko je nagrado za posameznika osvojila Mateja Purgar iz Radovljice za glasilo Boby. Ostal i nagrajenci so b i l i iz K o p r a , Mar ibo ra , Ot-lice, To lmina , Prebolda, L j u -
K a k o nastaja časopis , je Pi lov-cem razloži l naš oblikovalec Igor Pokora .
bljane, Vipave, Slovenske B i strice i n Cel ja .
Uredn i š tvo P i la je za udeležence s rečanja pr ipravi lo tudi delavnice: radijsko, televizijsko, l ikovno, fotografsko, časopisno. V Gorenjskem glasu smo b i l i počaščen i , da je časopisno delavnico zaupalo prav nam. M l a d i m časn ikar jem, k i bodo morda n e k o č naši pravi kolegi, sva z obl ikovalcem Igorjem Pokornom razloži la in v živo pokazala, ko l ikor se je p a č dalo, kako nastaja ča sop i s Gorenjski glas. • H . Je lovčan , Foto J . Cig le r
in četr tošolccm iz Škofje Loke .
Filmska nagradna uganka Pravilni odgovor na zadnjo f i lmsko nagradno uganko
je : VVolfgang Amadeus Mozar t . M e d š tevi lnimi odgovori smo izžrebali dopisnic i , k i s taju poslala Kristjan Brezovnik iz K r a nja, Ž u p a n č i č e v a 8, in Renata Petrinjak iz Naklega, Gorenjska c. 31. Č e s t i t a m o , vstopnici , k i ju poklanja K i n o podjetje Kran j , pa poš i l j amo po pošt i . Naslednjo uganko bomo zastav i l i v naslednji rubr ik i .
••^mr.GLAS 1 0 . S T R A N
G O S P O D A R S T V O
U R E J A : MARIJA VOLČJAK Torek , 18. d e c e m b r a 1990
Delno odložena podražitev Elektriko so podražili za 15 odstotkov, tolikšno pa odložili do aprila, da udarec ne bi bil prehud.
Vse bolj se zgledujemo in primerjamo z razvito Evropo, tudi nedavno podražitev lahko vtaknemo v ta kontekst. Po novem bodo namreč vsa plačila za elektriko vključena v ceno. odpravljeno je megleno in vse bolj neuspešno združevanje sredstev, bolje rečeno, naložbeni prispevki.
Slovenska vlada je namreč na predlog energetskega ministrstva uvedla 15-odstotni davek na prodajo, ki ga homo plačevali vsi porabniki, veljati bo začel z novim letom, ko bo elektrika za toliko dražja. Hkrati pa so energetiki predlagali še 15,3-odstotno podražitev kot nadomestilo naložbenega prispevka, ki je bil letos v povprečju 32-odstoten. Dodati velja, da ga mnoga podjetja zaradi izgub niso več plačevala in vključitev v ceno je veliko bolj zanesljiva, da ne rečemo evropska. Vendar pa je vlada skozi prste pogledala gospodinjstvom, saj je 15,3-odstotno podražitev za gospodinjstva odložila do I. aprila, ko ho začela veljati nižja, poletna tarifa in jo bomo potemtakem lažje prenesli. Nov način plačevanja naložbenega prispevka pa ho elektriko odjemalcem različno podražil, kar je prav tako naravnano na evropske razmere: za velike odjemalce bo dražja za 9.8 odstotka, za večino industrije cenejša za 14 odstotkov, za obrtnike in družbene ustanove cenejša za 16.6 odstotka, za gospodinjstva skupaj z odlogom dražja za 31.6 odstotka.
Prav je. da se zgledujemo po razviti Evropi, toda prav je tudi, da si priznamo, da za vstop vanjo še nismo pripravljeni, kar je priznala slovenska vlada, ko je vsaj delno zadržala podražitev za gospodinjstva, upajmo, da ne zgolj zaradi predplebiscitnega vzdušja. Res je. da porabimo celo več elektrike na prebivalca kot v razviti Evropi, toda res je tudi. da so naše plače bistveno manjše in se potemtakem evropski ceni elektrike lahko približamo le postopoma. Če je naš cilj. da bodo gospodinjstva plačevala po 23 do 27 pfenigov za ki-lovatno uro (zdaj 15). potem morajo biti naš cilj tudi evropske plače. • M . Volčjak
Sava začasno zaprla skladišči v Srbiji V kranjski Savi so oktobra občutno povečali proizvodnjo,
najbolj v Tovarni avtopnevmatike, tudi prodaja je bila večja, prodanih je bilo za skoraj 300 milijonov dinarjev izdelkov. Novembra je bila proizvodnja in prodaja spet manjša, razen v Tovarni avtopnevmatike. Vendar pa so se povečale neplačane terjatve kupcev, ki dolgujejo že blizu 600 milijonov dinarjev, kar predstavlja že več kot dvomesečni promet oziroma prodajo.
Zaradi srbskih "carin" na slovensko blago je tudi Sava skrčila prodajno mrežo v Srbiji, začasno so zaprli obe skladišči in eno trgovino v Beogradu, nekaj poslovnih enot pa bo delalo naprej, saj Sava želi ostati na srbskem trgu. čeprav zdaj pričakuje razpolovlje-no prodajo v tej republiki. Od skupaj 60 delavcev je bilo nekaj prerazporejenih, nekaj pa j ih čaka na delo.
K zmanjševanju stroškov dolgoročno sodi tudi zmanjšanje zaposlenih, od leta 1987 do letošnjega novembra seje v Savi število zaposlenih zmanjšalo za 350, od tega polovica režijskih. Vendar pa j ih je prav v režiji še vedno preveč, pred časom je posebna komisija pripravila posnetek, odtlej j ih je 200 že odšlo, pribl ižno 400 pa j ih je še vedno preveč. Zaradi pripomb sindikata bodo ponovno ocenili , kdo ie odveč, glavno merilo bo kakovost dela in napravili poimenski seznam. Do konca prvega trimesečja prihodnjega leta nameravajo razrešiti polovico presežnih delavcev, predvsem z upokojitvami, nato v dveh letih ostale, kar pa bo bistveno težje, saj bodo nekateri verjetno izgubili delo.
I Z L E T A 1938 "Jugočeška"; jugoslov.-češka tekstilna industrija, d.d., Kranj
"Jugočeška" je najstarejša tekstilna tovarna v Kranju, ki je kot sedež velikih in številnih tekstilnih tovarn dobil ime jugoslovanski Manchester, k čemur je vprav Jugočeška mnogo prispevala. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1922 in je v kratkem času postalo sp lošno znano kot največja jugoslovanska tovarna tiska-nin in umetne svile. Ima 20 milijonov din delniškega kapitala, njene investicije pa znašajo mnogo nad 90 mili jonov dinarjev. O b š i r n e tovarn iške zgradbe, ki se nahajajo v Kranju na prostoru med kolodvorom in Savo zavzemajo čez 25.000 kv. metrov zazidane ploskve. Podjetje ima tkalnico, v kateri obratuje okrog 1000 tkalskih strojev. Tiskarna je največja in najmodernejša tovarna za tiskanje blaga v Jugoslaviji. Obstaja iz prave tiskarne, ki ima štiri velike t iskarniške stroje najnovejšega sistema za osembar-vni tisk, belilnice in barvarne. Obrat izpopolnjuje posebna tovarna za škrob, ki predela letno 500 do 800 vagonov krompirja. Lastna kalorična centrala ima 1200 HP. Surovine nabavlja deloma doma, deloma v inozemstvu, le tno producira nad 10 milijonov metrov vsakovrstnih tiskanin. dalje flanele, barhante, žamete in umetno svilo vseh vrst po najnovejših principih. Svoje proizvode prodaja in razpošilja ne le po vsej naši državi, ampak j i je uspelo plasirati jih tudi v inozemstvu. Njeni svileni izdelki uspešno konkurirajo v inozemstvu (London. Pariz, Amsterdam, Južna Afrika, Amerika) vsem enakim svetovnim izdelkom. Tovarna je bila za svoje kvalitetne izdelke odlikovana na mnogih mednarodnih razstavah. Najbolj znani in najznačilnejši izdelki so znani pod imeni: Sava, Tibet, Vardar flanel, Dagmar svila, Emona svila itd. Podjetje zaposluje okrog 1000 delavcev in je zgradilo za svoje us lužbence velike stanovanjske hiše in druge socialne naprave.
Jugosl. tvornice gumijevih izdelkov, družba z o.z., Kranj
Podjetje je ustanovil leta 1920 Franc Sumi iz Kranja. Obratovati je pričelo leta 1921. Pozneje se je pretvorilo v d ružbo z omejeno zavezo, ki je danes lastnik podjetja. Razpoložljiva vodna in električna sila ter strokovno, industrijsko izbežbano delavstvo iz okolice so bili povod za namestitev tovarne v Kranju. Velika potreba njenih izdelkov v Jugoslaviji pa je pripomogla, da se je podjetje prav lepo razvijalo. Obrati so opremljeni z vsemi potrebnimi stroji na jmodernejš ih konstrukcij za vsakovrstno predelavo gumija. Surovine dobiva večinoma direktno iz Holandske Indije in Amerike, deloma pa po posredovanju raznih drugih evropskih držav. Produkti se razpečavaio po vsej Jugoslaviji, kjer uživajo prav dober sloves zaradi kvalitetne izdelave, izredne tr-pežnost i in nizkih cen. Tovarna izdeluje vse vrste cevi, tesnilne plošče, prevleke za valje in kolesa, gumijasto usnje, podpetnike, radirke, tehnične in ki rurške predmete, plašče in zračnice za dvo-kolesa, opanke in podplate, gumirano blago (tudi po naročilu) itd. Tovarna zaposluje okrog 450 delavcev, kar je lep dokaz za njen uspešen razvoj. Podjetje ima svojo podružn ico v Zagrebu, Varšavska 11, in skladišče v Beogradu, Braće Jugovića 3.
m moja država F r a n c G r a š i č , d i r e k t o r P e k a T r ž i č
V S r b i j i s o o v i r e ž e z d a j
Tržič , 14. decembra - Pred vrati je plebiscit, odločitev zanj so zlasti v zadnjem času spodbudili ekonomski razlogi , zato je tol iko bolj zanimivo, kaj o njem pravijo gospodarstveniki. Povprašal i smo Franca Graš i ča , direktorja t rž iškega Peka, saj tržiški čevljarji veliko izdelkov prodajo v druge republike, kjer imajo tudi svoje prodajalne.
" K o t Slovenec in kot gospodarstvenik sem z vsem srcem za samostojno in neodvisno državo Slovenijo, č ep rav se zavedam, da bo prehod zelo zahteven, d o l o č e n e obremenitve bodo nemara večje od sedanjih. K o se o d l o č a m o za samostojnost, stvari ne smemo gledati samo na kratki rok, sicer pa, tudi na kratki rok se kaže , da moramo naposled ustaviti od l i vanje ustvarjenega, tudi preko napovedane socializacije izgub v bankah. Vendar pa je treba reči, da si bomo novo, nekaj večje breme lažje na lož i l i , lažje tudi prenesli, če za njim vid imo nekaj svetlega, če bo to dobro za naše otroke."
"Kako težko bo breme?" "Odvisno bo od tega, kako
dolgo bo prehod trajal oziroma kako hitro ga bomo lahko uresničili , ter od tega, kakšne ovire nam bodo, glede na n a š o odločitev, postavili v drugih republikah. Č e gledam z mikro ravni, bo breme raz l ično za posamezne gospodarske subjekte, saj bo odvisno od tega, ko l iko in kako so navzoči na jugoslovanskem trgu, ko l iko na svetovnem." "Popolne preKtnttve sodelovanja ni moč pričakovati?"
" N e , to ni verjetno, reakcije bodo odvisne od tega, kaj potrebujejo in kaj bodo skušal i sami ščititi . Z d i se mi , da bodo za čevl jarsko industrijo ovire
n a d p o v p r e č n e , saj je v Jugoslaviji precej te industrije, zapira se oziroma zelo r izičen pa postaja sovjetski trg, zato bodo te zmogljivosti prit isnile na domači trg. Vendar pa je Peko priznana blagovna znamka, mis l im, da bodo po t rošn ik i še iskal i naše izdelke, saj želi jo, ne da bi se hval i l , tudi kakovostno blago. N a š a prodaja bo torej verjetno manjša , s t roški višji, naši izdelki pa bodo za kupce še vedno zanimivi , čeprav zanje nekol iko dražj i . Žel imo n a m r e č ostati na jugoslovanskem trgu, saj smo bi l i tam že pred vojno in vsa leta po njej.
Po drugi strani pa bo breme odvisno od tega, ko l iko je posamezno podjetje že navzoče in priznano v svetu, kdor je navajen prodajati tja, bo lažje prodal nekaj več kot pa tisti, k i še
le začenja . Peko že dvajset let tekmuje na svetovnem trgu, nabrali smo si izkušnje in poslovne vizije, zato nam bo v tem pogledu lažje.
Tretja stvar, k i bo vpl ivala na to, kako t ežko bo breme, pa je dejstvo, kako je kdo navzoč ria jugoslovanskem trgu. Lažje bo vsem, ki j i h vežejo le kupoprodajni odnosi , težje tistim, k i so povezani d o l g o r o č n o in imajo tam p r e m o ž e n j e . " "Koliko premoženja ima Peko v drugih republikah?"
" N a H r v a š k e m imamo tovarno s 1.800 zaposlenimi , dogovarjamo se, da bi se preoblikovala v d r u ž b o z omejeno odgovornostjo, njen lastnik pa bi b i l Peko. M i s l i m , da tam ne bo težav, saj še vedno želijo sodelovati. Poleg tega imamo izven Slovenije 89 prodajaln, njihova knjigovodska vrednost znaša 350 mil i jonov dinarjev, dejansko pa je še višja. Zaloge v teh prodajalnah pa so vredne 250 do 260 mil i jonov dinarjev. O d krito moram reči , da obstaja d o l o č e n a bojazen, kaj bo s tem p r e m o ž e n j e m , bomo po razpo-roki ostali lastniki in upravljali s tem p r e m o ž e n j e m , bomo lahko našli primerno pot pravne in organizacijske obl ike nadaljnjega sodelovanja." "Kolikšna je prodaja v druge republike?"
"Izven Slovenije predstavlja dve tretjini d o m a č e prodaje, vsebuje pa seveda naše in izdelke, k i j i h kupimo od drugih. Slabi dve tretjini naše proizvodnje izvozimo, tretjino prodamo doma." "Vsi jugoslovanski trgi niso enako tvegani?"
Seveda, kaj bistvenega se ne more dogoditi na Hrvaškem, tudi v Bosni in Hercegovini ne, na srbskem pa ovire postavljajo že danes. Srbija skupaj s Č r n o G o r o in Makedonijo predstavlja p r ib l i žno tretjino d o m a č e prodaje, drugo tretjino Hrvaška ter Bosna in Hercegovina, tretjo pa Slovenij a . " "Kaj se zdaj dogaja s prodajo v Srbiji?"
. " M o r a m reči, da je prodaja izredno dobra, povsod po Jugoslaviji je boljša kot v Sloveni j i , kar nam daje upanje, da kupci želijo naše izdelke. Verjetno je v Sloveniji prodaja s labša zaradi slovenske naravnanosti v varčevanja , zlasti v teh razmerah, ko se odreka nakupu k a k š n e g a para čevljev, ker pr ičakuje zategnjen pas.
Z a 13 prodajaln v Srbiji smo že dob i l i o d l o č b e o plači lu takse na firmo in na površ ino prodajaln. Zanje moramo plačat i 5 mil i jonov dinarjev za eno leto, na grobo smo iz računa l i , da to predstavlja p r ib l i žno 4 odstotke vrednosti naše prodaje v Srbij i . Nekaj bomo moral i napraviti s temi prodajalnami, vendar bomo počaka l i , da se stvari izkristalizirajo, medtem pa bomo skušal i več izvozi t i , pri tem pa bo seveda izredno pomembno, da bi b i la slovenska d ržava r ac iona lne j ša . "
"Mislite, da bo lahko cenejša?" " M o r a biti cenejša ali pa ta
ko draga kot je tam, kamor izv a ž a m o . P r id ružu jem se mnenju predsednika slovenske zbornice gospoda Koširja, da naj bi vsaj postopoma prišli do d ržave brez vojske. Javna poraba se mora zmanjša t i , saj so obremenitve gospodarstva tol ikšne, da j ih ne zmore, če nam bo to uspelo, sem trdno prepričan , da bomo lahko čez določen čas uživali t akšen standard kot Avstr i jc i , saj nismo nic manj sposobni za vse vrste del . " • M . Volčjak
A n t o n G r o s , d i r e k t o r P l a n i k e K r a n j
P l a n i k a b o z a p r l a p o l o v i c o p r o d a j a l n v S r b i j i Kranj , 14. decembra - Kaj sodi o plebiscitu, smo povprašali tudi Antona Grosa, direktorja kranjske Planike, k i je krepko navzoča na jugoslovanskem trgu, tudi v Srb i j i , kjer zaradi ukrepov srbske vlade namerava v kratkem zapreti 20 prodajaln.
"Plebiscit bo vel iko, pozitivno dejanje, če bo omogoč i l , da dobimo jasno sl iko, ki bo odpravi la obču tek , da drug drugega i zko r i š čamo , da drug drugemu dajemo. Dolga poli t i čna igra je pripeljala do tega, da smo v Jugoslaviji vsi skregani med sabo, samo čisti, dobri odnosi nas lahko pripeljejo tudi do boljših nacionalnih in človeških odnosov, če bo povsem jasno, ko l iko kdo prispeva v skupno blagajno. Č e bo plebiscit prispeval k temu, se bodo začele stvari urejati in strasti umirjati in pokazalo se bo, v kakšni ob l ik i in v kol ikšni globini je potrebna odcepitev. Sedanji centralizem je vsekakor potrebno odpravit i , ne samo republika, vsaka tovarna, vsaka d r u ž i n a mora skrbeti zase."
" P l a n i k a je zelo navzoča na jugoslovanskem trgu. Kakšna je trenutno prodaja?"
" N e moremo se pr i toževat i nad prodajo, sicer pa je Planika Jugoslavija v malem, saj smo v naše trgovine uvedli razl ično blago, vel iko proizvajalcev iz Jugoslavije. Zato prej n i smo občut i l i srbske blokade, zdaj pa jo , stvari bo treba gledati skozi ekonomsko računi co." " K a j to pomeni?"
"Znan i so ukrepi srbske vlade, v Srbiji imamo 40 trgovin, nameravamo j i h zapreti polovi co, 16 naš ih in štiri najete, ker
teh s t roškov niso sposobne prenesti. Vzdrževat i še naprej trgovine s to l ikšn imi obremenitvami je nesmiselno, v njih smo naredili razprodaje, do konca meseca ozi roma do srede januarja j ih bomo zaprl i . Kaj bo z ostalimi, še ni jasno, počaka l i borno na razplet, saj j i h zdaj zaradi slovenskih odloč i tev tako ali tako ne moremo prodat i . "
"Kol ikšne so srbske takse?" "Neka j čez 3 milijone mark
bi morali plačat i 15. decembra za leto dn i , to pa je vel iko, trgovine tako visokih s t roškov ne prenesejo." " K o l i k o prodajaln imate v drugih republikah?"
"190, od tega 40 v Srbij i . Prodaja tam ni slaba, posebej zdaj ne, ko smo na razprodajah cene znižal i . "
" K a k š n a bi morala biti samostojna slovenska gospodarska po l i t ika?"
