20 ministrstvo za pravosodje · 2005. 7. 20. · obrazložitev finančnega načrta rebalans...

2 0

M I N I S T R S T V O Z A P R A V O S O D J E

Obrazložitev finančnega načrta Rebalans proračuna 2005

KAZALO

1. del

A - Bilanca odhodkov

02 - EKONOMSKA IN FISKALNA ADMINISTRACIJA............................................................2 0205 - Privatizacija in nadzor ......................................................................................................................... 2

09 - PRAVOSODJE ...........................................................................................................................2 0901 - Koordinacija pravosodja in splošne administrativne zadeve ............................................................... 2 0904 - Uprava in delovanje zaporov ............................................................................................................... 4

19 - IZOBRAŽEVANJE....................................................................................................................5 1906 - Pomoči šolajočim ................................................................................................................................ 5

2. del

2011 - Ministrstvo za pravosodje.................................................................................................................6 A - Bilanca odhodkov

02052001 - Denacionalizacija .......................................................................................................................................6 03042001 - Predsedovanje EU......................................................................................................................................7 09012001 - Urejanje področja pravosodja.....................................................................................................................7 09012002 - Splošne storitve za pravosodne organe ....................................................................................................10 09012003 - Oblikovanje in izvajanje politike v pravosodju........................................................................................16 09012004 - Strokovno izpopolnjevanje v pravosodju .................................................................................................20 09012005 - Program usklajevanja pravosodja s pravom EU.......................................................................................21 09012006 - Mednarodno pravno sodelovanje .............................................................................................................23

2020 - Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij ................................................................................26 A - Bilanca odhodkov

09042001 - Delovanje uprave za izvrševanje kazenskih sankcij.................................................................................26 20032001 - Socialno varstvo obsojencev ....................................................................................................................33

2021 - Inšpektorat RS za varstvo osebnih podatkov................................................................................34 A - Bilanca odhodkov

09012008 - Delovanje inšpektorata za varstvo osebnih podatkov...............................................................................34


1 . d e l


02 - EKONOMSKA IN FISKALNA ADMINISTRACIJA Opis področje državnega proračuna, poslanstva predlagatelja finančnega načrta znotraj področja

Na tem področju porabe se vsebinsko prepletajo delovna področja Ministrstva za finance, Ministrstva za pravosodje, Računskega sodišča, Državne revizijske komisije, Agencije RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in Urada RS za makroekonomske raziskave in razvoj.

Oznaka in nazivi glavnih programov v pristojnosti predlagatelja finančnega načrta

0205 Privatizacija in nadzor

0205 - Privatizacija in nadzor Opis glavnega programa

Na glavnem programu 0205-Privatizacija in nadzor se zagotavljajo sredstva za financiranje študij in analiz s področja denacionalizacije.

Dolgoročni cilji glavnega programa in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev

Cilj na področju programa Privatizacija in nadzor je čimprejšnji zaključek projekta denacionalizacije. Denacionalizacija in lastninjenje preostalega družbenega kapitala sta bila temelj preoblikovanja pravnega in političnega sistema v R Sloveniji in sta potekala sočasno.

Glavni letni izvedbeni cilji in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev

Vlada Republike Slovenije si je čimprejšnji zaključek projekta denacionalizacije opredelila kot cilj, h kateremu so zavezani vsi pristojni organi, ki rešujejo postopke denacionalizacije. Ministrstvo za pravosodje ima v procesu denacionalizacije koordinativno in usklajevalno vlogo.

Podprogrami in proračunski uporabniki znotraj glavnega programa

2011 - Ministrstvo za pravosodje 02052001 Denacionalizacija

09 - PRAVOSODJE Opis področje državnega proračuna, poslanstva predlagatelja finančnega načrta znotraj področja

Področje pravosodja vključuje izdatke države, ki so namenjeni koordinaciji pravosodja, delovanju sodišč, delovanju tožilstev in pravobranilstev, izvrševanju kazenskih sankcij in rehabilitaciji kaznjencev v zvezi s popravo preteklih krivic. Ministrstvo za pravosodje je nosilec glavnega programa 0901 Koordinacija pravosodja in splošne administrativne zahteve in 0904 Uprava in delovanje zaporov.

Oznaka in nazivi glavnih programov v pristojnosti predlagatelja finančnega načrta

0901 Koordinacija pravosodja in splošne administrativne zadeve 0904 Uprava in delovanje zaporov

0901 - Koordinacija pravosodja in splošne administrativne zadeve Opis glavnega programa

Ministrstvo za pravosodje v okviru glavnega programa 0901 opravlja zadeve, ki se nanašajo na: - zakonodajo s področja kazenskega prava, prava o prekrških, stvarnega, obligacijskega in dednega prava; - zakonodajo o sodnih postopkih; - organizacijsko zakonodajo s področja sodstva, državnega tožilstva, pravobranilstva, odvetništva, notariata in

izvrševanja kazenskih sankcij; - pripravo pobud in osnutkov za sklepanje mednarodnih pogodb o sodelovanju na področju kazenskega in

civilnega prava;

2


- zagotavljanje in financiranje tehničnih in prostorskih pogojev za poslovanje pravosodnih organov; - usposabljanje kadrov za potrebe pravosodnih organov; - strokovne izpite; - mednarodno pravno pomoč; - amnestijo in pomilostitve; - nadzor nad poslovanjem pravosodnih organov; - pravosodno statistiko; - inšpekcijski nadzor; - opravljanje strokovno - tehničnih nalog za komisijo Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic.