" M i s l i m , da bi moral i najprej izravnati, kalkulat ivno gledano, nominalne s t roške z Zahodom, da se bomo lahko primerjali, potem urediti monetarno pol i t iko glede obrestnih mer, in če smo že na odprti fronti - Planika je že dolgo v Evrop i , saj tja izvaža 70 odstotkov proizvodnje - je treba vse, kar se odvija izven tovarn spraviti v mednarodno konkurenco. Ce bo pol i t ika to postopoma sprejela, se bo začelo zdra
vo krčenje industrije, ostala bo tista, ki bo ustrezala mednarodnim zahtevam, ki se bo prilagodila evropeizaciji standardov poslovanja. Tekoča pol i t i ka je udari la po gospodarstvu, vse ostalo pa zanemarila in tako gospodarstvo še bolj obremenila, mis l im, da tudi tako hiter skok v popolnoma drugačna razmere ni sprejemljiv, ljudje konec koncev niso domine, odnose je potrebno spremeniti v kratkem, vendar v č loveško sprejemljivem razdobju. Poleg gospodarstva pa je seveda še precej drugih zadev, ki niso urejene tako kot v razvitem svetu. C e bo slovenska gospodarska pol i t ika po plebiscitu šla v to smer, potem mis l im, da ima Slovenija vse m o ž n o s t i , da se i /vleče iz kr ize ." " K o l i k o časa bo trajal ta prehod?"
" T a razviti svet ta prehod ni nič nenavadnega, doživl jal ga je že od leta 1969 do 1972, seveda v lažjih razmerah, saj so se ljudje lahko zaposl i l i v kapitalno intenzivni in tennoiosivo zahtevni industrij i , ki pa je pri nas, kot vidite, v še večji kr izi kot predelovalna industrija. To pomeni, da je potrebno pamet
no prehodno razdobje, t akšno , ki bo za d r u ž b o najmanj boleče.
Ta prehod bo različen po panogah, č a s o v n o ne bo za vse enak. Za našo , ki je dokaj tehno loško urejena in prilagojena v pogledu delitve in širine trga, bo lahko krajši, r a č u n a m , da bo trajal tri do štiri leta, za zahtevnejše industrijske veje pa lahko deset let, pojavljale pa se bodo seveda nove." "Zaostanek čevljarske industrije je manjši , vendar je konkurenca na razvitih trgih vse več-J>?"
" V prejšnjih časih se je ta industrija selila na daljni V / h o d . kjer pa zaradi oddaljenosti ni tako ogroža la naše predelovalne industrije. Po pol i t ičn ih spremembah v v /hodn i Rvropi pa bo pr iš lo do strahotne konkurence, saj je vrednost dela v teh d r ž a v a h od 20 do 50 odstotkov manjša . Naša prednost je V tem, da smo se na Zahodu že doka /a l i , da /namo napraviti produkt / a razviti svet, i luzorno pa je seveda razmišl ja t i , da bi dobi l i višje cene. Sedanje pa ne pokrivajo s t roškov poslovanja z vsemi obremenitvami, ki pri tem nastanejo. Nočem reči, da v tovarnah ni m o č nič napraviti , tudi znotraj je potrebno, toda racionalizacije morajo potekati vzporedno. Sicer pa imamo, vsaj ko l ikor imam pregleda, v primerjavi z vzhodnoevropskimi d r ž a v a m i raz l ično, od pet do deset let prednosti." • IVI. Volčjak
b a r o a r a STORITI UPI SEK.VZ.tiHi
\ r bo \ \m /v; 41 *W ftniimluitj i; Srniur
K M E T I J S T V O
UREJA: C V E T O Z A P L O T N I K
M i l k a G r a b e č i z p o d j e t j a A g r o a v t o
A g r o a v t o j e d r u ž i n s k o p o d j e t j e
Kranj , 17. decembra - Zasebne trgovine s kmet i jsko mehaniza-c , Jo še ka r naprej rastejo, oč i t no pa je, da se bodo slej ko prej m o r a l e spec ia l i z i ra t i . P ros tora na trgu s kmeti jsko mehanizacijo je seveda vse manj. T o k r a t smo ob i ska l i eno prvih zasebnih podjetij, k i se ukvarja s prodajo kmet i j sk ih strojev in mehanizacij. Podjetje je v z a č e t k u tega leta ustanovila d r u ž i n a G r a b e č 1 2 Kranja . Pose l je počas i s tekel , tako da so ob koncu leta zadovoljni s poslovanjem, hkra t i pa n a č r t u j e j o r azš i r i t ev dejavnosti. Več o podjetju Agroavto je povedala M i l k a G r a b e č .
Kakšni so b i l i z a č e t k i vašega poslovanja? M o r a m poveda t i , d a glede adminis t ra t ivn ih zadev ob Ustanovitvi podjetja n i s m o imeli p re t i r an ih t e ž a v , saj smo v petnajstih dneh p r ido biti dovoljenje za dejavnost. ' udi poslovanje je s teklo dokaj hi t ro, ker to dejavnost dobro poznamo . N e k o l i k o se je s p l e t l o samo pr i pros toru ozi roma l o k a c i j i , kajti n a š a dejavnost je zelo o b s e ž n a , vendar pa smo tudi to sedaj tešili za n e k o l i k o d a l j š e obdobje. Č e b o d o m o ž n o s t i za Nadaljnji razvoj , b o m o seveda dejavnost še razš i r i l i ne samo v K r a n j u ampak tud i drugod.
k a k š n a je vaša ponudba in za -* a J ste po vašem mnenju kon kurenčn i? k i s l i m , da k naš i k o n k u r e n čnosti najbolj p r ipomore jo n ' ž j e cene, kot j i h na jdemo drugod. V podjetju smo mne-n J a . da n a m n i potrebno stre
meti k maks imi ran ju d o h o d ka. P r ihodn je obdobje bo za prež ive t j e i z redno t e ž k o . T r gov ino smo o d p r l i torej p redvsem zato, da b i se lažje preb i l i skoz i k r i zne č a s e , ne pa zato, d a b i i m e l i ne vem kakš n e finančne perspekt ive . Po leg n iž j ih cen , k i sem j i h že o m e n i l a , m i s l i m , da je p r i tovrstnem pos lovan ju i z r edno p o m e m b n a tud i u s t r ež l j i vos t . H k r a t i vse pr i nas kup l j eno blago dos t av imo na d o m , pr i t ranspor tu pa je pot rebno paz i t i , da ne pr ide do p o š k o d b b laga , za kar s i seveda prav tako p r i z a d e v a m o . D o sedaj so vse stranke ze lo zadovo l j ne z n a š i m pos lovan jem, tako da n i b i l o še noben ih p r i t o ž b in r ek lamac i j .
V e l i k o poslujete s partnerji iz drugih republ ik . A l i naletite na k a k š n e t e ž a v e ? N a š e poslovanje v v e l i k i več i ni poteka s partnerji iz d r u gih r epub l ik . G r e za nabavo i n tud i p roda jo na te trge. V s i
Podjetje Agroavto od z a č e t k a l e tošn jega leta prodaja kmeti jske stroje in mehanizaci jo, nač r tu j e jo pa tudi trgovino z rezervnimi del i in av tomobi l i .
pos l i potekajo korek tno , v k l j u č n o s p l ač i l i . D o b r i pos lovn i odnos i b o d o ostal i tudi po osamosvoj i tv i S l o v e n i je , tako da b o d o ti trgi os ta l i v vsakem p r imeru o d p r t i , tu di Srb i jo . P r i nas zaos t ren ih razmer p r a k t i č n o ne o b č u t i m o .
Verjetno nameravate poslovanje tudi r a z š i r i t i ? Najprej i m a m o v n a č r t u rač u n a l n i š k o vodeno pos lovanje, na katerega b o m o p r e š l i takoj z n o v i m le tom, ker je p a č to nujna potreba. Č e bo pot rebno, b o m o pr iče l i t ud i s t rgovino z reze rvn imi d e l i , kar se t iče pa ostalega b laga
in bele tehnike pa za sedaj prodaje n i m a m o v n a č r t u , razen če b o d o tako narekovale finančne potrebe podjetja. N a m e r a v a m o z a č e t i tud i s prodajo n o v i h a v t o m o b i l o v . Imamo že nekaj p o d p i s a n i h pogodb , z dobav i te l j i pa smo se d o g o v o r i l i , d a bo prodaja stekla, ko b o d o za to potrebe o z i r o m a m o ž n o s t i . Prodaje po s is temu staro za novo tudi zaenkrat še ne bo , č e p r a v i m a m o že sedaj p o s r e d n i š k o prodajo za rabl jeno kmet i j sko mehan izac i jo . Z a p roda jo po sistemu staro za novo je treba imet i d o k a j š n j a sredstva, k i pa j i h še n i m a m o . • M . G r e g o r i č
A n k e t a m e d l a s t n i k i g o z d o v
V g o z d o v i h n a j g o s p o d a r i j o l a s t n i k i
P r eJŠnji teden smo na tej strani zapisali mnenje gozdarskih stro-* 0 v njakov o novi gozdarski zakonodaji, k i naj bi med drugim tudi J^edvidevala, da bodo kmetje oziroma lastniki gozdov lahko sami "oločali o poseku lesa. Po stari zakonodaji odkazilo lesa lahko °Pravi samo gozdarski strokovnjak, lastniki pa po večini menijo, da
0 delo lahko opravijo sami in to, ne da bi s pretiranim posekom U r o č i l i škodo .
d i t i , da bodo nekateri na vel iko sekali les in s tem povzroči l i š k o d o , nekateri pa bodo z gozdom ravnali pametno."
ko rečem, da dobro vem, kako je treba to narediti . Verjetno ne bi b i lo nič s labše , kot je bi lo v stari Jugoslaviji . Takrat ni b i lo logarjev, pa kljub temu v gozdovih ni bi la p o v z r o č e n a škoda. Kmetje se dobro zavedamo, da so gozdovi bogastvo."
gospodarjenju z gozdom obnašali pametno, verjetno pa ne bodo mogli kar na veliko sekat i . "
* n t » n Kuhar : " O novi gozdarj i zakonodaji ne vem še sko-
? J nič, zato mi tudi ni znano, a k o ho po novem / o d k a / i l o m
e s u - Po mojem mnenju bi bi lo " aJbotje, če bi lastniki lahko ?**ni do loča l i , ko l iko in kateri
e s n i posekali. Utegne se zgo-
Alojz Bar le : "Prav bi bi lo. če bi kmetje oziroma lastniki sami določa l i les / a posek Zase lah-
Pa>el M i l a č : " M i s l i m , da bi b i lo veliko bolje, če bi kmetje sami določal i les za posek, saj so se do sedaj dogajale razl ične nepravilnosti , pri katerih so b i li zraven tudi logarji. Ne vem pa, ali se bodo vsi lastniki pri
11 >.-v.V Jana Č e b u l j : " O gozdarski zakonodaji sicer nisem dobro seznanjena, vendar pa se mi zdi , da bi bilo bolje, če bi kmetje lahko sami gospodari l i z gozdovi , saj so z logarji dostikrat problemi. Verjetno se tudi ni treba bati, da bi nekateri pretirano sekali in povzročil i š k o d o , ker vsak sam dobro ve, ko l iko lahko poseka." • \ 1 . Gregor ič . Foto: Jure Cigler
^ a z d r a v j e l j u d i i n ž i v a l i
O v č j a b r u c e l o z a ( I I ) Prejšnji teden smo pisali o ovčji brucelo/i , k i je bi la pred krat-
" i i odkrita v Sloveniji in ni nevarna drugim živalim in ljudem, z ^ l e d n i m i veterinarsko sanitarnimi pa jo je možno dokaj hitro in
'nkovito Izkoreniniti. Poleg bakterij, k i smo jih omenili že prejš-'eden, obstajajo še nekatere.
j . » ruce l la canis je bruceloza, r a j ? Ponekod v svetu m o č n o j^S ' r jena pri psih. O k u ž i l o se
tudi nekaj l judi , vendar pa e ' nas še ni bi la odkrita. Ta 0 v j Je najbolj pereča Brucella v S t ^ ki je razšir jena skoraj po n j m svetu, najbolj pa v vzhod-N 0 : V r ° P ' . A z i j i , Avstral i j i in hj, V | f e l and i j i , od tam pa se je Kot a i n P r ' * l a t u d i 1 4 n a m
t 0 k S m o ? c omeni l i , se ljudje s o | e z n i j o ne okuži jo , od ži
valskih vrst pa napade le ovce. Živali ne poginejo, so opazne motnje pri r azmnoževan ju . O v n i so bolj dovzetni kot ovce, saj je pri njih opaziti vnetne procese v modih in obmodkih . Pri ovcah so vnetja manj opazna. Vnetja nastanejo na rodil ih , posledica pa je abortus pri brejih živalih. Povzroči tel ja največkrat izločijo ovni s semenom, vnos pa je možen tudi z umetnim osemenjevanjem, če
se uporablja seme o k u ž e n e žival i . Za o k u ž b o so najbolj dovzetni mladi ovni od štirih mesecev do enega leta starosti. V tem obdobju je m o ž n a osemde-setodstotna o k u ž b a , če so mladi ovni v čredi skupaj z okuže n imi . Samice se navadno okužijo ob spolnem aktu z obolel i mi ovni , je pa njihova okužba razmeroma redka. Znamenja bolezni se pojavijo v 6 -17 tednih po okužb i , včasih pa so bolezenske spremembe manj opazne, tako da j i h lahko ugotovi le strokovnjak z na tančne j š im pregledom, lahko pa so tudi tako prikrite, da j i h ni m o g o č e odkr i t i . O v n i zaradi bolezni čez nekaj časa postanejo ja lov i . Bolezen je m o g o č e zanesljivo ugotoviti le z laboratorijsko bak te r io lo ško preiskavo semena, spolnih žlez, arbortiranega plodu, posteljice in izcedka iz
maternice, ali pa s preiskavo krvi živali na prisotnost specifičnih obrambnih snovi, ki j ih včasih lahko ugotovimo že 2 - 3 tedne po infekciji .
K e r spada ovčja bruceloza med kužne b o l e z n i j o moramo obvezno zatirati, kajti zdravljenje ni u spešno . Najprej poskuš a m o zatreti bolezen tako, da odstranimo vse bolne žival i . Preiskave je potrebno večkrat ponovit i , bolne živali pa oddamo v zakol . Bolezen lahko izkoreninimo tudi tako, da ovce nekaj let osemenjujemo umetno s semenom zdravih ovnov. Sproti je potrebno izločevati vse spolno dozo reva joče ovne.
Kadar se bruceloza zanese v č redo , lahko rejec sam omejuje bolezen predvsem tako, da loči mlade ovne starosti 4-15 mesecev, od starejš ih ovnov. # Prof. dr. Janez Me h le
N a Brdu prodajajo k a s a č e Kranj, 17. decembra - Rejni center Brdo pri Kranju prireja v petek, 21. decembra, ob 12. uri na Brdu veliko avlccijsko prodajo kasačev. Petletni Askan B, k i j e š a m p i o n Jugoslavije za letos in ima kilometrski čas 1.18,1, bo naprodaj po izk l icn i ceni 10.000 mark, štiri letni Nevo B, ki je b i l drugi na jugoslovanskem k a s a š k e m derbiju in ima rekord 1.18,9, po izk l icn i ceni 12 t isoč mark. Z a triletnega Salka B je izkl icna cena 10 tisoč mark, za Eka B, k i je prav tako star tri leta, pet t isoč mark, in za dveletno E l o B prav tako pet t isoč mark. Naprodaj bodo tudi trije enole tniki : Klas B (3.000 mark), Paton B (3.000 mark) in N i n a B (2.000 mark). • C . Z .
j M E Š E T A R
Meše t a r si je tokrat izpisal nekaj cen v trgovini Agro izb i ra na Smlednišk i cesti 17, v Č i r čah pri Kranju .
Vrsta izdelka cena v dinarjih
Akumulator j i T O P L A - Mežica 12V 50Ah 950,00 1 2 V 7 5 A h 1299,00 12V 100 A h 1699,00
Akumulator j i V E S N A - M a r i b o r 12V 36Ah 744,00 1 2 V 4 0 A h 870,00 12V 50Ah 950,00 1 2 V 5 5 A h 999,00 12V 63 A h 1153,00
Gume Sava 116 vodi ln i 777,00 7,50 x l 6 vod i ln i 1046,00 6 x l 6 T R 1119,00 7,50 x 16 T R 1467,00 7,50x18 1980,00 9,50 x24 2233,00 10x28 2299,00 11 x28 2899,00 13 x28(uvoz) 5384,00 14x28 (uvoz) 5999,00
M e š e t a r je obiskal tudi prodajalno Kmečki stroj v Škofji L o k i
Vrsta izdelka Cena v dinarjih
N o v i stroji Motorna žaga Husquarna 7.560,00 Hidravl ični nakladalec O L T 26.940,00 Pnevmatska sejalnica O L T 2 P S K 16.908,00 Enobrazdni plug O L T 4.252,00 Dvobrazdni plug O L T 5.237,00 Sejalnica G a m a 14 11.970.00
Rabljeni stroji Traktor Zetor 52 11 s kabino 200 delovnih ur 85.000,00 Traktor Deutz 80 Turbo s kabino in komp. 15 ur 150.000,00 Traktor I M T 539 s kabino 290 ur 73.300,00 Traktor T V 821, letnik 1989 47.200,00
d. o. o. A L P E N T R A D E M l a š k a c e s t a 8 a 64000 K r a n j
T E L E F O N , F A X : 0 6 4 / 2 7 - 5 7 2
Vabimo k sodelovanju obrtnike, podjetnike, trgovce, prevoznike... - prevzemamo zastopstva in prodajo vseh izdelkov doma in v tujini, - izvajamo uvoz/izvoz pod ugodnimi pogoji za v a š e potrebe - organiziramo prevoze doma in v tujini - nudimo kompletno strokovno organizacijo v mednarodnem transportu zasebnim prevoznikom in zaposlujemo vozila na podlagi kooperacijskih pogodb.
N O V O # N O V O # N O V O • N O V O • N O V O
z a j č e k . TRGOVINA ZA O T R O K E Ulica Janka Puclja 7, Kranj, tei. 35-103
T r g o v i n a Z A J Č E K s p o r o č a , fh je poleg stare trgovine odprla NOVO . i da sedaj l ahko p r i n j ih dobi te: - vsa oblačila za otroke - otroško kozmetiko in celotni program CHICCO - vse vrste vozičkov, stajic, hojce, avtosedeže, nahrbtnike domačih in tujih proizvajalcev
-vse vrste igrač in dan i - hlače tovarne T R I K O N iz Kočevja vseh velikosti, za staro i n
I mlado po proizvodnih cenah
I Z S U P E R P O N U D B E :
P O S E B N A P O N U D B A :
- jaslice - novoletni okraski - av tomobi l čk i na daljinsko vodenje - bogata izbira igrač
OBIŠČITE TRGOVINU ZAJČEK NA T R G U R I V 0 L I V K R A N J U !
0 ^ m V G L A S 12 . S T R A N O B V E S T I L A , O G L A S I Torek , 18. d e c e m b r a 1990
JUGOTRAISSPOKT P r e d s t a v n i š t v o L J U B L J A N A
PRODAJA IZDELKOV ZABAVNE ELEKTRONIKE
ZNAMKE » G O L D S T A R « T V C O L O R E K R A N 3 6 c m , 51 c m , 5 5 c m .
V I D E O R E K O R D E R J I
P R E N O S N I S T E R E O R A D I O K A S E T O F O N I
z e n o j n i m a l i d v o j n i m k a s e t o f o n o m .
OBROČNO
ODPLAČEVA
NJE.
GARANCIJA
12 MESECEV.
P R O D A J N A M E S T A : JUGOTRANSPORT Filiala Koper, Patrisa Lumumbe bb
tel.: (066)33-636, 34-471 Predstavništvo Jesenice, Spodnji, Plavž 6 Tel.: (064)84-392 Predstavništvo Ljubljana, Cesta VII. | Korpusa 17 Tel.: (061)310-520, 312-458 Predstavništvo Sežana, Partizanska 109 Tel.: (067) 72-691 P i e U s t a v n i s t v o R e k a , R a d e K o n č a r j a 7
Tel.: (051) 213-276, 213-273
» I Z B R A L I S M O Z A V A S «
M E R K U R
K R A N J
Ko v zadnjih dneh tega leta hitite naokoli in iščete primerna darila za svoje najbližnje, se po stari dobri navadi oglasite tudi v MERKURJEVI prodajali v blagovnici GLOBUS v Kranju. V prodajalni Vam. tako kot v vseh drugih Merkurjevih prodajalnah, darila brezplačno aranžirajo. In še na nekaj Vas želijo opozoriti: prejeli so pestro pošiljko blaga iz uvoza (med drugim tudi italijanske proizvode iz stekla in plastike) in ni izključeno, da ne boste prav pri njih dobili proizvoda, ki ga že dolgo iščete. Pa še to: iz širokega asortimenta blaga iz uvoza Vas želijo še posebej opozoriti na ugoden nakup: sušilca za perilo 287,00 din ter likalne mize z odlagalno polico 551,00 din. Ne odlašajte z nakupom, ker so količine omejene.
S L O V E N S K A Z A D R U Ž N A K M E T I J S K A B A N K A R , d. L J U B L J A N A L J U B L J A N A , MIKLOŠIČEVA 4
Z D A J IN V PRIHODNJE VAŠA BANKA
Bančne storitve vam nudi po sodobnih načelih poslovanja. Nadaljuje tradicijo nekdanjih zadružnih posojilnic, hranilnic in navezanost na slovensko zemljo.
• daje najugodnejše pogoje varčevanja T sproti prilagaja obrestne mere ceni kapitala na trgu • upokojencem nudi prejem pokojnin na hranilne knjižice • zagotavlja popolno varnost naložb T ima razširjeno poslovno mrežo po Sloveniji. Hranilno kreditne službe pri kmetijskih za
drugah so tudi njena blagajniška mesta, kjer lahko vsi varčevalci odpirajo hranilne knjižice banke ter vlagajo in dvigujejo svoje prihranke
Letne obrestne mere od 10.12.1990 dalje: D O B A V E Z A V E OBR. MERA
na vpogled nad 1 mesece nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 12 mesecev nad 24 mesecev nad 36 mesecev
20% 25% 34% 35%
37% 38%
Uvedli smo dodatne stimulativne letne obrestne mere, ki so odvisne od višine vezanih dinarskih sredstev in dobe vezave.
DOBA VEZAVE ZNESEK VEZAVE lmes. 3 mes. 6 mes. 12 mes. 24 mes. 36 mes od 50.000,00 do 2% 3% 3,5% 4% 99.999,00 1 % 2% 2,5% 3% 3,5% 4% od 100.000,00 do
249.999,00 2% 3% 3,5% 4% 4,5% 5% nad 250.000,00 3% 4% 4,5% 5% 5,5% 6%
VSE D O B R E G O S P O D A R J E VABI BANKA K VPISU IN VPLAČILU DELNIC
v poslovalnici na Miklošičevi 4 v Ljubljani in na vseh sedežih HKS v Sloveniji, kjer dobite tudi vsa pojasnila. V prodaji so redne (upraviteljske) delnice po nominalni vrednosti 20.000,00 din in prednostne delnice po nominalni vrednosti 1.000,00 din. Nakup delnic vam omogoča upravljanje v banki, ugodnost pri najemanju kreditov in solidne dividence.
KDOR D O B R O SEJE, D O B R O ŽANJE T T T f T
Z A D R U Ž N A B A N K A JE PRAVA KAŠČA Z A S A D O V E VAŠEGA D E L A IN PRAVA B A N K A Z A D O B R E G O S P O D A R J E
R A Z V E D R I L O UREJA: D A R I N K A SEDEJ
V zadnjem času v id im po nacionalni televiziji to l iko lepih televizijskih spotov o naš i lepi deže l i , pardon, državi , da se mi včas ih kar mi lo stori. K a k o krasna deže la , ko l iko krasnih lepot in pri jaznih l judi ! Takole globoko v srcu se mi vzbudi dolgo t lačeni in za to lčeni narodni ponos, tako da pravzaprav ne zamudim nobene tovrstne reklame. N o , saj j i h je zamudi t i domala n e m o g o č e , saj se vrtijo v najbolj gledanem televizijskem terminu.
In ko č loveka vse te o b č u d u j o č e lepote dobesedno pr i kujejo pred ekran, gleda seveda tudi druga komercialna, sporoči la . In ugotovi , da vse drugo postaja nekam d o l g o č a s n o , neizvirno, pusto in d o l g o č a s n o . Prazno in konvencionalno, saj ima samo in le spo roč i l no vrednost in nobenih aktualnih narodnobuditel jskih inspiracij.
In ko zadn j ič v napetem p r i čakovan ju moje rodne dežele in njenih lepot spet nestrpno č e m i m pred ekranom - spot znam od prve do zadnje besede na izust - se nenadoma pr i kaže neka krasna slovenska gostilna, v njej pa prijazni ku-harčk i vneto meša jo solato. Ob spremlja joči podalpski melo-d i k i se kamera nato obrne k samim lepim in f inim gospodom in gospem, k i o č i t n o čakajo na dobro papico in pupico. N a kar se že omenjena solata z neč im polije, slovenski gosti lničar pa p o k o n č n o odkoraka skozi vrata v slovensko naturo, s h r ibčk i in do l in icami in se z vsem potrebnim narodnim ponosom ozre v do l ino . Takoj me p r e š i n e : oh ja , spet moja lepa deže l a ! A glej ga z lomka : čis to na koncu se pravzaprav izve, za kaj je š l o : za kis s poreklom!
Ob vsem razumevanju za dober jesih s poreklom in ob vsej pravici og laševa lca , da za lasten denar naredi tako rek lamno predstavitev, kot jo sam h o č e , me je vendarle popadla sveta jeza! K a k o se more v ta posvečen i čas štuliti neka rek lama, k i mi z dobro solato v finem ambientu slovenske go-
TEMA TEDNA
KIS S POREKLOM stilne vzbuja čus tvene asociacije na mojo d ržavo , na koncu pa me tako rekoč zafrkne s kisom, k i ima poreklo! Saj res n i mam nič proti jesihu z geografskim poreklom, čeprav je jesih nasploh v slovenski deželi odurno drag, če primerjamo njegove proizvodne s t roške z, denimo, pro izvodnimi s t roški ol ja! A m p a k moja domoljubna čus tva so kar nekam prežal je-
N A R O D N O Z A B A V N A L E S T V I C A
R A D I A Ž I R I
V sredo, 19. decembra, bo med 16. in 19. uro na valovih Ra dia Žiri novembrska oddaja V ritmu va lčka in polke. Potekala bo v živo, p r i na ša pa mozaik vižarskih novic in svežih novitet. Obisk so obljubi l i č lani ansambla Mare la . Uvrstitev petih N A J viž: !• E j , ta ljubezen - Slovenski muzikantje 2- Z a Krvavcem - Ansambel Jevšek 3- Raj pod Tr ig lavom - Ansambel Lojzeta Slaka 4. Venček Šegovčevih - Štirje kovači 5. V spomin Jakobu Aljažu - Ansambel Mare la Predlogi novih viž: 6. Čez Ljubelj - Ansambel bratov Avsenik 7. Mart inovanje - Ansambel Slovenija 8. Ž e n i n u in nevesti - Mar iborsk i kvintet 9- Srečno vsem ljudem sveta - Ansambel Kr t '0. Oče tova navadica - Ansambel H e n č e k ^ ž r e b a l i smo Angelo Bukovec, Bri tof 179, Kranj, k i bo prejela glasbeno kaseto. Kupon pošljite na naslov: Radio Ži r i , T rg osvoboditve 1, Ž i r i .
Kupon
Priimek in ime
Naslov
Glasujem za
Prihodnji gost oddaje
S m e h j e p o l z d r a v j a
Bosanska glava Edvard Erzet ič iz Kranj nam je poslal zgodbico, k i jo je sam
dož ive l : Zgod i lo se je v nekem obmorskem mestecu. N a stojnicah so
bile r a zobešene vse m o g o č e preproge raznih velikosti . K o sva se z ž e n o sprehodila mimo d ruž ine , k i je prodajala to
robo, sva oč i tno izgledala kot Nemca. M a l i stopi do naju in mene pocuka za rokav, r e k o č : » H e r r - kaufen tepihe, bilige tepihe -kaufen .« Stari pa vse to mirno opazuje. M e n i je bi lo vsega tega dovolj in rečem fan t iču : » P a pričaj mi na srbohrvatskom jez i ku.. .«
Stari pa kot iz topa svojemu s inu: » P a a a budalo jedna! Pa zaaar ne vidiš, da mu je glava - n a š a !
Bosanska !?«
M a l e g o r e n j s k e v a s i
Ž a b l j e Piše: D. Dolenc
p o mlakužah so se vcasih žabe valjale
Tako je vleklo tisto popoldne skozi vasi pod Storž ičem, da je šlo do kosti . Medtem ko je Selo še nekako varoval gozd, je Po t ravnikih okrog Žabel j piha-W> z dvojno močjo . Nič č u d n e ga, da ni bi lo žive d u š e zunaj. Le kure so vztrajale pri iskanju ? r n po dvor i šč ih , da j i m je perje kar napihovalo, Krhanov maček je kot žoga okrogel če-Pel na deskah, Kreguljev pa si J e že poiskal svoje toplo mesto v kuhinji pod z a p e č k o m .
M a l a vasica so Zabije, skri-'a, in če te po nakl jučju ne za-"ese pot tu skozi , je ne odkr i ješ. Prvič, se mi zd i , sem šla tu mimo peš z borci K o k r š k e g a ° d r e d a , ko so pred leti naredil i s Pominsk i pohod po vaseh tule P°d S torž ičem, kjer so se največ zadrževa l i . N a polju med Belo in Trstenikom leži. M a k a damska, a dobro vzd rževana
pot pelje skozi vas, potok M i l ka se vije mimo hiš in čez travnike, nad vasjo pa se dviga Storžič s svojo skupino. M a l o
višje so Povije s š tevi lnimi poči tniškimi h i š i cami . In od kod ime Žabl je , p o v p r a š a m pri K r e -guljevih. Samo ime govori , da prihaja od ž a b , k i so verjetno tu na veliko regljale. So reglja-le, se spominja Kreguljev ata, ko je bi l še otrok, zdaj pa j i h ni več slišati . Ve l iko bajerjev je stalo tod okrog, posebej na mestih, kjer so kopal i i lovico za žganje opeke, so se valjale po m l a k u ž a h , zdaj pa teh ni več in tudi zemlja je že precej izsuše-
Ganki, polni rumenega zlata
O d nekdaj so bile v Zabi jah štiri kmetije: K r h a n , Kregul j , Polič in Fende. Zdaj je tu že
c e l j s k o polje v dnu Storž iča ima rodovitno, debelo plast zemlje.
pet novih hiš in spet 30 prebivalcev, t o č n o tol iko, kot leta 1869. Največ j i h je bi lo leta 1910, 34, potem pa je šlo strmo navzdol. Leta 1948 j i h je b i lo 20, od 1953 do 1966 pa je držalo število 19. Trenutno imajo spet dva do j enčka , pri Krhano-vih imajo v z ibk i Petra, pri Kreguljevem Andreju pa Petro. V osnovno šolo hodi pet otrok, v srednjo pa noben. Prav je, da prihajajo otroci , vsakega posebej so v vasi veseli. Kmetije brez otrok niso žive.
Nekaj skupnega imajo vasi tu okrog Trstenika: velika gospodarska poslopja: spodaj hlev in š u p o z veliko okroglo odprt ino, zgoraj pod za seno, čez vse poslopje pa vodi gank, poln koruznih storžev, kar daje dvor i ščem poseben ča r in mi-m o i d o č e m u obču t ek , da tu ne more biti revšč ina doma.
"Debe la zemlja je na žabel j -skem pol ju ," pripoveduje Kre guljev ata, Franc Rogelj, pok o n č e n m o ž a k , ki pa gre že v osemdeseto leto, " i n bolj ko je suho leto, bolje pridelamo. Lepo je z ložena naša koruza in vsak se vanjo vtakne. Hleve nam je z idal Bošnkov oče s Pangršč ice . K o sam ni mogel več, je dobi l zidarje z Bele, delalo pa se je vse pod njegovim vodstvom. Dober mojster je b i l . "
Več zaslužka bi dala tržnica
Včasih so na žabel j skem polju tudi sejali soršč ico , m e š a n o ži to za kruh, ajdo, j e č m e n , pšenico, pa seveda peso za prašiče. Ajdo so nehali sejati zaradi divjadi , ki je vso popasla. Sr-njadi je tu največ, divji prašiči le vsake tol iko pridejo skozi . V prihodnje pa bodo gotovo seja-ji več pšen ice . K d o ve, kako bo s tole osamosvojitvijo, so zaskrbljeni tudi tod ljudje. Č e bodo odvisni le od kmetije, razmišlja Kreguljev Jože , bodo
morali zgraditi večje hleve. D a nes zmorejo za temi starimi z i dovi največ po dvajset glav in hlevov ne morejo modernizirati. Tis t i , ki so ujeli pravi čas ugodne kredite, so dobro nared i l i , danes pa se kmetijskim investicijam bolj slabo piše. D o kler bo pri vsaki kmetiji vsaj eden imel delo v tovarni, bo še šlo. Danes oddajajo mleko v mlekarno, vsak teden ga voz i en gospodar, tisti, ki namolze več kot 40 litrov, ga pa vozi štirinajst dni skupaj - a r ačun ica pokaže , da bi se dalo več zaslužiti, če bi mleko predelovali doma v skuto in maslo in j u prodajali na trgu, si p r idob i l i stalne stranke. Včasih so si tako pomagali . Vse gospodinje so imele v Kranju in v njegovem delavskem okol i šu d ruž i ne, ki so j ih oskrbovale z mlečn imi izde lk i , ja jčki , ajdovo, belo, koruzno moko in podobnim. N a t ržn ico j im niti ni b i lo treba hodit i . Mošk i pa so v mesto vozi l i in prodajali drva. T u di oni so imeli svoje stranke.
"Mrtva ilovica" za opeko
Nekako se je le prebijalo skozi življenje, vedno pa so b i l i tod ljudje skromni . Z a vse hiše in hleve, razen novih seveda, so opeko sami naredili . Več let so jo pripravljali za eno gradnjo.
" T u spodaj je "mrtva i l ov i ca","pove Kreguljev ata, "ta je prava za opeko. Tako je gosta in trdna, da nobena voda ne gre skoznjo. I lovico smo nakopali - ni vsaka dobra, mora biti rumena, mastna - jo z nogami tlačili , bosi smo b i l i , in je vel ike kupe pr ipravi l i . Potem smo jo natlačil i v modele, zgoraj si odrezal z žico, snel model in pustil opeko sušiti na deskah. Počasi , v senci se je morala sušiti, na soncu je razpokala. D v a meseca se je sušila, potem smo jo žgal i ."
na, saj se kis s poreklom prikazuje v sklopu spotov, k i me v svoji sporoč i lnos t i tako mi lozvočno opozarjajo na mojo usodo.
K a k š n a hudobna notranja ali zunanja duša bi kis s porek l o m , k i se tako zvesto sil i v rodoljubne ode o moji dežel i , kaj hitro lahko spotakljivo izkoris t i la v posmehljive s o v r a ž n e namene. Zato bi moralo biti med takimi reklamami, k i imajo tako diametralno nasprotna sporoč i l a , nekaj minut premora - da si d u š a oddahne in misel spoč i je !
A l i ni to krasen primer, kako je pri nas demokracija še vedno brez repa in glave? Č e se že gremo domoljubje, da po nedavno objavljenih agitpropovskih navodi l ih ne rečem ro-doljubje al i še kaj hujšega, se ga pojdimo p o š t e n o in do konca. N a fu l l ! Ne pa malo tega, malo onega, nazadnje pa smo pri kisu s poreklom!
Ne smem pomisl i t i , kaj bi na tako demokracijo dejal tovar iš S. Mi lošević , k i je pravkar v rodni mu Srbiji vpeljal neka hlastna in le njemu jasna pravi la igre o tem, kaj se v njegovi državi sme in kaj bo o d l o č n o sankcioniral . Pozaprl bo n a m r e č vse, kar bo kol ičkaj sumljivega č rhn i lo o kateremkoli funkcionarju. Č e bi njega f l ikni l i med spote o jesihu, je naslednji dan televizija brez čist i lke, kaj šele drugega kadra!
Zato mi je kljub vsemu tale malo z m e š a n a slovenska demokracija, k i z raznoraznimi, tudi š toras t imi prijemi p o d u č u -je Slovence, kje da živijo, zaenkrat vseeno bolj všeč. Slovenci bi tudi brez tovrstnih marke t inšk ih potez pr idr l i na volišča, kajti zadeve so pospeši l i skupaj z » d e m o k r a t o m « z juga še številni drugi »de javn ik i« . Prava norost in poguba b i b i la , če bi se zdaj malopr idno spuntali in vse skupaj ignoriral i in se u ž a l o š č e n o obrni l i nazaj. Bolj kot kdajkoli n a m r e č za nedeljo, k i prihaja, velja pregovor: »Sredi deroče reke pač ne moreš obrniti konj...« • D . Sedej
Andrej Šifrer pri Tini in Katji v Tržiču - V nagradni igri Šifrer-jev kviz smo dobili več kot 500 kuponov. Večina odgovorov je bila pravilna: Šifrer v pesmi Šum na srcu omenja Jacksona Browna, plošča in kaseta pa sta bili izdani v ZDA, v Nashvillu. Spraševali smo tudi, v kateri stranki je priljubljeni pevec. Pravilni odgovor: v nobeni!