Naloge Inšpektorata za varstvo osebnih podatkov kot organa v sestavi ministrstva so opravljanje inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem določb Zakona o varstvu osebnih podatkov in drugih predpisov s področja varstva osebnih podatkov ter zagotavljanje enotnega uresničevanja ukrepov na področju varstva osebnih podatkov.


- informatizacija ministrstva do stopnje, ki bo primerljiva z najvišje doseženo stopnjo informatizacije v državni upravi ter posodobitev telekomunikacijskega omrežja ministrstva;

- zagotovitev ustreznih delovnih pogojev za izvrševanje nalog ministrstva; - izgradnja nove sodne stavbe za pravosodne organe v Ljubljani; - zagotovitev primernejših prostorskih pogojev za pravosodne organe na področju zagotavljanja materialnih

pogojev pravosodnim organom (izvedba nadzidav ali obnov objektov pravosodnih organov, ki so v mnogih primerih izjemno dotrajani oziroma nakupi novih poslovnih prostorov za potrebe le-teh);

- uskladitev pravnega reda Slovenije s pravnim redom Evropske unije na področju pravosodja - nadaljevanje dela na področju zagotavljanja večje učinkovitosti sodstva, odprave sodnih zaostankov in

denacionalizacije; - mednarodna pravna pomoč in mednarodno sodelovanje na področju pravosodja ter sodelovanje pri ratifikacijah

konvencij s področja pravosodja, ki sodijo v pravni red Evropske unije; - doseganje čim višjega nivoja pravne pomoči beguncem; - pridobitev praktičnih in teoretičnih podlag, strokovnih spoznanj in odgovorov na konkretna vprašanja s svojega

področja dela ter pridobitev znanj o pravu Evropske unije (v sklopu izobraževanj in podeljevanja štipendij); - povečanje strokovne usposobljenosti stečajnih upraviteljev, sodnih cenilcev, sodnih izvedencev, sodnih tolmačev

in vročevalcev; - organiziranje opravljanja pravniških državnih izpitov; - podpora štipendiranju študija v pravosodju; - informiranje prebivalcev Republike Slovenije o delu in aktivnostih Ministrstva za pravosodje in pravosodnega

sistema; - zagotavljanje posebnih materialnih sredstev pravosodnim organom; - izvajanje programa razvoja pravosodnega sistema; - izpolnitev širšega cilja medinstitucionalnega sodelovanja pri usposabljanju pravosodja in pri procesu

harmoniziranja zakonodaje Republike Slovenije z zakonodajo Evropske unije - izvajanja nalog Inšpektorata za varstvo osebnih podatkov.


- zagotovitev pogojev za izvajanje nalog ministrstva; - informatizacija ministrstva in posodobitev telefonskega omrežja; - zagotovitev drugih tehničnih in materialnih pogojev za izvajanje nalog ministrstva; - informiranje prebivalcev Republike Slovenije o delu in aktivnostih Ministrstva za pravosodje in pravosodnega

sistema; - informatizacija pravosodnih organov (tožilstva) ter reševanje prostorske problematike pravosodnih organov; - zagotovitev posebnih materialnih sredstev pravosodnim organom ter organiziranje opravljanja izpitov za sodne

izvedence in cenilce, stečajne upravitelje in sodne izvršitelje; - priprava in sprejem načrtovanih zakonodajnih projektov skladno z državnim programom za leto 2005 in

zastavljenimi cilji na področju priprave predpisov; - izvajanje programa razvoja pravosodnega sistema; - zagotavljanje delovanja licenčne komisije in svetovalcev za begunce; - usposobitev sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev za neposredno uporabo prava Evropske unije

ter dvig ravni strokovnega znanja in vse večje specializacije na vseh področjih za sodne cenilce, sodne izvedence in sodne tolmače;

- intenzivno politično in strokovno sodelovanje, predvsem s sosednjimi državami, državami članicami EU z večjim številom slovenskih državljanov ali z opaznejšim obsegom ekonomskega in drugega sodelovanja s Slovenijo ter z državami kandidatkami;

- krepitev sodelovanja z institucijami EU, predvsem s Svetom EU in Komisijo EU; sodelovanje predstavnikov Slovenije na zasedanjih delovnih skupin in odborov, delavnicah in seminarjih;

3


- udeležba na zasedanjih odborov Sveta Evrope v Strasbourgu; - Simpozij panonskih pravnikov, ki ga tradicionalno soorganizirajo tudi ministrstva za pravosodje Slovenije,

Madžarske in Avstrije; - prevajanje dokumentov, predpisov ter dopisov v stikih s tujino ter prevajanje in spremljanje najpomembnejših

sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu; - učinkovito delovanje Inšpektorata za varstvo osebnih podatkov kot organa v sestavi ministrstva.