Srečo pri žrebu sta imeli Tina in Katja Kremžar iz Bečanove U v Tržiču. Ker je naš pevec do konca leta precej zaseden, smo na njegovo željo Tino in Katjo takoj tudi obiskali. Kako sta mali Tina in Katja sprejeli v goste Andreja Šifrer ja. pa preberite v eni naslednjih številk našega časopisa. - D. S. - Foto: Jure Cigler
/ O ljubljanska banka G o r e n j s k a b a n k a d . d . , K ran j
J E S 17.12.1990 POVIŠALA OBRESTNE M E R E
Gre za povišanje letnih obrestnih mer za nenamensko vezana sredstva občanov. V primerjavi z dosedanjim obre-stovanjem znaša povišanje za od 12 do 22 odstotnih točk, odvisno od dobe in višine depozita. Tabelarni prikaz nam to nazorno prikaže:
do 10.000 nad lO.i nad 50.000 nad do 50.000 do 100.000 100.000
prej sedaj prej sedaj prej sedaj prej sedaj
— nad 3 mesece 13 25 15 28 20 30 23 35 — nad 6 mesecev 14 27 16 30 21 34 24 38 — nad 12 mesecev 16 29 18 33 23 38 26 42 — nad 24 mesecev 18 32 20 36 24 41 27 46 - nad 36 mesecev 20 35 22 40 25 45 28 50
Zgodi se tudi, da občan sredstva potrebuje pred iztekom vezave. LB — Gorenjska banka d. d., Kranj omogoča tudi razvezavo, kjer so sredstva obrestovana po naslednjih obrestnih merah:
do 10.1 nad 10.1 do 50.0
nad 50.000 do 100.000
nad 100.000
prej sedaj prej sedaj prej sedaj prej sedaj
- nad 1 do 2 meseca 10 20 11 - nad 2 do 3 mesece 11 23 13 - nad 3 mesece — 25 —
23 14 26 17 30 25 17 28 20 32 28 - 30 - 35
Na področju deviznega varčevanja naj opozorimo na zvišanje obrestne mere pri vezavah avstrijskih šilingov nad eno leto, ki velja za zdomce. Pri vezavi na 70.000 ATS je tako letna obrestna mera 7,5 % in pri vezavi nad 350.000 ATS 8,0 %.
Še posebej, pa je zanimiva nova možnost deviznega varčevanja, ki jo nudi LB - Gorenjska banka d. d., Kranj -nenamenska vezava deviznih sredstev. Za dobo nad 3 mesece, lahko po 7 % letni obrestni meri vezete avstrijske šilinge, nemške marke, švicarske franke in ameriške dolarje. Najnižji znesek vezave je 1.000 DEM oz. protivrednost v drugi valuti.
Spremenile pa so se tudi obrestne mere za dovoljeni in nedovoljeni negativni saldo na tekočih računih in sicer s 36 % na 42 % in s 45 % na 55 %.
G L A S 14. STRAN Š P O R T I N R E K R E A C I J A
UREJA: JOŽE KOŠNJEK Torek , 18. d e c e m b r a 1990
Združenje zimskih tekov Alpe - Adria - Lcpet
Sodelovanje športnikov na tromeji Pokl juka , 14. decembra - Letos, ko je spet prava zima, so organizatorji t eka šk ih prireditev in ljubitelji s m u č a r s k e g a teka prepričan i , da bo spet moč izvesti tradicionalne prireditve, pripraviti rekreativna tekmovanja, t ekaške šole in veliko razvedrila za ljubitelje z imskih športov. Tako tekmo že pripravljajo organizatorji Teka treh dežel , ena od pomembnih prireditev bo tudi Pokl jušk i maraton (prej J A S S A ) , k i bo 10. marca prihodnje leto.
" T e k i treh deže l so v desetih letih postali t radic ionalni , predvsem pa so vel iko prispevali k temu, da so se okrepi l i stiki na o b m o č j u A l p e - Jadrana. Ravno iz Teka treh dežel izvira tudi ideja o o l imp iad i treh dežel . M i s l i m o , da je to dobra zamisel in da bi jo mora l i podpreti vsi , ki nam je špor t pri srcu. Naredit i moramo vse, da bi se ta o l impiada tudi izpeljala, saj mis l i mo, da je to n e k a k š e n končn i cilj na š p o r t n e m p o d r o č j u sodelovanja v tem trikotu d e ž e l , " je na petkovi t iskovni konferenci, ki jo je na Pokl juki pr ipravi la Z T K . O Kran j , dejal Brane D o l -har.
Z a ljubitelje s m u č a r s k i h tekov, ki se te dn i že pripravljate na prve m n o ž i č n e prireditve (teh bo letos kar trinajst), naj zap i š e m o , da se organizatorji Teka treh dežel , Tur i s t i čno društvo Kranjska Gora , Reteče in Trbiž , ter organizacijski komite S K I T O U R - 3 Podk loš t e r že pripravljajo na prireditev. Ko t je povedal V lado Pet r ič iz T D Rateče , bo jubi le jni deseti Tek treh dežel v nedeljo, 17. februarja, začel pa se bo v Kranjski G o r i . O d tam bo proga vodi la preko Ra teč , čez jugoslovansko - i tal i jansko mejo mimo Bele peč i , pred T r b i ž e m bo treba zaviti proti avstrijski meji do vasi Selce nad P o d k l o š t r o m na K o r o š k e m , kjer bo c i l j . Razdal jo bo treba pre teč i v št ir ih urah in po l , pr i -j avn ino pa je za jugoslovanske u d e l e ž e n c e treba plačat i na naslov Tur i s t i čnega d ruš tva Krans jka G o r a , Tičar jeva 2 po poš tn i nakaznic i ali pri blagajni d ruš tva ob de lovn ik ih od 8. do 19. ure in ob nedeljah od 9. do 12. ure. Pr i javnina znaša 200 d in , vsak u d e l e ž e n e c pa bo dob i l z n a č k o teka Treh deže l , d ip lomo, v rečo za obleko in oskrbo v o k r e p č e v a l n i c a h . Informacije o prireditvi lahko dobite v T D Kranjska G o r a tudi po telefonu 88-768. Na t an čne j š i razpisi in navodila u d e l e ž e n c e m bodo še objavljena, za tekmovanje pa se je treba prijaviti do 10. februarja.
N a pokl juških poteh in cestah so te dni že idealne snežne razmere za tekače , prav tako pa lahko na Pok l j uk i in Zat rn iku uživajo ljubitelji alpskega smučanja .
E n a letošnjih sklepnih m n o ž i č n i h t ekašk ih prireditev, k i jo pripravlja S m u č a r s k i klub Snež inka iz Ljubljane pod pokroviteljstvom Z T K O Kranj , bo Pokl juški maraton (namesto Y A S -S A maratona). Program prireditve ostaja podoben kot vseh štirinajst let, to je teka na 21 in 42 ki lometrov v klasični in prosti tehniki . Temu teku bodo dodal i še tek na 8 kilometrov na izredno lahk i in v a r n i p r o g i , ki bo namenjen vsem tistim, k i so s labše pripravljeni al i s labše obvladajo t ekaške veščine . Sicer pa so pri S K Snež inka v Ljubljani letos pr ipravi l i bogat program, v katerem ponujajo vse od s m u č a r s k i h tečajev do šole s m u č a n j a na Blaževem gr iču , vaditeljskih in vodn i šk ih tečajev za mlade in še marsikaj. Skratka, s s m u č a r s k i m i programi začenjajo te dn i , za n a t a n č n e j š e informacije pa lahko p o v p r a š a t e po telefonu 061-446-495, Kot pravijo, bodo v času božičnih in polletnih počitnic zlasti dobro poskrbeli za šolar je (brezplačna šola smučan ja ) .
K e r kaže , da bo letošnja z ima spet t a k š n a , kot smo j i h b i l i vajeni pred leti, so po naš ih z imskih s m u č a r s k i h središčih pripravljene tako imenovane tekaške šo le , v katerih se bo s pomoč j o učiteljev in vaditeljev s m u č a n j a (pri nas j i h je že več kot 100) m o č nauč i t i ali izpopolni t i v t ekašk ih spretnostih na smučeh . • V , Stanovnik
Hokejsko popoldne Kranj , 18. decembra - Hokejski k lub Triglav organizira
v če t r tek , 20. decembra, ob 16. uri na drsa l i šču v Kran ju zan imivo prireditev "Hokejsko popoldne" . N a prireditvi bo predstavljena 22-letna zgodovina kranjskega hokeja in k luba, njegovi uspehi, razmere za delo, pa tudi težave , k i stalno spremljajo kranjski hokejski k lub. Trenerji bodo prikazali delo z mlad imi , naprodaj bo rabljena hokejska oprema, fantje, rojeni leta 1982 in mlajši , pa se bodo lahko vpisal i v hokejsko šolo . Poskrbljeno bo za prezeble, že jne in l ačne obiskovalce, organiziran bo srečelov za nagrade, ki so j ih prispevali starši hokejistov in ljubitelji tega š p o r t a . • J . K . —
Tomo Česen na poštni znamki Kranj , 18. decembra - N a predlog Planinske zveze Slo
venije in P T T podjetij Slovenije je skupnost jugoslovanskih P T T podjetij vključila v program pr i ložnos tn ih poš tn ih znamk, k i bodo izšle prihodnje leto, tudi znamko v počas t i tev ve l ik ih a lp in i s t i čn ih uspehov T o m a Č e s n a . K e r špor tn i ki tako pri nas kot na tujem redko najdejo prostor na poštnih znamkah, je to še večji dosežek . Z n a m k a utegne imeti zato tudi velik odmev med filatelisti. Z n a m k a bo izšla 24. apri la prihodnje leto v 150.000 izvod ih , vredna pa bo 6,50 dinarja, ko l ikor je poš tn ina za pismo za tujino. O tem bo s propagandnim gradivom seznanjena tudi svetovna p o š t n a zveza. • J . K .
O d p r t o r e p u b l i š k o p r v e n s t v o v š p o r t n e m p l e z a n j u
V e l i k a p o d p o r a a t r a k t i v n e m u š p o r t u
Minulo nedeljo je bila v Škofji Loki na Podnu zanimiva prireditev, tekmovanje v športnem plezanju. Da je ta šport vse bolj popularen, dokazuje vedno več mladih, ki se vključujejo med športne plezalce, pa tudi ogromno obiskovalcev, ki so si ogledali tekmovanje. Škofja L o k a , 16. decembra - Organizatorji odprtega prvenstva Republike Slovenije v špor tnem plezanju so bi l i domačini , P lezaln i klub Škofja L o k a . Prireditev so odlično pripravili in vodil i , ter poskrbel i , da so ob njej uživali tako tekmovalci kot gledalci.
Prvenstvo seje zače lo že do- A O Tržič in postala r epub l i ška poldne, ko so se tekmovalci pomer i l i v predtekmovanju. Nič manj n i b i lo zanimivo tekmovanje gorenjskih osnovnošolcev, k i so se v odmoru med dopoldansk im in popoldanskim delom tekmovanja pomer i l i za torto Montana . Osvoj i l i so jo mladi plezalci iz Radovljice, v zmagovalni ek ip i pa so nas topi l i : D o m e n Perad, Sašo Prešeren in Anže Šanca . Drugo mesto je osvojila ekipa Tržiča ( Joža Gros , G a š p e r K o r e n , G o -razd Kr i žna r ) , tretja je b i la ekipa Jesenice I (Dejan Pretnar, K lemen Novak , M a r t i n a Č u -far), če t r to so b i l i Ločan i (Blažka K l e m e n č i č , Orhan Nikov ič , Jernej Gol jevšček) , peta je bi la ekipa Jesenice II (Mojca N o vak, T o m a ž Novak , Peter Ra -muš) , šes ta pa je b i l a ekipa Kranja (Aleš Č e s e n , Boštjan Tolar , Blaž Kuhar) . Najbol jš im mlad im š p o r t n i m plezalcem je torto pok lon i l Srečo Rehber-ger, naš znani plezalec, ki bo prav te dni v okvi ru svojega podjetja Montana v Podlubni -ku v Škofji L o k i odpr l trgovino s š p o r t n i m i , predvsem plezalnimi p o t r e b š č i n a m i .
Vrhunec nedeljskega tekmovanja je b i lo popoldansko finale, na katerem so se najprej pomerila dekleta. Najdlje je preplezala (smeri je postavljal Tomo Č e s e n ) N a t a š a Str i t ih iz
prvakinja v š p o r t n e m plezanju. Druga je b i la Damijana Hudo-l in iz P K Škofja L o k a , tretje mesto si je priplezala M i r a n d a Or ta r iz A O Tolmin , če t r ta je b i la Slavica S to jakovič iz A O Velebit , peta pa Romana Tomšič iz A O N o v o mesto. V finalu m o š k i h se je najbolje izkazal Tadej Slabe iz A O M a t i c a , drugi je b i l A r c i Venerin iz Trsta, tretji pa L u k a Zaplotnik iz A O Kranj . K e r pa uvrstitev tekmovalca iz sosednje Italije ne šteje za r epub l i ško prvenstvo, si je tretje mesto priplezal Stanko Zidan iz A O M a t i c a .
" N a današn j i pr iredi tvi smo sodeloval i vsi č lani n a š e g a plezalnega kluba, vsak po svojih m o č e h . Tis t i , ki so tekmoval i ,
so se pripravljal i za tekmo, ostali smo skrbeli za organizacijo. Ze lo smo zadovoljni z obiskom na tekmovanju, kar je dokaz več, da je velik interes za š p o r t n o plezanje tudi pri nas v Škofji L o k i . Prepr ičan i smo, da bomo tradicijo tekmovanj nadaljevali vsaj enkrat letno," j e
povedal tajnik Plezalnega društva Franc Langerholc - Cac.
D a je prireditev uspela, i r t
da so tekmovalci dob i l i lep e
nagrade, pa so poskrbel i : glavni pokrovitelj tekmovanj 3
M a r m o r iz Hotavelj , pokrovitelj loške ekipe A v i a club ter števila podjetja (Špor t Ča rman , Srečo Porenta, Bandag, Cvetlič a r n a F lora , L T H Trata, Peks, delikatesa Trava, sadovnjak Resje, bistro As , K Z Škofja Loka, A B C Škofja L o k a , Diskont 33, podjetje Montana , Tabor Gorenja vas ter trgovini Viole-ta in Frtunovec). • V . Stanovnik, Foto: G . Sin i*
Klub jadralnih padalcev Krokar iz Železnikov
S k r b z a v a r n o l e t e n j e
i n n a p r e d o v a n j e Železn ik i , 14. decembra - Sredi prejšnjega meseca so ljubitelji jadralnega padalstva Železnikov in okolice ustanovili svoj klub, k i so mu dali ime Krokar . Ž e v začetku klub šleje več kot trideset članov, kar potrjuje, da je jadralno padalstvo tudi pri nas zelo popularen špor t .
"Jadralno padalstvo je ena tistih vrst letenja, k i se jo da nauči t i zelo hitro. Je najbolj enostaven nač in letenja, saj je za to, da pole t i š , da p r ideš v zrak potrebno le malo. Prav dejstvo, da je vse skupaj videti enostavno, pa lahko ta špor t naredi nevaren. To kažejo tudi š tevi lne p o š k o d b e . Zato smo se jadra lni padalci iz Selške dol i ne odloč i l i , da ustanovimo svoj klub, kjer naj bi novim č l a n o m t e o r e t i č n o in p r a k t i č n o predstavili ta špor t in bi j i h s tem nauči l i varnega letenja," pravi M a r k o Koka l j , predsednik K l u ba jadralnih padalcev Krokar .
Seveda pa bo v delu kluba imelo pomembno mesto izpo
polnjevanje znanja. Jadralno padalstvo je v svetu popularen špor t , pa tudi pri nas je bilo organiziranih že nekaj tekmovanj. "S č a s o m a bo pripeljalo do tega, da, če hočeš biti res dober jadralni padalec, m o r a š veliko znati, se marsikaj novega nauč i t i . Ce j ih je več skupaj, je to laže. V Slovenij i imamo pri Zvezi letalskih organizacij Slovenije komisijo za prosto letenje. V njej naj bi b i l i poleg zmajarjev tudi predstavniki padalcev. V Sloveniji je n a m r e č že nekaj klubov jadra ln ih padalcev, č lani teh klubov pa smo se že nekajkrat sestali in se dogovarjali o sodelovanju. Treba se je n a m r e č dogovori t i o tekmovanjih, predvsem pa o šolanju . Zlast i na p o d r o č j u šolanja je treba postaviti skupna merila, ki naj bi bi la podobna tistim zunaj naš ih meja. Tako naj bi se naše šole in izpit i priznale tudi v tujini ," pravi France Meguša r , k i bo v klubu skrbel predvsem za šolanje . Ke r slovenski jadralni padalci kandidirajo tudi za evropsko prvenstvo čez dve leti, se bo v kratkem organizirala tudi liga za jadralne padalce, kjer bodo
tudi izbirne tekme za kandid' 1 ' te na tem prvenstvu.
Ze takoj po novem letu s * bo v okviru kluba K r o k a r v 2*" leznikih začela tako imenovan* šola za jadralne padalce, naj* prej teore t ični del, poleti pa t u ' d i p r a k t i č n o letenje. V klub u
upajo, da bodo našli sponzor) 6 ,
ki bi pomagali kupit i nekaj P a ' dal za učenje , saj oprema po s a . ' meznika stane oko l i dva tis?, mark. Seveda pa je m o č kup|!! tudi rabljeno, saj je v Slovcf l ' | že nekaj proizvajalcev jadra1' nih padal. Poleg padala je novna oprema še pas. Čelad 3 ' v isoki čevlji in zašč i tna oblek 3 ' • V . Stanovnik
Hokej na ledu
Dva poraza Jesenic V petek j ih je doma premagala ljubljanska Ol impi j a s 7 : 2, v nedeljo pa še Medveščak iz Zagreba s 3 : 2.
Jesenice, 14. decembra - Jesen ičan i v zadnjih dveh ko l ih nadaljevanja I. zvezne hokejske lige niso imeli s reče. Po porazu s Crveno zvezdo v Beogradu so v petek doma igrali z O l imp i jo iz Ljubljane in izgubi l i s 7 : 2. Ol impi j a je igrala o d l i č n o , Je sen ičan i pa slabo in po taki igri tudi kaj več niso mogli p r i čakova t i . Derbi je b i l mirol juben, v mejah špo r tnega , zato je bi lo tudi izključitev malo. *
V nedeljo pa so Jeseničani igrali z M e d v e š č a k o m Gor tanom iz Zagreba. Gosteje so vodi l i z 2 : 0, J e sen ičan i so po odl ičn i igri izenači l i , vendar so nes rečno prejeli tretji gol in zgubi l i . V nedeljskem kolu je p resenečen je tudi gladek poraz s 7 : 0 Ol impi je s Crveno zvezdo v Beogradu.
Pred torkovim ko lom, Jesen ičan i igrajo doma z Zvezdo, vodi O l i m p i j a , J e sen ičan i pa so četr t i .
V 1. B zvezni ligi je Bled premagal Slavijo z 8 : 5, v je Ol impi j a II premagala Triglav s 6 : 1, Jesenice II pa z 9 : 4. • J . K . , s l ika G . š i n i k
C i n k a « !
V e l i k i t u r n i r b i l j a r d a p r i J o h a n c i
Zmagal je Žnidaršič Britof, decembra - Bi l jard klub Johanca Britof, k i je b i l 10.
decembra registriran kot prvi tovrstni k lub na Gorenjskem, je 1. decembra pr i redi l velik turnir, na katerem so igrali mednarodno somico, sodelovalo pa je 74 biljardistov iz Slovenije, Reke in Beograda. Zmaga l je Jonas Žn ida r š i č , rektor bil jard akademije, č lan Kluba biljardistov Ljubljana. Drug i je b i l Rist ič iz Beograda, tre-Ui Grubar ( K l u b biljardistov Ljubljana, in četrti M u r n (Bil jard klub Pohorje Mar ibor ) . Prvi trije so dob i l i denarne nagrade, naslednjim šes tnajs t im pa je Bil jard klub Johanca podel i l p r ak t i čne n a g r a d e , ki so j i h prispevali Pivovarna U n i o n , Mercator , poslovalnica I Kran j , Mesar i ja Anton Arva j , C o c a C o l a in Pivovarna Laško. Pri organizaciji je pomagal Tenis shop VVimbledon iz Celovca.
. Naslednji ve l ik i turnir, k i bo štel za A T P točke, bo 23. februarja. Pr ičakujejo u d e l e ž b o biljardistov iz Avstrije, Spl i ta , Reke, Subotice in Novega Sada ter drugih jugoslovanskih klubov. • J .
Od tekme do tekme
Turnir Mošnje 90 Mošnje , 18. decembra - Gos t i šče Pri D u š a n u v M o š n j a h vabi
P odprti hitropotezni šahovski turnir, k i bo v soboto, 22. decembra, ob 9. uri v G o s t i š č u pri D u š a n u . Turn i r bo voden r a č u n a l n i ško. Igrali bodo 14 kol po šv icarskem sistemu na 5 minut. Prijav-n m a bo 100 dinarjev in jo bo treba p lača t i pol ure pred z a č e t k o m turnirja. S seboj obvezno prinesite š ahovske ure. Podeljen bo komplet kolajn in 7 denarnih nagrad v skupni vrednosti 4.000 di narjev.
V nagradni sklad so prispevali Usnjarstvo Slatnar Tržič , Trgom a Kasablanka Kranj in Gost išče pri Dušanu Mošnje . • Dušan
Uspeh naših biatloncev Les Saisiels, 16. decembra - Jugoslovanski biat loni so že na prvi tekmi v novi sezoni dokaza l i , da so letos dobro pripravljeni. N a ša štafeta, v kateri so tekl i J . Velepec, Grajf, Lekan in Ožbo l t , je osvojila o d l i č n o šesto mesto, kar je doslej največji uspeh naš ih biatloncev. • V . S.
Zmaga l Jano Rant - Partizan Škofja L o k a je organiziral prvi č lansk i turnir v namiznem tenisu. Sodelovalo je 32 igralcev, zas l u ž e n o pa je zmagal Jano Rant pred Ivkom Svol j šakom. Oba sta č l a n a Partizana Škofja L o k a . Tretji je b i l E m i l Rant (Tehnik), četrti Franc Prevodnik (Partizan), peto mesto pa delita Boštjan Rant (Partizan) in Janez Starman (Kondor ) . • J . Starman
Kranjska Gora pripravljena Kranjska Gora , 17. decembra - V nedeljo in ponedeljek sta b i l i v Kranjsk i G o r i tekmi za evropski pokal v s la 'omu in veleslalomu, konec tedna, v petek in soboto 21. in 22. decembra pa pr ičakujejo najbol jše svetovne slalomiste in veleslalomiste.
K l j u b temu da naša pomlajena m o š k a reprezentanca letos v svetovnem pokalu še ni osvojila t očke , bo letos v Kranjski G o r i še posebej slovesno. Tekmovanje za pokal Vitranc n a m r e č slavi 30-letnico. Gotovo je k slovesu kranjskogorskega tekmovanja vel iko prispevala tradicija, pa tudi uspehi d o m a č i h tekmovalcev s Križa jem na čelu. Tako tudi letos v Kranjski G o r i pr ičakuje jo š tevi lne d o m a č e in tuje ljubitelje smučan j a . • V . S.
T i V i • • • 1 • L i g a š k i i z i d i
Košarka - Košarkar j i Triglava so v soboto doma gostili ekipo Žel jezničar ja in zmagali z rezultatom 95 : 91 (41 : 41). S petnajstimi t o č k a m i so tako na dvanajstem mestu v L B zvezni koša rka r sk i l ig i , v prihodnjem kolu pa igrajo v M a r i b o r u .
Koša rka r i ce Kranja so doma igrale z ekipo Cometa in zmagale z visoko razliko 103 : 60 (55 : 23). J e sen ičanke so do-
P F A F F H O B B Y L O C K 7 8 3
n e t o A T S
5 . 8 1 7 . -
N U D I M O V A M V S E Š I V A L N E , P L E T I L N E IN O V V E R L O C K S T R O J E Z N A M K E P F A F F , B R O T H E R , B A B Y L O C K , J U K I , E L N A , B E R N I N A , H U S O . V A R N A i td . . .
C E L O V E C (CENTER) 10. O K T O B E R S T R . 22 TEL.: 9943-463-513648
S A L O N POHIŠTVA
IZ NAŠEGA P R O G R A M A POHIŠTVA V A M PO Z E L O U G O D N I H C E N A H N U D I M O :
S P A L N I C E t
O T R O Š K E S O B E •
D N E V N E S O B E •
J E D I L N I C E I N P R E D S O B E Obiščite nas na BOŽIČNEM SEJMU v Kranju od 14. do 21. decembra 1990.
M* Vabimo vas tudi v ^formativni salon ARK v trgovini GAMBIT Krani, Tomšičeva 30 A f> \ telefon 064/24-842 | j / J R t 1 I
Salon ARK v Idriji [ i i j j telefon 065/71-855
ma izgubile s k o š a r k a r i c a m i C i m o s a z rezultatom 54 : 63 (32 : 34). N o v o zmago v prvi slovenski koša rka r sk i l igi pa so si doma pribori le igralke Odeje Marmor ja . E k i p o Slovana so premagale z rezultatom 75 : 53 (34 : 28) in tako trdno drži jo prvo mesto v l ig i . • V . Stanovnik
Rokomet - R o k o m e t a š i c e K r a nja so v II. zvezni rokometni l i gi doma igrale z ekipo Borova in zmagale z rezulatom 24 : 14 (11 : 8). R o k o m e t a š i Šeširja so gostovali v Leskovcu pr i K r škem, kjer so kljub dobri igr i , ko so več ino časa vod i l i , na koncu popusti l i in izgubil i z rezultatom 26 : 21 (12 : 13). Pred-dvorčani so doma igrali z ekipo S T T Rudarja in kljub vodstvu v zače tku tekme (5 : 0), igubi l i z rezultatom 21 : 28 (11 : 14).
Odbojka - Igralci Bleda so gostovali v Ljutomeru in izgubil i z rezultatom 3 : 2 (-8, -2, 15 ,9 , 12).
• V . Stanovnik
R E P U B L I Š K I Z A V O D Z A Z A P O S L O V A N J E E N O T A K R A N J I N S K U P Š Č I N A O B Č I N E K R A N J I Z V R Š N I S V E T Komisi ja za zaposlovanje
objavljata R A Z P I S
za zbiranje pisnih ponudb za izvajanje programov samozapo-slovanja ter programov, k i bodo prispevali k razreševanju problematike brezposelnosti v občini Kranj .
I. N A M E N R A Z P I S A V obč in i Kranj bomo moral i za aktiviranje pr i l iva kadrov ponudi t i letno v naslednjem petletju od 1040 do 1100 delovnih mest (ne glede na to, ali gre za nova ali izpraznjena stara mesta), če b i hoteli vsaj ohraniti sedanjo stopnjo brezposelnosti (okol i 4 %). V nasprotnem primeru bo stopnja kmalu presegla 10 % (brez upoš t evan j a kadrovskih p resežkov oz. stečajev). Z a lažje razreševanje navedene problematike i ščemo sodelovanje s pravnimi in fizičnimi osebami, k i bi na s is temat ični osnovi zagotavljale in nudile pravne, informacijsko-podje-tn iške , finančne, organizacijske, kadrovske in druge storitve ter raz l ične i zobraževa lne programe z namenom lažjega razreševanja problematike brezposelnosti v obč in i Kranj in izvajanja programov samozaposlovanja.
K R I T E R I J I Z A S O D E L O V A N J E Sodelujejo lahko vse pravne in fizične osebe, k i bodo pravoč a s n o posredovale svoje ponudbe ter izpolnjujejo naslednje pogoje: a) da je eden izmed predmetov njihovega poslovanja: eko
nomske, organizacijske, pravnokadrovske storitve, svetovanja a l i
b) da se ukvarjajo z i zobraževa l sko dejavnostjo, c) da imajo že najmanj 6 mesecev prak t ičn ih izkušenj na na
vedenih področ j ih d) da pred lož i jo s t roškovno ovrednotene programe.
II. I Z V E D B A Z izbranimi izvajalci bo sklenjena pogodba o izvedbi programa, v kateri bodo opredeljene medsebojne obveznosti in zagotovljena namenska poraba dodeljenih sredstev.
III. R O K P R I J A V E Prijave z dokaz i l i o izpolnjevanju pogojev in opisom programa pošlj i te najpozneje do 30. 12. 1990 na naslov: Skupšč ina o b č i n e Kran j , Izvršni svet, Komis i j a za zaposlovanje, Trg revolucije 1, 64000 Kranj al i Repub l i šk i zavod za zaposlovanje, enota Kran j , Cesta J L A 12, 64000 Kranj .
CENEJS C 3UTF'
m P E K O
N A N O V O L E T N E M
S E J M U
P r i j e t n o
p r e s e n e č e n j e M e d razstavljala na letoš
njem 31. novoletnem sejmu, k i so ga odprli v petek, trajal pa bo do 21. decembra, je tokrat pr ijetno presenetil Peko Tržič . Čeprav na tem sejmu ni v navadi, da bi ocenjevali posamezne paviljone, smo med števnilnimi obiskovalci že prvi dan in nato v soboto ter v nedeljo slišali pripombo, da je Pekov prostor v hali A najlepši.
K tej p r ipombi pa velja dodati še druge; predvsem tiste, za obiskovalce najbolj vabljive. Peko se je n a m r e č odloči l , da tudi na sejmu predstavi tako imenovani Slovesni program po 25 odstotkov nižjih cenah. D a so cene zares nizke in so zato Pekovi kakovostni čevlji še to l i ko bolj vabl j ivi , poglejmo nekaj primerov:
M o š k e nizke čevlje dobite že za 353 d in , p o d l o ž e n e usnjene zimske škornje za 588 d in , o t roške za z imo oziroma sneg od 90 d in naprej, visoke otroške copate po 129 d in , o t ro ške
copate v ob l ik i figuric po 69 din . Celoten o t rošk i program (še posebej o t rošk i nahrbtniki po 120 in 157 din) pa je tudi zelo primerno p r a z n i č n o dar i lo .
Izredno vabljiv je tudi prodajni b o m b a ž n i program na Pekovem prostoru na sejmu. M o š k e in ženske b o m b a ž n e trenirke so po 397,70 din ozi roma 299 din , o t roški b luzoni in trenirke po 198 d in . B o m b a ž n e po lo srajce so po 149 d in in več, svileni tekstilni kompleti ( pod ložen i ) po 598,90 d in , bunde od 396 d in (o t roške) do 721,80 m o š k e , puhovke pa imajo od 1349 d in naprej.
Bombažni program tokrat Peko predstavlja in ponuja samo na sejmu; torej do petka. Os ta l i program pa bo tudi po sejmu (kol ikor ga bo še ostalo) moč dobiti tudi v trgovini P E K O III Kranj v Gregorčičevi u l ic i 8 (za Globusom). Oglasite se pri Peku na sejmu in za G l o busom v Kranju.
Kupljeno pohištvo vam brezplačno dostavimo na dom, ter ga hkrati sestavimo!
Ml VAM NUDIMO VSE TO IN ŠE VEČ!!!
)mmr.-GLAS 1 6 . s t r a n O G L A S I , O B V E S T I L A Torek , 18. d e c e m b r a 199°
S U P E R C E N E p r i L O I B L K A U F U !
ponudbe veljajo od 1 5 . 1 2 . do 2 9 . 1 2 . 1 9 9 0 AVSTRIJA - Kirscherrtheuer 48
(pred mostom čez Dravo desno)
S C H A R L A C H B E R G ali
S T O C K
V I N J A K 1 lit. samo i
Š K O T S K I W h i s k y
0,7 lit.
E D O O
H L A Č N E
N O G A V I C E
5 parov - paket
B R A S I L
K A V A
1 kg
OTROŠKA
J A J Č K A
P R E S E N E Č E N J A
34..
K U M A R I C E 0,7 lit. samo 13,-
49,90 od 1 8 . do 2 4 . 1 2 . V E L I K I P O P U S T pr i
J A B O L Č N I S O K
1 0 0 % 1 lit. zdaj samo 5..
E L E K T R O A P A R A T I H .
STERE0 STOLP, S 0 U N 0 RADI0REK0RDER, GOLDSTAR TELEVIZORJI ALI S A M S 0 N G VIDE0REK0RDERJI Z D A J
. " A T S CENEJE
1 9 . in 2 0 . 1 2 . BREZPLAČNA P O I Z K U Š N J A K A V E !
O B I Š Č I T E N A S - N E B O V A M Ž A L !
ISKRA TIV, d. o. o. Podjetje t iskane vezja Ljubljanska ces ta 24 a 64000 Kranj
objavlja
J A V N O LICITACIJO naslednjih mehanskih in elektronskih delov:
Z a č e t n a cena 1. Deli za instaliranje klora (komplet) 300 din 2. Deli z a instaliranje vodika (komplet) 1.500 din 3. Inš t rument milivoltmeter (kos) 400 din 4. Koračni motor (kos) 100 din 5. Primerjalnik elektronski (kos) 100 din 6. Releji razni (kos) 5 din 7. Stikalna ura (kos) 20 din 8. Kontaktorji razni (kos) 50 din 9. Bimetalni razni (kos) 20 din
10. Varovalni elementi razni (kos) 1 din 11. Fo toč i ta lec (kos) 30 din 12. Mini rele 12 V (kos) 30 din 13. Vrtalni stroj NC Trudril 120.000 din 14. Razigljevalni stroj 80.000 din
Javna licitacija bo v pr i ročnem sk lad išču Iskra TIV v petek, 21. decembra 1990, ob 10. uri. Ogled je m o ž e n dve uri pred pri-č e t k o m licitacije. Prodajali bomo po nače lu »videno-kuplje-no«. Prometni davek na k o n č n o ceno p lača kupec. Prevzem delov je takoj po plačilu celotnega izlicitiranega zneska. Varšč ino 10 % izklicne cene je treba plačati pred z a č e t k o m licitacije. Druga pojasnila lahko dobite po telefonu (064) 22-975.
FRIZERSTVO IVANKA
S e l j a k o v o n a s e l j e 29
S t r a ž i š č e - K r a n j
Odprto vsak dan od 13. do 20. ure, ob sobotah po dogovoru!
O T R O Š K A T R G O V I N A M a r o l t T a t j a n a . K R A N J
T o m š i č e v a 16 •
Trgovina MEDO sporoča, da |e poleg stare trgovine z igračami odprla novo trgovino z otroško modo za dojenčke, malčke, otroke m najstnike. Nudimo vam tudi oblačila priznanih itahjan-skih proizvajalcev, kot so IANA, BRUMMEL, MAULI. Priporočamo se za obisk!
, Odprto vsak dan od 9. - 19 v soboto od 9 12. ure
STANOVANJSKA ZADRUGA
A Z U R I A N A
p o s l o v n a e n o t a
KRANJ - Partizanska 8, tel.: 064/21 -119 RADOVLJICA - Kranjska 13/1, te l : 064/75-962
JESENICE • Kidričeva 41, tel 064/81-562 int. 28.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Kranj organizira prakt ično demonstracijo mon taže snežnih verig. Vozniki bodo svojo spretnost pri montaži lahko sami preizkusili, najbolj spretnim pa so namenjene prakt ične nagrade.
Praktični prikaz montaže snežnih verig bo v ponedeljek, 17. 12. 1990,
ter v sredo, 19 .12 .1990, od 15. do 18. ure na dvorišču A M D Kranj, Koroška 53/d.
V akciji sodelujejo: Petrol OE Kranj, AMD Kranj in Tovarna verig Veriga Lesce.
Dobro je vedeti, da bodo ceste odslej p lužene bolj poredko in bodo ob sneženju na vozišču večje količine snega (od 10 - 15 cm), v takšnih voznih razmerah pa so za varno vožnjo s n e ž n e verige nujno potrebne ter zato tudi obvezne.
O vsem, kar vas bo zanimalo glede uporabe snežnih verig, njihovem popravilu in možnos t ih nakupa, vam bodo v ponedeljek oz sredo pojasnili tudi strokovnjaki s tega področja .
H O T E L J E L O V I C A B L E D C . Svobode 5, Bled
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. V O D J A F I N A N Č N O R A Č U N O V O D S K E S L U Ž B E -1 delavec za N D Č Pogoj i : - V I I . a l i V I . st. ekonomske oz. druge ustrezne smeri -3 leta de lovnih izkušenj na enakih a l i podobnih del ih -poznavanje dela na r a č u n a l n i k u - t r i m e s e č n o poskusno delo
2. K N J I G O V O D J A -. 1 delavec na N D Č
3. S A L D A K O N T I S T -I delavec za N D Č (plači lni promet) Pogoj i : - V . st. strokovne izobrazbe ekonomske smeri - 3 leta de lovnih izkušenj na enakih a l i podobnih del ih - poznavanje dela na r a č u n a l n i k u - t r i m e s e č n o poskusno delo
4. S K L A D I Š Č N I K - E K O N O M -1 delavec za N D Č Pogoj i : - V . ali V I . st. strokovne izobrazbe ekonomske, trgovske
al i gostinske usmeritve -3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih del ih -poznavanje dela na r a č u n a l n i k u . t r i m e s e č n o poskusno delo
Kand ida t i naj vloge z dokazi l i o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na naslov: Hotel Je lovica, p. o., 64260 Bled , C . svobode 5.
NAGRADNA IGRA, V KATERI SODELUJEJO VSI KUPCI
JLU15 OL 1. Nagrada Barvni TV Sony 51 c m
2. Nagrada B o n v vrednosti 2.000 din
3., 4., 5. Nagrada Bon v vrednosti 500 din
K R A N J K o r o š k a c. 16 tel . : 064/22-249
ŽREBANJE 29.12.1990
IMENA NAGRAJENCEV BODO OBJAVLJENA V GLASU
Ž A M E T N E H L A Č E 3 4 9 , 0 0
J E A N S H L A Č E 2 7 9 , 0 0
H L A Č E - Z I M S K I K E P E R 2 9 9 , 0 0
J E A N S J A K N E 3 9 9 , 0 0 - 5 4 9 , 0 0
J A K N E - Z I M S K E 6 9 9 , 0 0 - 9 9 9 , 0 0
M A J I C E 2 1 9 , 0 0 - 2 5 9 , 0 0
T R E N I R K E 3 2 9 , 0 0 - 3 4 9 , 0 0
S R A J C E 2 9 9 , 0 0
S R A J C E F L A N E L A 3 4 9 , 0 0
PRIDITE, MOGOČE VAS ČAKA TUDI SREČA
II
11 * 1 \k Ji"'
A l *
Kranj trgovina in gostinstvo
1 I s i L V E S T R U J T E P R I N A S !
G o s t i š č e ob P l a n š a r s k e m jezeru n a Jezerskem Za silvestrski menu domača hrana
Preživite lep večer ob domaći glasbi Informacije in rezervacije po tel.: 44-145
Hotel K A Z I N A Jezersko Na Silvestrovo vam nudimo bogat silvestrski menu
Večer bo popestril priznani ansambel Informacije in rezervacije tel.: 44-007 in 444)60
Hotel B O R Preddvor V prijetnem ambieniu našega hotela vam nudimo bogat silvestrski menu.
Poskrbeli smo tudi za dobro voljo ob zvokih priznanega ansambla. Informacije in rezervacije tel.: 45-080.
Cenjene goste želimo opozoriti na možnost rezervacije prostorov pred božičnimi in novoletnimi prazniki'
Informacije od 16. - 20. ure
tel.: 064/622-147
Pentagram d.o.o. trgovina
2 0 % popustom
na novoletnem sejmu v
Kranju - trgovino BPT na Deteljici pri Tržiču - diskontno prodajalno v Tržiču
O b i š č i t e nas in s i oglejte pestro izbiro
izdelkov B P T ter izkoristi te ugoden nakup.