2011 - Ministrstvo za pravosodje 09012001 Urejanje področja pravosodja 09012002 Splošne storitve za pravosodne organe 09012003 Oblikovanje in izvajanje politike v pravosodju 09012004 Strokovno izpopolnjevanje v pravosodju 09012005 Program usklajevanja pravosodja s pravom EU 09012006 Mednarodno pravno sodelovanje

2021 - Inšpektorat RS za varstvo osebnih podatkov 09012008 Delovanje inšpektorata za varstvo osebnih podatkov

0904 - Uprava in delovanje zaporov Opis glavnega programa

Program »Uprava in delovanje zaporov« zajema delovanje Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Le ta opravlja upravne in strokovne naloge, ki se nanašajo na izvrševanje kazenskih sankcij, predvsem v smislu obravnavanja in ravnanja z zaprtimi osebami, zagotavljanju bivalnih, kadrovskih, materialnih in drugih pogojev za življenje in delo v zavodih za izvrševanje kazenskih sankcij, spoštovanja pravic zaprtih oseb oziroma izvajanja obveznosti, ki jih za zaprte osebe in zaposlene nalagajo veljavni predpisi. Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij v svoji sestavi vključuje kot organizacijske enote – sektorje – zavode za izvrševanje kazenskih sankcij in prevzgojni dom.


Dolgoročni cilji uprave so aktivnosti, ki jih določa zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1, Uradni list RS, št. 22/2000). To je izvrševanje kazenskih sankcij ter drugih ukrepov, ki jih je izreklo sodišče v kazenskem postopku. V skladu s tem zakonom izvršuje uprava tudi kazni, varstvene in vzgojne ukrepe izrečene v postopku o prekršku ali v kakšnem drugem postopku.


- izboljšanje prostorskih pogojev in povečanje prostorskih zmogljivosti v zavodih za prestajanje kazni zapora v skladu s programom prostorskega razvoja Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij in veljavnimi predpisi;

- izboljšanje opreme - zamenjava dotrajane in nakup manjkajoče opreme za bivalne in delovne prostore za zaprte osebe in zaposlene v skladu z osnovnimi standardi za opremljanje Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij z osnovnimi sredstvi in drugimi veljavnimi predpisi;

- zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za življenje in delo v zavodih za prestajanje kazni zapora v skladu z veljavnimi predpisi;

- povečanje števila zaposlenih, ki neposredno izvajajo varnostne in strokovne naloge z zaprtimi osebami v skladu s sistemizacijo, kadrovskimi normativi in dejanskimi potrebami, ki temeljijo na številu in strukturi zaprtih oseb v posameznih zavodih;

- izboljšanje izobraževanja in usposabljanja zaposlenih za delo z zaprtimi osebami.


2020 - Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij 09042001 Delovanje uprave za izvrševanje kazenskih sankcij

4


19 – IZOBRAŽEVANJE

1906 - Pomoči šolajočim Opis glavnega programa

Štipendije za potrebe pravosodnih organov RS podeljuje Ministrstvo za pravosodje na podlagi 31. člena Zakona o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 13/94 in 71/94 in 83/03), sredstva pa se zagotavljajo s proračunom RS.


Dolgoročni cilj izobraževanja in podeljevanja štipendij je pridobitev in usposobitev kadra za pravniški poklic ter njihovega strokovnega znanja.


Letni cilj je usposobitev kvalitetnega kadra za pravniški poklic in dvig ravni strokovnega znanja


2011 - Ministrstvo za pravosodje 19062001 Štipendije za študij prava

5


2 . d e l

2011 - Ministrstvo za pravosodje


02052001 - Denacionalizacija Opis podprograma

Podprogram Denacionalizacija vključuje sredstva, namenjena financiranju študij in analiz s področja denacionalizacije.

Zakonske in druge pravne podlage

Zakonska osnova za delovanje je Zakon o denacionalizaciji, Zakon o državni upravi ter sklepi Vlade Republike Slovenije.

Dolgoročni cilji podprograma in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev

Cilj na področju programa Privatizacija in nadzor je čimprejšnji zaključek projekta denacionalizacije. Denacionalizacija in lastninjenje preostalega družbenega kapitala sta bila temelj preoblikovanja pravnega in političnega sistema v R Sloveniji in sta potekala sočasno. Pospešitev denacionalizacije tudi z ustreznimi spremembami zakonodaje. Z vračilom premoženja denacionalizacijskim upravičencem se popravljajo krivice, ki so bile storjene s posegom države v lastninsko pravico.

Letni izvedbeni cilji podprograma in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev

Vlada Republike Slovenije si je čimprejšnji zaključek projekta denacionalizacije opredelila kot cilj, h kateremu so zavezani vsi pristojni organi, ki rešujejo postopke denacionalizacije. Ministrstvo za pravosodje ima v procesu denacionalizacije koordinativno in usklajevalno vlogo. Letni cilj je pospeševanje procesa denacionalizacije, ki se naj bi na 1. in 2. stopnji zaključila do konca leta 2005, le upravne enote z večjim številom nerešenih denacionalizacijskih zadev bi postopke zaključile v prvi polovici leta 2006.

2356 - Študije in analize Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Iz te postavke se bodo plačevale računalniške storitve podjetju ISA-IT, ki za Ministrstvo za pravosodje pripravlja obdelavo podatkov za redna dvomesečna poročila o uresničevanju zakona o denacionalizaciji. Prav tako se plačujejo razne druge analize denacionalizacijskih zahtevkov za upravičence oziroma vlagatelje, ki imajo prebivališče v tujini (v ZDA, R Avstriji, R Hrvaški), ki jih potrebuje Ministrstvo za zunanje zadeve za pripravo odgovorov na note veleposlaništev, ki zaprošajo za statistične podatke o tem, koliko denacionalizacijskih zahtevkov njihovih državljanov je še ostalo nerešenih.