Vsem bralcem Gorenjskega glasa želimo prijetno praznovanje božičnih in novoletnih
praznikov, ter veliko sreče in uspehov v prihajajočem letu 1991.
K R O N I K A
UREJA: H E L E N A JELOVČAN
P r i m s k o v š k a " c e s t a s m r t i " š e v e d n o a k t u a l n a
J e t r e b a n e v a r n o s t d o k a z o v a t i z m r t v i m i ? Obnova Jezerske ceste od k r i ž i š č a pri J a k u prot i Jeze rskemu spet skoz i r e š e t o o b č i n s k e g a p l a n a ?
Kranj, 17. decembra - Do 28. v tem mesecu je v kranjski občini °dprta razprava o projektnih rešitvah rekonstrukcije dveh promet-1 , 0 najbolj obremenjenih in nevarnih cest v Kranju, to je Oldham-s*e ceste in Ceste Staneta Žagarja. O Jezerski cesti, ki med domačini še ni zgubila žalostnega slovesa "ceste smrti" v tem sklopu ni sled«. Njena obnova je bila sicer že večkrat načrtovana, a tudi prestavljena, za "neaktualno" so jo v občinskih službah označili že
leta.
»Zakaj neaktualna,« se hu-duje Primskovljanka Cveta Cu-derman, ki od leta 1978, ko sta JJa tej cesti izgubila življenji dva dečka, hrani vse časopisne •zrezke o "cesti smrti". 13. decembra 1978 je Delo zapisalo, °a je Jezerska cesta v dobrem letu dni terjala pet življenj domačinov, v glavnem pešcev.
Občinski možje so z neaktu-a'nostjo obnove Jezerske ceste očitno namignili na novo republiško cesto, ki naj bi peljala
od Tupalič do križišča s cesto Kranj-Brnik in naj bi staro re-gionalko skozi Primskovo, Bri-tof, Visoko spremenila v lokalno cesto, razoremenjeno gostega prometa. Žal je od celotne trase zgrajen le odsek od Brito-fa do križišča z brniško cesto, s
tem pa Jezerska cesta ostaja domala enako obremenjena, kot je bila pred dvanajstimi, trinajstimi leti, ko je smrt dobesedno dežurala na njej.
"Cesto smrti" poznajo kot eno najbolj črnih prometnih točk na Gorenjskem tudi na policiji. Prometni inšpektor Ivan Demšar sicer pravi, da smrt na njej zadnja leta ne žanje več tako trdosrčno kot nekdaj, vendar ne zaradi redkejšega prometa, ampak zaradi večje pazljivosti udeležencev prometa, predvsem domačinov.
»Ko so bili moji otroci še manjši, me je bilo vedno strah, ko so morali v šolo. S sosedi smo se dogovorili, da jih izme-njaje vozimo, nato pa tudi dosegli, da jih je pobiral šolski avtobus,« je dejala Cveta Cuder-man. Njeni otroci so že veliki, a koliko je v vasi tudi dandanes majhnih otrok, ki pešačijo
v šolo , trgovino, koliko ženic gre zvečer tesno ob robu ceste proti cerkvi s kresničkami v rokah, negotovih, ali se bodo žive vrnile domov ali ne. Ni še dolgo, okroglo tri leta, ko je sovaš-čana do smrti povozilo tako rekoč na pragu doma.
Jezerska cesta je ozka, brez pločnikov, temačna, nad njo pogosto lebdi megla, rob ceste, drevje ob njej in pešci se ponoči zlijejo v eno barvo. Ni se kam umakniti, ko avto pripelje tik ob robu.
Primskovljani so se že zdavnaj naveličali čakanja na boljšo, varnejšo cesto. To nameravajo (spet) o d l o č n o povedati občinski vladi, tokrat skupaj s krajani Britofa in Visokega. • H . Jelovčan
f b r a n j u r a z m i š l j a j o o " p a j k u "
Z a p u š č e n a v o z i l a b o d o o d s t r a n i l i ^ r a n j , 12. decembra - Na parkiriščih, zelenicah, v stanovanjskih Naseljih so vse večji problem zapuščeni, stari avtomobili, zanje se astniki kljub opozorilom ne zmenijo ali pa lastnikov sploh ne naj-j J°- Zato jih nameravajo odvažati na posebej urejen prostor na
ahore. Razmišljajo tudi o "pajku", ki bi odvažal nepravilno par-•rana vozila, saj denarne kazni ne zaležejo.
podobo mesta, jezi ljudi in seveda propada. Poslej naj bi takšno vozilo, če ga lastnik se-
. Kranjski izvršni svet je spre-P Pobudo Andreja Štera, sekretarja za notranje zadeve, ki
0 pripravil spremembo 14. c ,ena odloka o javnem redu in m ' ru , da bodo lahko odvažali Z a P u š č e n a vozila na posebej Urejen prostor na Labore. Z zapuščenimi vozili na javnih po-v ršinah, predvsem na Planini S? v Likozarjevi ulici imajo v i ar>ju težave že nekaj let, od ' e t a 1987 so našli 315 zapušče-n}n vozil. Dobra polovica last-'kov je po opozorilu vozilo
°dstranila, skoraj tretjina pa Opozorila ni upoštevala, za vsa-*° sedmo vozilo pa lastnika sploh niso mogli ugotoviti. Gre •asti za vozila, ki so v zelo sla-e m stanju, povprečno so stara cč kot deset let. Postopek za
• dstranitev zapuščenega vozi-•a> Potem seveda, ko ugotovijo,
je takšno, traja 60 dni, kar P°lieni vsaj dva meseca kvari
veda po opozorilu ne bo odstranil, odpeljali na Alpetourov prostor na Laborah. Tam ga bodo imeli dva meseca, če pa lastnik še ne bo reagiral, bodo vozilo odprodali Alpetouru ali Surovini.
Veliko problemov imajo v Kranju tudi s parkiranimi vozili, vsaj pred poslopjem občine so zdaj napravili red, da bi se v primeru intervencije vsaj gasilci lahko prebili skozi, kar prej zaradi parkiranih vozil na obeh straneh ceste ni bilo mogoče . Nekaj več parkirišč so uredili tudi v okolici Globusa, še vedno pa je napol prazno parkirišče na Globusu, kjer je pač treba plačati. Ker je zaseden le 60-odstotno, smo na seji slišali misel, naj bi parkirnino pobirali tudi na parkiriščih ob Globu-
J j A S O N Č N I S T R A N I A L P
K o l i k o s t a n e o g r e v a n j e Kranj, 17. decembra - Primerjalna lestvica cen ogrevanja z raj n i m i energijskimi viri, ki jo je v četrtek objavilo Delo, kaže, W so decembra cene dokaj usklajene, če izvzamemo mazut, ki J* daleč najcenejši, in električno energijo, ki je po tradiciji najl a ž j a .
Po tem izračunu stane kilovatna ura za mazut 0,35 di-n a rja , drv od 0,57 do 0,61 dinarja, kock lignita 0,40 do 0,57 dinarja, kock rjavega premoga 0,42 do 0,60 dinarja (oboje ob 5 ° - do 72-odstotnem izkoristku kurjenja), daljinskega ogrevanja 0,42 dinarja, zemeljskega plina 0,42 dinarja iz skupne kotlovnice in 0,53 dinarja iz zasebne, kurilnega olja 0,57 dinarja l n električne energije 0,77 dinarja (nižja tarifa), 1,19 (enotarif-n a ) ter 1,49 dinarja (višja tarifa).
V povprečni stanovanjski hiši v osrednji Sloveniji s priključno močjo 20 kW tako za celoletno ogrevanje, z upoštevanjem posameznih prispevkov, odštejejo za drva okrog 16.000 dinarjev, premog od 11.000 do 16.500 dinarjev, daljinsko Ogrevanje in daljinsko plinsko ogrevanje približno 11.500 di-n a r jev, za kurilno olje 15.675 dinarjev, za mazut 9.625 in za e 'ektrično energijo po nižji tarifi okroglo 21.000 dinarjev. V C e n i seveda ni upoštevano delo, poraba električne energije za Predgrevanje kuriv in pogon ventilatorjev, dovoz goriva in Podobno. Prav tako ni upoštevan davek, ki ga ekološko sporna goriva plačujejo okolju. Če izvzamemo električno energijo, ki je zaradi omejenih količin najdražja, je ekološko najči-s t e Jš i in tudi med najcenejšimi vsekakor plin. Žal za večino ^anovalcev ta vir še ni dostopen, saj so plinovodi, vsaj na Gorenjskem, za zdaj rezervirani le za industrijo.
Že zgrajeno mrežo plinovodov bi zato kazalo bolje izko-r,stiti tudi za potrebe ogrevanja stanovanj. Najbolj konkretne tQvrstne načrte imajo gotovo v Škofji Loki, ki jo zaradi nadpovprečno onesnaženega ozračja v kurilni sezoni v naslednjih J*tlfi nameravajo preusmeriti na plin. Tudi načrtovalcem no-yjh naselij ne bi škodi lo , če bi kdajpakdaj vzeli v roko kakšno
l'Vo o ekologiji in vsaj b o d o č e stanovalce, če že ne brž tudi s t a r i h , obvarovali zadušljivega in zastrupljenega zraka. Zgo-v ° r e n primer napačnega načrtovanja ogrevanja je veliko no-vo naselje v Drulovki, kjer je bilo sprva predvideno, nato pa, « bogve katerega razloga - ne da bi kdorkoli kaj vprašal gra-
, t e lje - skupno ogrevanje zradirano. • H . J .
Velja z a ce lo tn i
stari de! m e s t a
V č a s u dos tave
dovoljeno u s t a -
v ran je 3 0 minut
su in drugod, kjer so urejena, kar je napravil tudi Merkur.
Nemara bodo ljudje potem puščali vozila na običajno praznem parkirnem prostoru na sejmišču in krenili peš v mesto. Razmišljajo pa o "pajku", ki bi na Primskovo odvažal vozila, ki so parkirana tako, da ovirajo promet. Nemara bo prestrašil Kranjčane, saj denarne kazni ne zaležejo, redarji so v šestih mesecih letošnjega leta napisali kar 5.210 listkov o storjenem prekršku, 830 voznikov so opozorili, pet pa jih je moralo k sodniku za prekrške.
Veliko težav pa imajo s "pločevino" tudi v starem delu Kranja, ki je za promet sicer zaprt, toda pri tem v preteklosti niso bili pretirano dosledni, saj je, denimo, v starem delu 90 parkirnih mest, izdali pa so kar 300 dovolilnic. Dogaja se celo, da zasebnik na prostoru pred Prešernovim gledališčem pro
daja avtomobile, da seveda ne govorimo o tem, kako pogosta in ob vsakem času je dostava do trgovine v starem Kranju. Nova oblast se bo morala v kratkem celovito lotiti tudi tega problema, izkušnje drugih mest govorijo, da je zelo pomembna doslednost in strogost, saj, denimo, v Škofji Loki, kjer so ob zapori prometa čez Mestni trg tako ravnali, danes nikomur ne pada na misel, da bi se peljal čez "plac". • M . Volčjak
G O R E N J S K A N O Č N A K R O N I K A j
Avtomobili mantijo vlomilce V soboto ponoči je neznanec
odprl dva avta pred gostiščem Gozd v Cirčah. V prvega je vlomil, drugi je bil kar odprt. Premamili sta ga bunda, v kateri je poiskal denarnico, in ženska torbica na zadnjem sedežu avla. Nasilen je bil tudi vlomilec v golf, parkiran pred hišo v Bobovku. Neznanec je raz hi I zadnje steklo in iz avta odnesel denarnico. Žal imajo policisti redko srečo, da bi tatice izsledili, zato priporočajo ljudem, naj nepridipravov ne mumijo k hudodelstvom s tem. da v avtih "pozabljajo" denar, čeke. celo zlatnino.
Ljubosumna fanta Dve dekleti sta skusili maščeva
nje svojih ljubosumnih fantov. Prvi so prišli policisti pomagal v Drulovko. ker ji je fant prek balkona metal garderobo, z drugo je ljuhosumnež obračunaval kar s pestmi v prostorih zasebne firme na Moše Pijadejevi ulici.
Popivanje v Dežmanovi galeriji V petek ponoči so klicali na po
licijo iz galerije Dežman na Ko-krici, ker je eden od gostov, oju-
načen z alkoholom, preveč razgrajal. Vzrok: ni dobil pijače. Policisti hodo prijavili sodniku gosta in lastnika galerije Dežman zaradi gostinske dejavnosti na črno.
Navsezgodaj obnemogel V gostilno Tinkara je v soboto
zjutraj prišel vinjen gost. Se preden je pričakal naročeno kavo, je revež padel s stola in se huje ranil. Odpeljali so ga k zdravniku. Nezgodo bi še nekako razumeli, če bi se pripetila v poznih večernih ali nočnih urah. ne pa ob 8.25!
Strel v športni dvorani V soboto ob devetih zvečer je v
bifeju v športni dvorani na Planini za šankom vedril M. I. iz Kranja, ki je imel za pasom neprijavljeno pištolo. Pištola mu je padla na tla in se sprožila. Krogla se je na srečo zarila v šank in ne v katerega od obiskovalcev, ki jih je bilo takrat v bifeju kar precej. M. I. je pištolo pobral in jo odkuril. Policisti so ga poiskali doma. Proti njemu bodo napisali kazensko ovadbo zaradi povzročitve splošne nevarnosti in ga prijavili še sodniku za prekrške zaradi nedovoljene posesti in nošenja orožja.
O b k o n c u t e d n a na m e j n i h p r e h o d i h
P o v e č a n p r o m e t n a m e j i Jesenice, 17. decembra - Na vseh gorenjskih mejnih prehodih pričakujejo ob koncu tega tedna povečan promet, predvsem zdomcev, ki prihajajo ob božičnih in novoletnih praznikih.
Upravnik Carinarnice Jesenice Miha Stojan pravi: »Tako kot vsako leto bo na vseh mejnih prehodih povečan promet, zato bo na mejnih prehodih od četrtka do nedelje zaposlenih bistveno več carinikov. Vendar pa tokrat ne bodo prišli na pom o č cariniki iz »notranjosti«, ker je vzhodna jugoslovanska meja zadnje čase precej obremenjena. Na povečan promet smo se dobro pripravili, tako da upamo, da ne bo večjih zastojev. Veliko je odvisno tudi od vremena. Sicer pa domačim potnikom, ki nameravajo v teh dneh po nakupih v Avstrijo, priporočamo, da potovanje preložijo. Ob tem času je najbolj obremenjen mejni prehod Korensko sedlo. Zato bi še enkrat radi opozorili, naj v obojestransko zadovoljstvo naši potniki vsaj za konec tedna preložijo odhod preko gorenjskih mejnih prehodov.« • D. S.
N E S R E Č E
Po treh dneh umrl V torek, 11. decembra, zvečer je v ljubljanskem U K C
umrl 23-letni Emil Arnšek iz Šenčurja, ki se je tri dni pred tem z mopedom ponesrečil na cesti Kranj - Sp. Brnik.
Dvojna smrt na avto cesti Zagrebčan Damir Miljan, star 37 let, je 10. decembra ob
sedmih zvečer vozil od cestninske postaje Torovo proti Kranju - Zahod. Na cesti, na kateri je bilo približno dva centimetra sodre, je avto začelo zanašati, zletel je s ceste v jarek in se večkrat prevrnil. Med prevračanjem sta iz njega padla 42-letna sopotnika Silvija in Željko Blaževič, oba iz Zagreba, ki sta umrla, medtem ko je bil voznik v nesreči lažje ranjen.
Zbil pešak in jo V soboto, 15. decembra, ob 20. uri je Leščan Edi Dobrila,
star 22 let, vozil od Lesc proti Radovljici. Pri stanovanjski hiši Alpska c. 30 je z njegove leve strani izven prehoda na pešce, na neosvetljeni cesti, začela prečkati cesto domačinka, 76-letna Elizabeta Justin. Dobrila jo je prepozno opazil in jo zbil, huje ranjeno so odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Z avtom v Kokro Istega dne popoldne je avto, ki ga je od Zg. Jezerskega
proti Kranju peljal 22-letni Kranjčan Miro Vukovič, na poledeneli cesti zaneslo in je pristal v strugi Kokre, obrnjen na strehi. Voznik Vukovič, ki je bil huje ranjen, in 18-letni sopotnik Marko Lušič iz Kranja, sta zlezla iz avta in ob cesti čakala na pomoč .
Mladoletnik za volanom 15-letni Kranjčan R. R., ki seveda še nima dovolj let za
vozniško dovoljenje, je v noči s petka na soboto vozil veseljaško družbo štirih prijateljev s tovoto, last Janeza Prevca i# Kranja. Na avto cesti med Torovim in Kranjem - Zahod je zaradi neprimerne hitrosti, pomanjkanja vozniških izkušenj in vpliva alkohola z avtom zadel varovalno ograjo, ob kateri je nato drsel in jo prebil. Avto je pristal spodaj na cesti Voglje-Brnik. Mladoletni voznik je bil lažje ranjen, huje pa so bili ranjeni njegovi štirje sopotniki, vsi Kranjčani: 19-letni Igor Cej, 15-letni D. S., 16-letni R. P. in 17-letni S. M . • H . J .
H a l o , 9 3 Kranjski poklicni gasilci so prejšnji teden gasili dva poža
ra v Tavčarjevi ulici. Prvi je izbruhni! v sredo v enem od stanovanj, drugi pa v soboto pri dimniških vratcih. Razen tega so gasilci posredovali tudi v prometnih nesrečah pri Torovem, Podvinu, v Drulovki in pri Kanonirju na Jezerskem, prevažali sedem vozil v okvari in ugotovili, da je bil alarm, ki se je sprožil v Globusu, posledica okvare na napravi. • H . J .
Pokljuka, 14. decembra -Mnogi vozniki imajo pozimi veliko težav na zasneženih poteh. Zato je še kako pomembna "obutev" vozila
in dodatna oprema. Tovarna Tiger je minuli konec tedna izrabila priložnost zasnežene ceste na Pokljuko in opravila teste svojih zimskih gum. Foto: • V. Stanovnik
r g t ? g [ LBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA MLADINSKI SERVIS TRŽIČ,TrtG SVOBODE 18 TEL.O64/'JO-457
Mladinski servis Tržič sporoča svojim članom ter vsem poslovnim partnerjem, da je pisarna servisa preseljena v bivše prostore O Š T O Tržič, v stavbi Skupščine občine, Trg svobode 18, vhod II., I. nadstropje. Telefonska številka Mladinskega servisa Tržič je nespremenjena: (064) 50-457. Obenem se Mladinski servis Tržič iskreno opravičuje članom in sodelavcem, ker je bila zaradi selitve v drugo pisarno dejavnost nekoliko motena. Mladinski servis Tržič je v tem tednu spet pričel z normalnim poslovanjem ter se priporoča s svojimi kvalitetnimi storitvami. Vsem članom in poslovnim partjerjem Mladinski servis Tržič čestita ob Božiču ter Novem letu, v poslovnem letu 1991 pa veliko uspehov in dobrega sodelovanja.