Izhodišča in kazalci (indikatorji) na katerih temeljijo izračuni predlogov pravic porabe

Vlada Republike Slovenije si je čimprejšnji zaključek projekta denacionalizacije opredelila kot cilj, h kateremu so zavezani vsi pristojni organi, ki rešujejo postopke denacionalizacije. Ministrstvo za pravosodje ima v procesu denacionalizacije le koordinativno in usklajevalno vlogo.

Letni cilji na nivoju proračunske postavke in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev

Letni cilj je pospeševanje procesa denacionalizacije, ki se naj bi na 1. in 2. stopnji zaključila do konca leta 2005, le upravne enote z večjim številom nerešenih denacionalizacijskih zadev bi postopke zaključile v prvi polovici leta 2006, prav tako tudi Ministrstvo za kulturo.

Ministrstvo za pravosodje nima neposrednih vplivov na potek postopkov denacionalizacije.

Proces denacionalizacije je v zaključni fazi. Po podatkih, ki so nam jih posredovali načelniki upravnih enot je bilo konec leta 2004 zaključenih 90 odstotkov vseh denacionalizacijskih zadev.

6


Obrazložitev projektov v okviru proračunske postavke

V okviru proračunske postavke je bila že leta 2002 podpisana samo ena pogodba in sicer ""Pogodba o vzdrževanju programske opreme v postopkih denacionalizacije"", ki se bo finančno zaključila s končanjem vseh denacionalizacijskih postopkov.

03042001 - Predsedovanje EU

5504 - Predsedovanje EU Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Zaradi predsedovanja RS Svetu EU je potrebno odpreti posebno proračunsko postavko, katere namen bo zagotavljanje kritja: - stroškov povečanega števila potovanj predvsem v Bruselj ter Nemčijo in Portugalsko; - stroškov tolmačenja na sestankih v zvezi s predsedovanjem oziroma stroškov prevodov delovnih dokumentov, ki

se tičejo predsedovanja; - stroškov pošiljanja stažistov na Stalno predstavništvo RS v Bruslju, Generalni sekretariat Sveta EU ter

pravosodna ministrstva tujih držav, predvsem Nemčije in Portugalske; - povečanih stroškov izobraževanja in udeležbe na tečajih ter seminarjih za uslužbence MP, kjer se bodo

usposabljali za delo v času predsedovanja.


Izhodišče za izračun proračunske postavke je osnutek projektne naloge podskupine za kadre Ministrstva za javno upravo z dne 4.4.2005.

Kazalci za izračun proračunske postavke so dosedanji stroški usposabljanja zaposlenih na MP, stroški udeležbe na delovnih skupinah in odborih Sveta EU, stroški za stažiranje ter stroški za prevajanje in tolmačenje.


Letni cilji na nivoju PP je zagotoviti večjo usposobljenost zaposlenih za delo v času predsedovanja, zagotoviti začetek vzpostavljanja stikov z možnima sopredsedujočima državama za oblikovanje možnega skupnega programa v času predsedovanja.

Kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev, bodo okrepljeni stiki z možnima sopredsedujočima državama, aktivna udeležba na seminarjih in delavnicah s področja prava in institucij EU, številčnejše zastopanje RS na odborih in delovnih skupinah Sveta EU ter izboljšanje znanja tujih jezikov.


Na postavki ni projektov.

09012001 - Urejanje področja pravosodja Opis podprograma

Sredstva v okviru podprograma so namenjena za: - zagotovitev pogojev za izvajanje nalog ministrstva; - informatizacija ministrstva in posodobitev telefonskega omrežja; - zagotovitev drugih tehničnih in materialnih pogojev za izvajanje nalog ministrstva; - informiranje prebivalcev Republike Slovenije o dejavnosti Ministrstva za pravosodje in pravosodnega sistema. - počitniško dejavnost


Zakon o državni upravi. Zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev.


- informatizacija ministrstva do stopnje, ki bo primerljiva z najvišje doseženo stopnjo informatizacije v državni upravi ter posodobitev telekomunikacijskega omrežja ministrstva;

- zagotovitev ustreznih delovnih pogojev za izvrševanje nalog ministrstva.


- zagotovitev pogojev za izvajanje nalog ministrstva - informatizacija ministrstva, - zagotovitev drugih tehničnih in materialnih pogojev za izvajanje nalog ministrstva

7


- informiranje prebivalcev Republike Slovenije o dejavnosti Ministrstva za pravosodje in pravosodnega sistema

3010 - Plače Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Na podlagi zakonsko opredeljenih obveznosti in skladno z navodili za pripravo državnega proračuna Ministrstvo za pravosodje načrtuje sredstva za plače za leto 2005 v skladu s kadrovskim načrtom.

3334 - Materialni stroški Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

V okviru proračunske postavke Materialni stroški ministrstvo zagotavlja sredstva za pokrivanje klasičnih materialnih stroškov in drugih zadev z naravo materialnih stroškov.