• ^ ; : : ^ : r : : G L A S 1 8 . s t r a n O B V E S T I L A , O G L A S I Torek, 18. decembra 1990
STEKLO D. O. O. KRANJ Trgovina na debelo in drobno, Tavčarjeva 18 64000 Kranj, tel.: 21-819
I z ž r e b a n i r e š e v a l c i n a š e nagradne k r i ž a n k e : 1. Nataša Resnik, Hrastje 43, Kranj 2. Franc Wagner, Tatjane Odrove 6, Kranj 3. Simona Debeljak, Janka Puclja 5, Kranj 4. Marija Malenšek, Cesta talcev 79, Kranj Nagrade lahko prevzamejo v trgovini. ČESTITAMO! P O N O V N O I M A M O N A Z A L O G I
A L K O H O L M E T R E IN S O L A R N E T E R M O M E T R E
ALPETOUR
POTOVALNA AGENCIJA P. O. KRANJ
R A Z P I S U J E ZBIRANJE PONUDB ZA NAJEM PROSTOROV
na avtobusni postaji škofja Loka, Titov trg 8, v velikosti 202,45 m2. Prostori so namenjeni opravljanju gostinske oz. druge dejavnosti, ki sovpadajo s funkcijo avtobusne postaje. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni od dneva objave. Ponudbe naj interesenti pošljejo na naslov: Alpetour, Potovalna agencija Kranj, Tržni sektor, Koroška c. 5, 64000 Kranj. Interesenti lahko dobijo informacije na tel. št.: 21-043.
ŽIVILA K R A N J trgovina in gostinstvo, Naklo, p. o. Cesta na Okroglo 3
objavlja oddajo
P O S L O V N I H P R O S T O R O V z zbiranjem pisnih ponudb
Temeljito smo obnovili stavbo na Bledu, Ljubljanska c. 13 a, ki leži na izjemno dostopni in prometni točki tega turističnega kraja. V najem oddajamo poslovne prostore v 1. nadstropju v skupni izmeri 352 rrr in pripadajoč skladiščni prostor v izmeri 98 m 2. Omenjeni prostori so nadvse primerni za trgovsko dejavnost z neživilskimi izdelki, kot razstavni salon, za potrebe zastopstva in podobne poslovno-storitvene dejavnosti. Pogoji: - najemno razmerje se sklene za najmanj 5 let - najemnina znaša najmanj 15 D E M / r r r mesečno (v dinarski
protivrednosti - najemnik je dolžan vzeti v najem vse ponujene poslovne
prostore - najemnikova dejavnost v najem vzetih poslovnih prostorov
ne sme biti enaka dejavnosti najemodajalca - davek in druge stroške v zvezi z uporabo poslovnih prosto
rov plača najemnik. Ponudbe z opisom dejavnosti in ponujeno viš ino najemnine s pripisom »pos lovni prostori Bled« pošljite na naslov podjetja najkasneje do 31. 12. 1990. Vse potrebne informacije vam nudimo po telefonu 064 47-122, investicijska služba.
SAMO MULTIPRACTIC
JE PRAVI MULTIPRACTIC
BRflun
I s k r a
cocklail bar
P R O P O S
ZAKAJ BI SLIŠALI ZANJ OD PRIJATELJEV -PREPRIČAJTE SE SAMI.
Ljubljanska cesta i. Bled, Telefon: 064/78461
V O L N A & P L E T E N I N E
V E L I K A I Z B I R A
V O L N E I N
M O H E R J A Z A
P L E T E N J E
N O V O : unikatna kolekcija pletenin za
slovesnejše priložnosti! U G O D N E C E N E !
O B I Š Č I T E N A S I N
S E P R E P R I Č A J T E !
Blanka Kežmah 64000 Kranj, Cankarjeva 4
tel. 064/35 440
N O V N O Č N I L O K A L V T R Ž I Č U
R O B I N S O N
C l u b T R Ž I Č
D E T E L J I C A
(v novem delu prodajnega centra)
č e t r t e k , 20.12. 1990
N A S T O P Č A R O V N I K O V petek, 21.12.1990
N A S T O P A :
S I M O N A W E I S
KAJ PONUJA SEMENARNA »PEHTA« ZA BLIŽAJOČE SE PRAZNIKE: Poleg stalnega programa je PEHTA poskrbela: • za razširjeno ponudbo
prehrane in opreme za , male živali
• za pestro uvoženo ponudbo božičnih m novoletnih venčkov. okraskov, umetnih smrečic, sveč...
9 za uvožene umetne svilene rože vseh vrst
• za okrasno lončarijo, cvetlične lončke in korita
VABIMO V A S , DA NAS O B I Š Č E T E NA T O M Š I Č E V I 30 V K R A N J U
med tednom od 9. do 13 in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
^1>^\ K R A N J
ALENKA DVORŠAK Likozarjeva 15 64000 KRANJ
TRGOVINA "KAJA" VAM V ČASU NOVOLETNIH NAKUPOV NUDI 1 0 % POPUSTA V ZNESKU NAD 500,00 DIN IN VAM ŽELI SREČNO NOVO LETO.
URARSKI SERVIS TRGOVINA
Prodaia ur Seiko. Junghaus, Zlatarne Celje >n ostalih priznanih firm
R u d i H l e b e c
Titov trg 1, Kranj,
tel.: 21-041
E V R O P S K A N O V O S T : radijsko vodene ure Junghaus iz Frankfurta Odprlo od 9 do 12 m 15 do 18 ure sooota od 9 do 12 ure
Ž I V I L A
Kranj trgovina in gostinstvo
Obiščite nas!
N a n o v o l e t n e m s e j m u v K r a n j u
o d 14 . d o 2 1 . d e c e m b r a 1 9 9 0
v a m n u d i m o d a r i l a z a v s a k ž e p
Za božične in novoletne praznike vam nudimo veliko izbiro sirov, suhomesnatih izdelkov ter izbranih vin.
Zasebno podjetje »LES« iz Dolenje vasi, ki seje doslej
ukvarjalo s prodajo lesnih polizdelkov, odpira 24. \%
S A L O N
P O H I Š T V A V N A K L E M (nekdanja prodajalna Kuriva)
Nudimo: - kvalitetno pohiš tvo domač ih in tujih proizvajalcev - sedežne garniture - pohiš tvo po naročilu za opremo stanovanj in ji lokalov - nasveti arhitekta 47-000 Salon bo odprt od 9. do 12. in od 13. do 19. ure
Ž E S E D A J SMO PRIPRAVILI ZA VAS
V E L I K O P R A Z N I Č N O P R O D A J O TV - HIFI - VIDEO - TEHNIKE
TELEVIZORJI Samsung 51 cm, model 91 629fterj 5.890,00 HIFI STOLP Samsung 7550, spomin, 2 x kasetofon CD, daljinsko S.^ffT 5.990,00
VIDEOPLAYER Samsung 972 3.79&$3 3.450,00
VIDEOREKORDERJI Samsung 7120 6^90 5.790,00 Samsung 1260, LCD, model 91 . 7.29£L90^ 6.390,00 Samsung 1560, LCD, 4 glave 8.$(#0 6.990,00 Fisher FVH 300 7.jJ9WC 6.390,00
RADIOKASETOFONI Samsung 1250,2 x kasetofon, CD, radio 3.296flO 2.990,00 Samsung 780,2 x kasetofon, ura, digital 2.^S^ 2.350,00 Samsung 650,2 x kasetofon, ločljivi zvočniki 2.49Q#f 1.990,00 Samsung 250,2 x kasetofon 1.29jX0rr 1.090,00
podjeli«
Cene veljajo za GOTOVINSKO plačilo do odprodaje zalog
mednarodno d. o. o. LJUBLJANA TV - HIFI - Vi' DEO CENTER KRANJ, Cest" talcev 3 (pri gostilni B^' žun) Telefon; 22-367 Delovni čas : od ponedel|ka I petka j od 9. do 12, in o° 15.30 do 19.30
Vljudno vablj*' ni!
Torek, 18. decembra 1990 M A L I O G L A S I , O G L A S I 19. s t r a n (mmmmmm^GiAs
MflLI O G L A S I ® 27-960 Cesta JLfl 16
A P A R A T I S T R O J I
Prodam VIDEOREKORDER in Pjgšč iz nutrije št. 42. « 35-352 Prodam compact disc plaver CDP 590 Sonv z daljinskim upravljanjem ali zamenjam za videorekor-der, lahko rabljen. « 3 5 - 9 3 3 , zve-gsr 16135 Stroj za izdelavo transformatorjev 2 delom ali brez ugodno prodam. 1&67-063 18155 Prodam industrijski šivalni stroj kSinger, ravni šiv za 1200 DEM, žago za urezovanje blaga KM 1700 DEM in šivalni stroj Husquarna 2000 SL, s programi za vezenje za 400 DEM. « 8 1 - 2 9 7 18158 Prodam barvni TV Iskra azur. j& 631 -213 18160 Prodam TRAKTOR Univerzal 45, 300 ur, dvojni pogon in kabina. « 6 5 - 0 7 3 18168 ugodno prodam računalnik SONY NSX s kasetofonom, 65 kasetami, navodili, literaturo in jovsticom. Dominik Gruškovnjak, Kropa 101 £ ^ 7 9 - 7 8 2 18175 Pralni stroj Canv star leto in pol, Prodam. « 4 5 - 6 5 9 18197 Ugodno prodam starejši barvni JV Žiganja vas 35, Duplje 18198 Prodam VVEBASTO 12 W 3000 Kcal za ogrevanje kombija, vikenda ali počitniške prikolice. » 7 0 - 0 0 9 18206 Prodam nov OVERLOCK Brother 760 DE in MOTOR z diferencialom *a Dlet. stroj Brother. « 43-040
Anton Marolt
ZLATAR-
PASAR Titov trg 1, K R A N J
B O G A T A I Z B I R A Z L A T E G A
I N S R E B R N E G A N A K I T A
I Z D E L A V A P O N A R O Č I L U -
TUDI IZ PRINESENEGA
M A T E R I A L A
Odprto: od 8.30 do 13. ure in 16.
do 18. ure sobota od 8.30 do 12.
ure sreda dopoldne zaprto!
L o k a l i
V najem vzamem lokal ali primeren prostor za trgovinsko dejavnost v okolici Kranja, š i f ra: TRGOVINA KRANJ 18123 Najamem ali kupim LOKAL za trgovino v Kranju ali bližnji okolici. Mjjko, « 061/772-667 18174
O B V E S T I L A
Avtokleparstvo - Branko Lacko, Bevkova 37, Radovljica, « 75-807 - vam NUDI SVOJE USLUGE za vse vrste vozil, tudi obnovo veteranov. Hitro, poceni, kvalitetno! VODOVODNE INSTALACIJE vseh V rst (novo, popravila, predelave), vam maredim solidno in hitro! « 2 8 427 18145 Šah isti ne prezrite športne strani 'JVIOŠNJE 90"! « 7 9 - 8 0 8 18184 Odlično glasbo za OHCETI in SILVESTROVANJA nudita glasbenica, -g. 42-827, Prosenc
O S T A L O
yino, odličen REFOŠK, prodam. Možna dostava. « 0 6 6 / 3 1 - 4 6 1 , £večer 18128 prodam 2000 litrske » 4 7 - 9 0 0
CISTERNE. 18149
ZAHVALA! Iskreno se zahvaljujemo PROSTOVOLJNI GASILSKI ENOTI KS Trata, Škofja Loka in sosedom za nesebično in hitro p o m o č pri g a š e nju požara 16. 12. 1990.
Mirjana Draksler
Prodam razna rabljena ženska in otroška oblačila in smučarsko opremo. S 81-297 18156 Prodam nov snežni plug (desko) širina 2,20 m, višina 80 cm. Možna montaža na vsak večji traktor. Prav tako prodam 14 komadov tra-verz ( U profil), hop dolžine 6mx220 mmx80 mm. g 89-146 Zelo ugodno prodam otroški uvoženi kombinirani voziček Marco King. g 35-133, od 16. do 20. ure
S T A N , O P R E M A
Prodam novo KUHINJO in štedil-nik (2/2). « 12-253 18125 Prodam rostfrai pomivalno korito z odcejalnikom za vgradnjo in nov bojler 8 litrski, niskomontažni. Ce-na polovična, g 24-635 18130 Ugodno prodam štedilnik kup-persbusch rjave barve. Koritnik Ana, Dvorje 111, Cerklje 18136 Prodam otroško posteljic z jogi-jem in globok otroški voziček. « " 1 2 - 0 6 9 18152
Trgovina z otroško konfekcijoNn kozmetiko v centru Kranja na Cankarjevi 4, I. nadstropje.
Tel. in fax. 39-714 Odprto 9.-19. sobota 9. • 13
PARFUMI i CRISTIAN ROS'S
H a z n o p r o d a m
Prodam COMMODORE C64, večji AKVARIJ z opremo in star pokvar-igvTV. « 25-934 17979 Prodam novo železno delovno mi-*o s predali, zgoraj plohi, dim. 200x60x90 cm, cena 2500,00 din. » 8 9 - 1 0 9 18142
K U P I M
Kupim 1 sobno stanovanje v škofj i Loki, « 632-251, Kralj 18137 Kupim mizarsko delovno mizo (ponk) novi ali star in prodam hobi ponk nov-tudi zamenjam. Šifra: KUPIM PRODAM 18178 Kupim CIRKULAR MIO STAN-DART poravnalko ali debelinko. « 2 7 - 1 4 4 18185 Repo za kisanje kupim, ponudbe na « 4 2 - 4 4 4 18186 Kupim srednje velikega PSA za čuvanje hiše. Gasilska 36, Šenčur, « 4 1 - 8 5 3 18195 Kupim špeh od PRAŠIČA( domača krma). » 7 0 - 1 2 5 18200
P O S E S T I
Prodam GARAŽO v šorl i jevi ulici. « 2 6 - 9 1 6 , zvečer 18134 Prodam 2500 kvad. m zemljišča na relaciji Tržič Begunje z možnostjo pozidave. « 3 3 - 5 2 4 , popoldan
S T A N O V A N J A
V Kranju najamem dvo ali več sobno stanovanje. « 2 3 - 9 7 2 GARSONJERO 33 kvad.m. na Dru-lovki pri Kranju, takoj vseljivo, v novem naselju, na klasično kurjavo, z balkonom, dvema kletema in garažnim boksom ter SAT anteno in priključkom za telefon, takoj prodam za 60.000 DEM. Kličite na parne dni po 17 uri ali v soboto na « 061 /554 648, Oblak 18079 Oddam sobo v najem . V poštev pridejo samo ženske. « 3 8 - 2 6 3 , vsak dan od 15. do 21. ure 18119
V O Z I L A
LADO SAMARO 1300, letnik 1989, s 3 vrati, registrirana do maja
-1991, prodam. Informacije na « 74-229, po 14 uri 17820 Prodam dobro ohranjen JUGO 55, letnik 1989. Langerholc, Srednje bitnje 101, Žabnica 17928 Prodam dve zimski gumi z obroči 155x12. Praprotna polica 31 18120 Prodam GOLF J, letnik 1977, v voz-
• nem stanju. Matel ič , ul. 1. avgusta 1, Kranj 18124 LADO 1300 karavan, prodam. Čuk, Tenetiše 70, Golnik, « 4 6 - 1 1 4 , od 10. do 21. ure 18126 Prodam R 4, letnik 1983. Ogled Staneta Žaqaria 37. Radoviiica Prodam FIČKOTA malo karamboli-ranega. Pod Plevno 47, Šk. Loka Ž 750 letnik 1980, prodam. « 1 0 - 1 0 5 18147 Prodam JUGO 45, 3/89, 16000 km zaščiten, avtoradio, nove gume, za 9100 DEM. • » 42-820 18159 Prodam VVARTBURG LIMUZINA, letnik 1977. Lužnik Tomaž, Breg 43, Žirovnica 18163
R 4 GTL, letnik 87 in YUGO 45 koral, letnik 88, zelo ugodno prodam. Podlubnik 278, Škofja Loka YUGO 55 koral, prodam. Podlubnik 282, Škofja Loka Prodam dobro ohranjen 126 P. Cena po dogovoru. « 21-736 18172 Prodam FIAT 132 1800, letnik 1978, ;ena po dogovoru. Blažič, Zlato 3olje 3 A, Gradbinčevo naselje
18181 Prodam Z 750, letnik 1976, registriran do decembra 1991. « 85-383
18189 Prodam GOLF, letnik 1980, registriran do decembra 1991. Z.B. Planina pod Golico 55, Jesenice
Z A P O S L I T V E
Nudim honorarno DELO komunikativnim osebam. « 7 8 - 0 8 2 , torek od 16 do 19 ure 17929 Prešivalki za šivanje denarnic iz blaga nudim delo v popoldanskem času. informacije: Usnjena galam terija Okršlar Janez, Prešernova 12, Kranj 18138 Delo na vašem domu. Del. izkušnje niso potrebne. Zaslužek 6000 DEM mesečno. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom ter znamko na naslov: 64240 Radovljica, p.p. 3 18141 Takoj zaposlimo KV kuharja. Re-stavracija Okarina, « 77 458 Gostišče MOJCA redno zaposli KV kuharico, OD 10.500,00 din. Prijave z dokazili pošljite na naslov Gostišče Mojca, Nomenj 37, 64264 Boh. Bistrica oz. se oglasite po tel.: 064/721-031, vsak dan po 12. uri 18164 M e š a n a družba potrebuje za območje Slovenije za prodajo svojih produktov nekaj prodornih agentov. Ponudbe s kratkim življenjepisom na Šifra: AGENT 18169 AVTO ŠOLA - STOP zaposli preda-vatelja ali inštruktorja B kategorije. Avtošola "STOP", Tržič, Janeži -č e v a 3 , « 5 1 - 1 8 7 , popoldan 18171 Zdomec išče prijateljico za občasno pomoč v čiščenju. Proti dobremu plačilu. Šifra: MESTO KRANJ 18177 Delo na dom. Delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverte z znamko ter vašim naslovom. Poštnina povrnje-na. Šifra: RESNOST 18179 Si želite boljši jutri! Izkoristite svoj prosti čas in postanite zastopnik DZS. Zažel jena tudi srednja izobrazba. Izplačilo honorarja vsak teden. « 6 2 2 - 3 4 3 18180
PEP/T/7 m o d n i o t f l j č
Za dekleta in žene:
- silvestrska oblačila - unikat - tunike, puloverje, bluze • usnjeni brezrokavniki • čipkaste rokavice, bižuterija - modne torbice
Š I V A M O TUDI PO N A R O Č I L U
• K O N K U R E N Č N E CENE •
odprto vsak dan od 13. do 19. ure v soboto od 10. do 12. ure
Srednješolka bi šla pospravljat, likat in podobno ob petkih popoldan ali ob sobotah. Naslov v oglasnem oddelku. 18170 2000,00 din na vikend dobi potnik z lastnim prevozom. « 5 7 - 4 5 9 18183 Dve priijetni dekleti iz Kranja ali okolice Cerkelj na Gorenjskem, zaposlim za določen čas za delo v bifeju. Možnost stalne zaposlitve. Ponudbe na oglasni oddelek Šifra: Takoj 18187 Iščem potnike za prodajo zanimi-vega zimskega artikla. « 50-409 Če imate čas ali, če ste brez služ-be javite se za potnika DZS. Tedensko izplačilo provizije. « 5 8 - 1 5 4 18201
I Z O B R A Ž E V A N J E
Uspešno instruiram N E M Š Č I N O za osnovne in srednje šole. « 3 3 - 1 5 1 18205
G R A D B E N I
M A T E R I A L
Ž I V A L I
Prodam eno leto starega BIKA in smrekove in hrastove PLOHE. Rehberger, Zalog 1, Cerklje 17995 Rjave JARKICE, prodam. Stanov-nik. Log 9, Škofja Loka 18095 Prodam PRAŠIČE za zakol, cena 30,00 din za kg. Luže 19, Šenčur Prodam KRAVO bohinjko drugič brejo 7 mesecev ali menjam za ja-lovo. Mlaška c. 99, Kranj 18121 Prodam kravo 8 mesecev brejo ali po teletu in telico staro 18 mese cev. Strahinj 7, Naklo 18133 Prodam PRAŠIČA za zakol krmljen z bio hrano. « 622-704 18139
TUDI VAS OTROK NAJ BO LEPO IN MODNO OBLEČEN.