Porast porabe je predvsem posledica povečanih aktivnosti na področju pravosodnega nadzora in odprave sodnih zaostankov. Povečali se bodo tudi stroški za najemnine poslovnih prostorov. Stroški so se povečali tudi zaradi tehničnega prilagajanja EU.

Zaradi ustanovitve Sektorja za popravo krivic, ki bo nudil strokovno podporo Komisiji Vlade RS, ki je zadolžena za izvajanje Zakona o popravi krivic, bodo tudi iz tega naslova nastali dodatni materialni stroški.


Sredstva na postavki materialnih stroškov so namenjena zagotavljanju materialne osnove za delovanje ministrstva in izvajanje podprogramov v pristojnosti ministrstva.


Na postavki ni posebnih projektov.

7447 - Investicije in investicijsko vzdrževanje državnih organov (v Ministrstvu za pravosodje) Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Investicije in investicijsko vzdrževanje državnih organov (v Ministrstvu za pravosodje). V okviru te postavke ministrstvo zagotavlja materialne in tehnične pogoje za delovanje ministrstva z investicijami in investicijskim vzdrževanjem zgradb, opreme in drugih osnovnih sredstev.

Načrt nabav je usklajen s potrebami in načrtovanimi novimi zaposlitvami ter ob upoštevanju da bo ministrstvo imelo dodatno lokacijo na Beethovnovi 2, ki jo je potrebno opremiti z ustrezno IT opremo.

Z upoštevanjem tako tehnološke zastarelosti, kot tudi ekonomičnosti je smiselno, da se računalnike na ministrstvu menja tako, da se celotna kvota računalnikov zamenja povprečno v obdobju štirih let. To pomeni, da je potrebno ob nespremenjenem številu zaposlenih vsako leto kupiti 30 novih računalnikov.

Ob upoštevanju načrtovanih 15 dodatnih novih zaposlitev v letošnjem letu, zbranih potreb posameznih organizacijskih enot ter zgoraj navedenega časovnega razdobja za zamenjavo računalnikov je tako skupno število potrebnih novih računalnikov 45.

Glede na stanje iztrošenosti obstoječih tiskalnikov, v skladu z poslanimi potrebami s strani posameznih organov ter glede na načrtovane nove zaposlitve je potrebno v letu 2005 realizirati nakup sledeče opreme iz tega sklopa: - 3 x zmogljivejši mrežni tiskalnik ČB formata A4 - 2 x standardni mrežni tiskalnik ČB formata A4 - 1 x tiskalnik za izpis ovojev za glavno pisarno - 14 x standardni osebni tiskalnik ČB formata A4 - 3 x zmogljivejši osebni tiskalnik ČB formata A4 - 1 x osebni barvni tiskalnik formata A4 - 1 x mrežni barvni tiskalnik formata A3/A4 za potrebe sodne statistike.

Za novo lokacijo Beethovnova 2 je potrebno za nemoteno delo zagotoviti ustrezen datotečni strežnik nižjega cenovnega razreda z ustrezno enoto za varnostno arhiviranje podatkov ter dodatnimi uporabniškimi licencami za mrežni operacijski sistem ter licenco za program za izdelavo varnostnih kopij. Za to lokacijo je potrebno zagotoviti tudi enoto za brezprekinitveno napajanje strežnika v primeru izpada električne energije, ki mora zagotavljati minimalno avtonomijo 30 minut.

- Nadgradnja strežnika Fujitsu Siemens Primergy E200

8


Na tem strežniku teče poštni sistem ter sistem za podporo skupinskemu delu Lotus Notes in je bil predan v uporabo leta 2001. Zaradi naraščanja velikosti podatkov na strežniku je potrebno nadgraditi delovni pomnilnik iz sedanjih 512MB na 1.5 GB.

- Nadgradnja strežnika IBM x342

Na tem strežniku teče mrežni operacijski sistem in so na njem shranjene tudi vse uporabniške datoteke in ostali programi. Prek tega strežnika poteka tudi centralno nameščanje in upravljanje vseh delovnih postaj.

Prenova in zagotavljanje osnovnega delovanja sistema za elektronski zajem in arhiviranje elektronskih dokumentov.

Predvidena je zamenjava obstoječega, tehnološko zastarelega strežnika z novejšim, ki se trenutno uporablja delno za potrebe kazenske evidence (kot požarna pregrada) ter delno za potrebe sodne statistike (podatkovna baza mySQL ter spletni strežnik za vnos sodne statistike).

Nakup dodatnih optičnih čitalnikov za glavno pisarno. V sklopu tega nakupa je potrebno zagotoviti tudi licence za program za zajem elektronskih dokumentov IMIS Scan..

Planirani so naslednji projekti: - Centralna kazenska evidenca in evidenca izrečenih vzgojnih ukrepov - Sodna statistika - Skupni register zbirk osebnih podatkov - Program za vodenje evidence javnih naročil

Ministrstvo za pravosodje planira v letu 2005 razširiti obseg dela na novi lokaciji za kar se predvideva nakup pisarniške opreme in sicer 40 omar 25 delovnih stolov ter 25 pisarniških miz, nadalje se predvideva preureditev prostorov kabineta ministra ter treh pisarn z nabavo novega pohištva ter ureditev prostora za arhiv s pripadajočimi arhivskimi omarami in policami, predvideva se nakup faks aparata ter šest novih kopirnih strojev ter nakup treh kavnih aparatov ter mini kuhinje na novi lokaciji.


Ministrstvo za pravosodje upravlja s proračunskimi sredstvi za zagotavljanje osnovnih sredstev in njihovo delovanje na področju informacijske tehnologije.

Izračuni temeljijo na osnovi specifikacij Standardne strojne opreme, ki jih je pripravil Center Vlade za informatiko, cene pa so preverjene na trgu informacijske tehnologije. Na osnovi večletnih pogodb za vzdrževanje strojne in programske opreme so izdelani izračuni potrebnih sredstev za naslednje proračunsko leto


- zagotavljanje delovnih pogojev za izvrševanje nalog ministrstva na področju informacijske tehnologije, - informatizacija ministrstva do stopnje, ki bo primerljiva z najvišje doseženo stopnjo informatizacije v državni

upravi ter posodobitev telekomunikacijskega omrežja


Sredstva so namenjena za nabavo opreme za obnovo odpisane, zastarele in okvarjene opreme, obnovo zastarelih delovnih postaj, ki zaradi premajhnih kapacitet ne ustrezajo več, nabavo aplikativne programske opreme, nadgradnjo aplikativne programske opreme in nabavo uporabniških licenc za programsko opremo.

Načrt nabav je usklajen s poslanimi potrebami in načrtovanimi novimi zaposlitvami ter ob upoštevanju da bo ministrstvo imelo dodatno lokacijo na Beethovnovi 2, ki jo je potrebno opremiti z ustrezno IT opremo. Za nemoteno delo je potrebno zagotoviti ustrezen datotečni strežnik nižjega cenovnega razreda z ustrezno enoto za varnostno arhiviranje podatkov ter dodatnimi uporabniškimi licencami za mrežni operacijski sistem ter licenco za program za izdelavo varnostnih kopij. Za to lokacijo je potrebno zagotoviti tudi brezprekinitveno napajanje strežnika v primeru izpada električne energije.

Z vidika zagotavljanja nemotenega delovanja Ministrstva za pravosodje je nujno posodobiti zastarele strežnike za poštni sistem ter sistem za podporo skupinskemu delu Lotus Notes, strežnik z mrežnim operacijskim sistemom za centralno nameščanje in upravljanje vseh delovnih postaj, za uporabniške datoteke, za sistema za elektronski zajem in arhiviranje elektronskih dokumentov, strežnike za potrebe kazenske evidence (kot požarna pregrada) ter delno za potrebe sodne statistike (podatkovna baza mySQL ter spletni strežnik za vnos sodne statistike

Z upoštevanjem tako tehnološke zastarelosti, kot tudi ekonomičnosti je smiselno, da se računalnike na ministrstvu menja tako, da se celotna kvota računalnikov zamenja povprečno v obdobju štirih let. Glede na stanje izrabljenosti obstoječih tiskalnikov je potrebno realizirati nakup za njihovo nadomestitev.

Ministrstvo za pravosodje planira razširiti obseg dela na novi lokaciji, za kar predvideva nakup pisarniške opreme, nadalje predvideva preureditev prostorov kabineta ministra ter treh pisarn z nabavo novega pohištva ter ureditev prostora za arhiv in ostale opreme za nemoteno delovanje ministrstva.

9


2159 - Odnosi z javnostmi Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

V proračunskem letu 2005 so sredstva v okviru proračunske postavke 2159 Odnosi z javnostmi planirana za naslednje dejavnosti: - vzdrževanje in uporabniška podpora spletne strani ministrstva (v skladu s pogodbo o vzdrževanju), besedilna in

angleška verzija spletne strani, - prevodi besedila za spletno stran, - oblikovanje in izvedba edicije za potrebe ministrstva, - ponatis brošure oz. zgibanke: Poravnavanje v kazenskih zadevah in Odložen pregon, - fotografske storitve, - strokovna literatura, - udeležba na konferenci za odnose z javnostmi


Eden najpomembnejših kazalcev dobre informiranosti javnosti je dvigovanje in ohranjanje zaupanja v delovanje organizacije in njenih najvidnejših predstavnikov.


Večja informiranost notranje in zunanje javnosti, oblikovanje in utrjevanje imidža institucije ter njenih najvidnejših predstavnikov ter izobraževanje tistih, ki skrbijo za navedene cilje institucije.


Na tej proračunski postavki ni posebnih projektov.

48 - Počitniška dejavnost Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Počitniška dejavnost je organizirana kot lastna dejavnost. Počitniška dejavnost obsega upravljanje s počitniškimi kapacitetami ter redno vzdrževanje počitniških objektov in opreme. Počitniški objekti Ministrstva za pravosodje so v Piranu (počitniški dom - 6 garsonjer) in v Kranjski Gori (2 garsonjeri).


Sredstva, namenjena financiranju počitniške dejavnosti, se uporabljajo skladno z internim načrtom počitniške dejavnosti za tekoče leto. Predlogi pravic porabe, ki so navedeni v internem načrtu, temeljijo na predvidenih prihodkih od letovanja uporabnikov. Izhodišča za oblikovanje načrtovanih cen so višine dejanskih stroškov v predhodnem letu, ob upoštevanju zasedenosti počitniških kapacitet.


Letni cilj je dvig kvalitete in obsega storitev. Počitniška dejavnost se v celoti financira iz lastnih prihodkov, ki so namenjeni izključno pokrivanju odhodkov povezanih z opravljanjem dejavnosti. Temu cilju je prilagojen tudi obseg delovanja.