NOVOLETNI POPUST - 20 %
Ugodna prednovoletna ponudba PAPIG NIMF, primernih zaj govorjenje ali nadaljno vzrejo. Odlična ocena na tekmovanjih. « 4 4 - 5 6 7 , po 15. uri 18140 Prodam brejo KRAVO ali telico si mentalko ter dve telički simental ki. Kmetic, Zg.Brnik 27, Cerklje Prodam PRAŠIČA za zakol. Vasca 10, Cerklje 18146 Prodam lOdni staro TELIČKO si-mentalko. Žumer Andrej, Mlinska 20, Bled 18150 Prodam prašiče za zakol. Polica 1, Naklo 18157 Prodam nemške OVČARJE, stare 8 tednov, primerne za šolanje. Hrušica 93, Jesenice 18162 Prodam PRAŠIČA za zakol, krm-Ijen z domačo krmo. Velesovo 45, Cerklje 18165 Prodam ZREBE noriške pasme. « 5 1 009 18167 Prodam KRAVO in KOBILO vajeno vseh del. Valant. Bodešče 17. Bled Prodam KRAVO simentalko, s prvim teletom ali brez. Potočnik, Dražgoše 34, Železniki, « 66-307 Poceni prodam pet OVC. Zgornje Jezersko 103 18188 Prodam ZAJCE. Strahinj 38, Naklo Prodam polovico mesa od telice in 1 kub. m suhih hrastovih plohov. Kurirska pot 8, Kranj 18196 Trije mucki, stari štiri mesece iščejo topel in prijazen dom. Šifra: PRIJAZEN DOM 18202
OSM R T N IC A
Sporočamo žalostno vest, daje v 87. letu starosti umrla naša draga mama, babica in prababica
M A R I J A R I H A R iz Primskovega _
Pogreb drage pokojnice bo 19. decembra 1990 ob 15. uri na kranjskem pokopal išču.
Ž A L U J O Č I : Ani, Ivanka, Mari, Milan in Janez z d r u ž i n a m i
O S M R T N I C A
S p o r o č a m o , daje umrl
M I R A N Ž G A J N A R zdravnik ZP Preddvor v pokoju
Pogreb bo v torek, 18. decembra 1990, ob 16. uri na ljubljanskih Ž a l a h .
Sodelavci Zdravstvenega doma Kranj
Suhe smrekove plohe in colarice, prodam. Možnost dostave. Sp. br-nik 40, « 4 2 - 7 5 1 18151
OSMRTNICA
V 94. letu je tiho zaspala naša draga mama, stara mama, prababica
M A R I J A D O L H A R roj. Kurait
Mlinarjeva mama iz Predoselj 21
Pogreb drage pokojnice bo danes, v torek, 18. decembra, ob 15. uri izpred hiše žalosti na farno pokopal išče v Pre-
dosljah.
Vsi njeni
Z A H V A L A V 60. letu starosti je umrl dragi mož, ati, dedek, tast, brat in stric
M A R J A N M R A K
Iskreno se zahvaljujemo sosedi Anki in Luciji Vin, Magdaleni Terlikar, bratu Francetu z ženo , bratu Ivanu, zetovim staršem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč . Zahvaljujemo se delovni organizaciji V V O , Iskri Ero za podarjeno cvetje in denarno pomoč . Hvala g. župniku in mežnarju za opravljen obred. Pevcem iz Naklega za lepo petje. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi
zadnji poti. Ž a l u j o č i : žena Fani, h č e r k a Mateja z d r u ž i n o , sestre
in bratje ter ostalo sorodstvo Kranj, 6. decembra 1990
Z A H V A L A
O b nenadni izgubi n a š e g a ljubega
J A N E Z A K L E M E N Č I Č A
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, s o v a š č a n o m in sodelavcem za vsestransko nesebič n o p o m o č , za pisno in ustno i z r e č e n a s o ž a l j a in darovano cvetje. Zahvaljujemo se tudi pevcem in sodelavcu za poslovilni govor. Vsem, ki ste ga tako š t e v i l n o pospremili na zadnjo pot, š e enkrat iskrena
hvala.
VSI N J E G O V I
Škofja Loka, 10. decembra
Z A H V A L A
Ob nenadomestljivi izgubi smo občutili resnično moč
prijateljstva, topline, dobrote,...
Iskreno bi se radi zahvalili vsem, ki so nam in n a š e m u dragemu
dr. B O G U G A N T A R J U v mesecih njegovega trpljenja in urah zadnjega slo
vesa pomagali in stali ob strani.
Družini Gantar in Nagode
ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega moža , očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
A L O J Z A J E G L I Č A p. d. Mikelnov ata iz Praporš
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem iz Iskre Otoče, Cestnega podjetja Kranj, DO Elektro Gorenjske Kranj, KS Ljubno in ZB Ljubno, za pisno in ustno izrečena sožalja in darovano cvetje. Hvala g. ž u p n i k u za opravljen obred, pevcem Zupan za lepo petje in govorniku g. Ebrlu za poslovilne besede. Posebna zahvala dr. Potočnikovi za dolgoletno zdravljenje in sosedoma Sonji in Marjanu za vsestransko pomoč. Vsem prisrčna hvala
za spremstvo na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI
Praproše, Ljubno, Naklo, Že je , 6. decembra 1990
N O V I C E I N D O G O D K I
V petek n a r o k za s t e č a j b a n k e L e s R u d n i k u r a n a Ž i r o v s k i vrh š e v e d n o razbur ja
P e t i c i j a v a r č e v a l c e v M i n i s t e r i z j a v e n i z a n i k a l Ljubljana, 17. decembra - Varčevalci banke Les zahtevajo od slovenske vlade, da do 20. decembra skliče sestanek predstavnikov poslovnih bank, Lesa, Elana in Lesovih varčevalcev, na katerem naj bi odgovorili na vprašanje, bodo hranilne vloge izplačane ali ne. Neusmiljeno se namreč bliža stečaj banke Les, stvari pa se ne premaknejo z mrtve točke, kakor je na današnji časnikarski konferenci dejala Gabrijela Makovec, direktorica banke Les.
Varčevalci Lesa so svojo peticijo naslovi l i na predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta, v njej pravijo, da se stvari ne premaknejo z mrtve točke , 17.000 varčevalcev še vedno zaman č a k a hranilne vloge, k i skupaj znaša jo 63 mil i jonov dinarjev. Znano nam je, pišejo v peticiji , da je b i lo vodstvu Lesa s strani vlade obljubljeno, da bodo zadevo rešili, posameznim varčevalcem je izp lač i lo hrani lnih v log obl jubi l tudi minister Izidor Rejc, N o v a banka Ljubljana in Triglav banka Ljubljana pa sta ponudi l i vsaka svoj predlog reši tve. V peticiji pa opozarjajo tudi na socialne probleme varčeva lcev .
Gabri je la Makovec je povedala, da so peticijo sestavili že 10. decembra, ker so upal i , da bodo dob i l i odgovore ministrov in Ljubljanske banke, ki so j i pisali že 22. novembra. Odgovorov pa n i . Dr . Pre lovšek, ki zastopa varčeva lce , je dejal, da zahtevajo samo sestanek, da želi jo odgovor, ali lahko r ačuna jo na kak r šnoko l i p o m o č . P repr i čan je, da rešitve so, potrebno se je le dogovorit i in določi t i pogoje. Opazno razburjen je varčevalec Alo jz Šuš terš ič pr ipovedoval , kol ikokrat se je že zaman obrn i l na ministra Rejca.
Kakšen bo uč inek peticije, je t ežko napovedati , z večjo zanesljivostjo lahko napovemo skora jšn i s tečaj banke Les, ki ima v petek, 21. decembra, narok na Temeljnem sod i šču v Ljubljani. Stečajna masa bo skromna, Gabr i je la Makovec je povedala, da bo brez dveh odprt ih tožb znaša l a 5 mil i jonov dinarjev. Tožb i pa se n a n a š a t a na 16 mil i jonov dinarjev, od Kompasa terjajo 5 mil i jonov dinarjev, od celjske Cinkarne pa 11 mil i jonov dinarjev. • M . Volčjak
S l o v e n i j a ne po t r ebu je p o ž r e š n e z u n a n j e p o l i t i č n e m r e ž e
Sloven i j a i n svet Š k o d a b i b i l o z a v r e č i vse napore , k i j i h je S l o v e n i j a v l o ž i l a v m e d n a r o d n o uveljavi tev J u g o s l a v i j e .
Ljubljana, 17. decembra - Če se bo Jugoslavija razšla mirno, potem proces mednarodnega priznanja Slovenije ne bo problematičen, saj imamo kol republika, del jugoslovanske federacije, že določen madnarodnopravni status. Spoštovali bomo pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija, saj smo eden njenih naslednikov. Če pa bo razveza trša, potem bo problemov več. Sploh pa je danes težko napovedati, kako bo pot mednarodnega priznanja Slovenije potekala, je dejal na današnji novinarski konferenci dr. Rupel, ko je govoril o zunanjepolitičnih vidikih osamosvajanja Slovenije.
Svet ni negativno nastrojen do našega plebiscita, je dejal dr. Rupel. To je naša notranja stvar. Sedanja federalna diplomacija nam dejansko nič ne nudi. čeprav veliko prispevamo zanjo. Zato odigravajo pozitivno vlogo pooblaščena predstavništva slovenske \lade v Bruslju. Moskvi , Washinglonu, na Dunaju in v Luxembur-gu. ki so kombinirana s trgovinskimi predstavništvi oziroma predstavništvi posameznih firm. O takem pooblaščencu razmišljamo tudi za Italijo, s katero imamo nasploh dobre odnose. Sploh pa Slovenija ne potrebuje velikega in požrešnega zunanjepolit ičnega sistema. M i rabimo fleksibilen, majhen in cenen sistem. Potrebujemo okrog 20 samostojnih predstavništev, druge povezave pa bi lahko reševali s potujočimi ambasadorji ali skupnimi predstavništvi z drugimi nasledniki sedanje Jugoslavije ali tujimi državami.
Osamosvojitev bo po Ruplovih besedah nujno terjala večji izvoz slovenskega blaga in večji uvoz tujega. Upoštevali pa je treba dejstvo, da je Slovenija majhno tržišče in da so politične simpatije eno, gospodarske pa drugo. Nasploh pa Evropa in svet čim prej želita razrešitev naše krize, bodisi v smeri samostojne Slovenije, bodisi konfederacije ali prenovljene Jugoslavije, na kar pa mi ne pristajamo. Slovenija računa na razumno delitev zunanjepolit ičnega premoženja, kjer je slovenski delež četrtinski. Tu se bo treba obnašati racionalno. # J . Košnjek
Slovenski potni list Dr. Rupel je povedal, da sta izdelana dva osnutka slovenskega potnega lista, vendar s tem delom ne hitijo. Marsikaj je še nerešenega, tudi vprašanje slovenskih državnih simbolov. Sicer pa bo naš potni list pridobival na veljavi skladno z veljavo države. Moral bo biti najmanj toliko kvaliteten, kot je sedanji jugoslovanski potni list. Invaliden potni list. s katerim ne moreš ven, nič ne pomeni. Primer je litovski potni list, ki ga Evropa prizna. Sovjetske zveze pa z njim ne moreš zapustiti.
Stari vrh, 16. decembra - Konec tedna so se zavrtele vse žičnice na Gorenjskem. Smučarji so uživali celo na Starem vrhu, kjer naprave niso obratovale že skoraj tri leta. Sicer pa je na Soriški planini meter snega, na Krvavcu 65 centimetrov, na Voglu 160 centimetrov, na Črnem vrhu nad Idrijo 30 centimetrov, v Smučarskem centru Cerkno 60 centimetrov, na Kobli med 30 in 110 centimetrov, v Kranjski Gori pa od 30 do 80 centimetrov. Prav tako je lepa smuka na Zatr-niku in Pokljuki, Zelenici in Jezerskem. Dnevne karte na naših smučiščih stanejo med 90 in 210 dinarjev. Foto: V. Stanovnik
Iniciativni odbor v Gorenji vasi začuden nad izjavami predsednika občinske skupščine Škofja Loka, za Marjana Uršiča pa meni, da je zanj treba začeti postopek o ugotavljanju primernosti za direktorja RUŽV.
Gorenja vas, 17. decembra - Iniciativni odbor za spremljanje nadomestnih programov za Rudnik urana Žirovski vrh je v Gorenji vasi v petek obravnaval informacijo o razgovoru pri republiškem ministru za energetiko Mihi Tomšiču, stališča in sklepe glede odlaganja posebnih odpadkov v RUŽV in o neprimernosti načrtovanega odlagališča odpadkov v RUŽV.
vijanja primernosti Marjana Urš iča za direktorja R U Ž V .
N e glede na napovedano predstavitev nadomestnega
programa za R U Ž V , ki bo v petek, je iniciat ivni odbor odloč n o proti od laga l i šču ali predelavi kakr šn ihko l i odpadkov na o b m o č j u R U Ž V . Hkra t i odbor pr ičakuje , da bo obč inska vlada upoš teva la resnost položaja in s tem v zvezi tudi resno ukrepala. V nasprotnem primeru se bodo krajani uprl i z vsemi d e m o k r a t i č n i m i sredstvi. • A. Žalar
Jože Bogataj, predsednik skupšč ine krajevne skupnosti Gorenja vas, je p o r o č a l , da je b i l na podlagi sklepa iniciativnega odbora opravljen razgovor pri r e p u b l i š k e m ministru za energetiko, kjer pa M i h a T o m šič izjave, k i j o je dal na sestanku d ruš tev za varstvo okolja Slovenije, ni zanikal . Ponovno je rekel, da se za R U Ž V pripravlja program za shranjevanje posebnih odpadkov, za kar b i vrtali nove rove. Pojasnil je tud i , da je imel informacijo, da o b č i n a Škofja L o k a in krajevna skupnost Gorenja vas ne nasprotujeta pr ipravi programa za shranjevanje posebnih odpadkov v R U Ž V . T o zagotovilo pa je dobi l od direktorja R U Ž V Marjana Uršiča . N a tej osnovi je tudi ministrstvo za energetiko naroč i lo pripravo projekta o zapiranju R u d n i k a . Izdelava programa je n a r o č e n a pri nemški firmi Fischer in na E k o nomskem inš t i tu tu v Ljubljani . Program pa bo na ministrstvu za energetiko predstavljen v petek, 21. decembra. N a predstavitev pa so povabljeni tudi predstavniki R U Ž V , K S Gore nja vas, o b č i n e Škofja L o k a , Druš tva za varstvo okolja obči-
• GOSTILNA SEJEM Stara cesta 25, Kranj
vabi na SILVESTROVANJE (ž iva glasba)
Rezervacije osebno
k , v gostil m ^
K l u b D v o r
Vlada in direktorji Preddvor, 17. januarja - Č l a n i kluba Dvor bodo ta četr tek, 20. decembra, ob 16. uri začeli svoje s rečanje z ogledom demonstracije s m u č a r s k e g a teka v klasični in prosti tehniki . Ob 18. uri bo gost, dr. Ivo Banič iz Inš t i tu ta za ekonomske raziskave, govori l o naš ih gospodarskih razvojnih m o ž n o s t i h . Specialnost njegovih raziskav je razmerje med pol i t iko v ožjem smislu in managementom, zato bo tokratna tema nosila naslov " V l a d a in direktorj i" . N a četrtkovem klubskem dnevu bo svojo poslovnost predstavilo podjetje Merkur . • V . S.
ZLATARSTVO TATJANA
KUKEC Trg S v o b o d e 15 T R Ž I Č , tel.: 50-515
išče PRODAJALKO (upokojenko)
Informacije dobi te tudi v pavil jonu na G o r e n j s k e m sejmu
ne Skotja L o k a in predsednik izvršnega sveta o b č i n e Škofja L o k a . d ln ic ia t ivn i odbor je potem po obš i rn i razpravi naroči l poslancu iz K S Gorenja vas Jožetu Bogataju, da o b č i n s k o skupšč ino seznani s stališči in sklepi . V sprejetih stal iščih oz i roma sklepih iniciat ivni odbor sog laša z informacijo, k i jo je pripravil obč insk i izvršni svet, in zahteva, da skupšč ina predlagane sklepe sprejme. Pr ipombo ima le na opredelitev v tretjem sklepu, da naj bodo nadomestni programi v Rudn iku eko loško neoporečni in ne "sam o " primerni.
Ob tem pa so v iniciat ivnem odboru skupaj s krajani začudeni nad izjavami, k i j i h je dal predsednik o b č i n s k e skupšč ine Škofja Loka v Gorenjskem glasu 11. decembra letos. Zato od predsednika obč in ske skupšč i ne zahtevajo javno pojasnilo, kako lahko tako razmišl ja o vo-l i l c i h , k i so ga v o l i l i .
Ugotavljajo, da je zaradi informacij, k i j i h je Jože Bogataj dob i l pri r e p u b l i š k e m ministru za energetiko, zdaj še večje nezaupanje in dvom v p o š t e n e namene direktorja R U Z V Mar jana Urš iča , saj je b i lo na obisku pri ministru T o m š i č u ugotovljeno, da je b i l Marjan Urš ič vseskozi seznanjen s pripravami nadomestnega programa; čeprav je na prvem sestanku iniciativnega odbora v Gorenj i vasi 7. decembra to zanikal . Zato inicia t ivni odbor meni, da je treba začeti postopek ugota-
Goreljek, 15. decembra - V soboto, prav na dan 47. obletnice t r ag ično preminulega 3. bataljona Preše rnove brigade, ko je v Lovčevem hotelu na Gore l jku ob leža lo 79 borcev, je bila pri spomeniku padl im P reše rnovcem tradicionalna proslava. Zbrane je pozdravi l predsednik zveze borcev o b č i n e Radovljica Slavko Staroverski, o neenakem boju borcev z nemškimi specialnimi enotami pa je spregovoril preživeli borec Logaškega bataljona, ki je v glavnem sestavljal 3. bataljon Preše rnove brigade, Mar jan M a l e . V kulturnem programu so sodelovali č lan i D P D Svoboda T o m a ž G o d e c Bohinjska B i strica A n i c a Bajt in Lovro Strgar ter moški pevski zbor pod vodstvom Edi ja Zav r šn ika . - Fo to : D . Dolenc
P R E D N O V O L E T N O Z N I Ž A N J E C E N
Od 10 do 30 % smo znižali cene posameznih proizvodov naslednjih proizvajalcev:
3 0 %
2 5 %
1 5 %
TIK, Kobarid
TOVARNA MERIL, Slovenj Gradec
BLACK & DECKER, Grosuplje ISKRA - ERO, Kranj
1 0 % ELMA, Črnuče EMO, Celje (bio program)
Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih v Merkurjevih prodajalnah
Darila V a m tudi B R E Z P L A Č N O
a r a n ž i r a m o .