Počitniška dejavnost se izvaja preko celega leta. Prioritetne naloge Ministrstva za pravosodje na področju počitniške dejavnosti so v letu 2005 pretapiciranje stolov in sedežnih garnitur v garsonjerah v Kr. Gori ter obnova terase počitniškega doma v Piranu, ki je velik finančni zalogaj, zato se bo obnova terase izvajala več let.

Poleg tega bo ministrstvo še naprej redno zagotavljalo sredstva za tekoče vzdrževanje počitniških objektov, predvsem generalno čiščenje garsonjer, zavarovanje garsonjer, nakup drobnega inventarja in druge stroške vzdrževanja.

09012002 - Splošne storitve za pravosodne organe Opis podprograma

Na podprogramu 09012002 Splošne storitve za pravosodne organe se zagotavljajo sredstva za tehnološko posodobitev poslovanja pravosodnih organov: - za informatizacijo tožilstev, za opremo pravosodnih organov (nakup pisarniškega pohištva, pisarniške in druge

opreme, opreme za varovanje, birotehnične, telekomunikacijske in avdiovizuelne opreme ter službenih vozil), nakup in investicijsko vzdrževanje zgradb oz. poslovnih prostorov pravosodnih organov ter sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj zaposlenih v pravosodju,

10


- zagotavljajo se službena oblačila za potrebe pravosodnih organov, zagotavljajo se sredstva za delovanje Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic,

- v okviru lastne dejavnosti se zagotavljajo sredstva za izdajo ""Pravosodnega biltena"", organizirajo se pripravljalni seminarji za sodne cenilce, izvedence, tolmače, organizirajo se strokovni izpiti za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja.


Zakon o sodiščih (Uradni list RS, št. 28/2000), Pravilnik o sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 49/02), Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 7/02), Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS št. 51/98), Zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS št. 71/94, 47/97 in 60/99), Zakon o javnih financah (Uradni list RS št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02), Zakon o državni upravi (Uradni list RS št. 52/02), Zakon o sodniški službi, Sodni red, Zakon o popravi krivic (Uradni list RS, št. 95/96, 68/98, 61/99, 11/01, 29/01, 87/2001 in 34/2003), Stanovanjski pravilnik, Sklep Vlade RS, št. 360-03/94-5/6-8, z dne 17. 10. 1996.

Pravna podlaga za delovanje stanovanjske komisije je Odredba o ustanovitvi Stanovanjske komisije za dodeljevanje stanovanj sodnikom, državnim tožilcem, sodnikom za prekrške in osebju na sodiščih, državnih tožilstvih in v organih za postopek o prekrških z dne 11.9.1997, ki jo je izdal minister za pravosodje na podlagi 99. člena Zakona o upravi (Uradni list RS, št.67/94 in 20/95) ter drugega in tretjega sklepa Vlade RS, št. 360-03/94-5/6-8, z dne 17.10.1996, ter na podlagi tretjega člena te odredbe sprejet stanovanjski pravilnik, ki ga je Stanovanjska komisija v soglasju z ministrom za pravosodje sprejela dne 7.1.1998, ter spremembe in dopolnitve Stanovanjskega pravilnika z dne 31.3.1998.


Dolgoročni cilj Ministrstva za pravosodje na področju zagotavljanja materialnih pogojev pravosodnim organom je zagotovitev primernejših prostorskih pogojev. V okviru tega si bo Ministrstvo za pravosodje, kjer je nujno potrebno, prizadevalo za izvedbo nadzidav ali obnov objektov pravosodnih organov, ki so v mnogih primerih izjemno dotrajani oziroma za nakupe novih poslovnih prostorov za njihove potrebe. Obenem je v dolgoročnem planu izgradnja nove sodne zgradbe za pravosodne organe v Ljubljani in izgradnja prizidka k sodni zgradbi v Novi Gorici za potrebe več pravosodnih organov. 1. Cilj - področje Zakona o popravi krivic /ZPKri/

- reševanje zahtev upravičencev za priznanje statusa bivšega političnega zapornika ali statusa svojca po vojni pobite osebe. Na podlagi 4. odstavka 13. čl. ZPKri je naloga strokovne službe opravljanje strokovnih opravil za Komisijo Vlade RS za izvajanje ZPKri (Komisije).

- priprava gradiva za vsako sejo Komisije - odpošiljanje gradiva članom Komisije pet dni pred vsako sejo. - usklajevanje sej Komisije - prisostvovanje na sejah Komisije in pisanje zapisnika - priprava sklepov Komisije po vsaki seji - pošiljanje sklepov Komisije vsakemu od upravičencev - vstavljanje povratnic o prejetih sklepih v spise

2. Cilj - izvrševanje funkcij pravne in socialne države - zagotovitev možnosti za izplačilo odškodnine bivšim političnim zapornikom in svojcem po vojni pobitih

oseb - zagotovitev možnosti vštetja časa odvzema prostosti bivšim političnim zapornikom v pokojninsko dobo v

enojnem ali v dvojnem štetju - če je upravičena oseba umrla pred vložitvijo zahteve zagotovitev možnosti vštetja časa odvzema prostosti v

pokojninsko dobo tistim, ki imajo po predpisih o invalidskem in pokojninskem zavarovanju pravico do družinske pokojnine

- dajanje pravne pomoči neukim strankam (večinoma so zelo stari) - predlogi za odpravo neskladnosti s pravnim redom

3. Cilj - področje drugih sodnih postopkov - usmerjanje upravičencev na sodišča v zvezi z neupravičenimi obsodbami - zagotavljanje večje pravne varnosti, zlasti v primeru, da je upravičena oseba kot bivši politični zapornik

nima sodbe o odvzemu prostosti 4. Cilj - področje Zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja /ZSPOZ/

- pošiljanje dokončnih sklepov Komisije s pravico do odškodnine upravičencem Slovenski odškodninski družbi /SOD/

- priprava gradiva po sklepih Komisije za SOD v računalniški obliki, za čim hitrejšo možnost izplačila upravičencem

- dajanje pravne pomoči upravičencem, ki so po izdaji sklepa Komisije obračajo na našo strokovno službo 5. Cilj - področje drugih organov

- učinkovito izvajanje nalog - pribava dokumentacije po uradni dolžnosti v primeru nepopolnih zahtev, ki so večinske

11


- sodelovanje s pristojnimi Okrožnimi sodišči v primerih, ko je nujno zaslišanje prič po ZPKri - sodelovanje s sodišči v primerih pribave kopije sodb in podatkov o trajanju odvzema prostosti, predvsem iz

Arhivov in Pokrajinskih muzejev ter kazenske evidence - urejanje zahtevkov in sodelovanje z Upravnimi enotami, ki rešujejo zahtevke po Zakonu o žrtvah vojnega

nasilja, ki se prepletajo z upravičenci po ZPKri 6. Cilj - zmanjšanje zaostankov

- pospešena aktivnost pri reševanju zahtev upravičencev predvsem starejših 7. Cilj - povečanje zaposlenih

- v cilju pospešene aktivnosti je nujna kadrovska okrepitev 8. Cilj - področje varstva osebnih podatkov

- izvajanje zakona o varstvu osebnih podatkov

Dolgoročni cilj stanovanjskega sklada je zagotavljanje zadovoljevanja potreb funkcionarjev in delavcev v pravosodnih organih po službenih stanovanjih za čas opravljanja funkcije oziroma za čas delovnega razmerja v pravosodnem organu.


Prioritetni nalogi Ministrstva za pravosodje na področju zagotavljanja materialnih pogojev pravosodnim organom sta v letu 2005 nadaljevanje informatizacije pravosodnih organov (tožilstva in pravobranilstva) ter reševanje prostorske problematike pravosodnih organov. Poleg tega bo ministrstvo še naprej zagotavljalo posebna materialna sredstva pravosodnim organom ter organiziralo opravljanje izpitov za sodne izvedence in cenilce, stečajne upravitelje in sodne izvršitelje.

2987 - Investicije in investicijsko vzdrževanje zgradb pravosodnih organov Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Ministrstvo za pravosodje je na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02), Zakona o sodiščih (ZS-UPB1, Uradni list RS št. 23/05), Zakon o državnem tožilstvu (ZDT-UPB1, Uradni list RS št. 14/03) in Zakona o državni upravi (ZDU-1-UPB3, 24/05) dolžno zagotavljati materialne pogoje dela pravosodnim organom, kar predstavlja nakupe in investicijsko vzdrževanje zgradb pravosodnih organov ter skrb za tehnološko posodobitev poslovanja pravosodnih organov na področju opreme, vozil in informatizacije.


Pri nakupih nepremičnin je izhodišče za izračun predloga pravic porabe cenitev sodno zapriseženega cenilca gradbene stroke. Pri sredstvih za projekte, ki vključujejo nakupe opreme za tehnološko posodobitev pravosodnih organov in investicijsko vzdrževalna dela temeljijo izračuni na oceni potrebnih del oziroma nakupih opreme po tekočih cenah na tržišču in v skladu z Navodilom za opremljanje pravosodnih organov z osnovnimi sredstvi Ministrstva za pravosodje in z Merili za ureditev poslovnih prostorov za potrebe državne uprave.


V letnem Skupnem načrtu nabav in gradenj za potrebe pravosodnih organov (načrt), ki ga sprejme Vlada RS, so opredeljeni glavni letni izvedbeni cilji na nivoju proračunske postavke. Merilo uspešnosti proračunske postavke je izvršitev aktivnosti glede na veljavni načrt.


Ministrstvo za pravosodje dolgoročno skrbi za pridobitev lastnih prostorov, ki izkazujejo prihranek proračunskih finančnih sredstev v daljšem časovnem obdobju v primerjavi z velikostjo vloženih sredstev za najem poslovnih prostorov skozi določeno število let v življenjski dobi nepremičnine. V letu 2005 se za pravosodne organe planirajo naslednji nakupi nepremičnin:

Poslovni objekt za potrebe Okrajnega sodišča v Ormožu. Sodišče zaseda prostore novozgrajenega objekta, ki so v najemu. Z nakupom teh prostorov bomo trajno rešili prostorski problem pravosodnega organa.

Poslovni prostori za potrebe pravosodnih organov v Sežani. V stavbi na Kosovelovi 1 v Sežani, v kateri je Okrajno sodišče, sta dva pravosodna organa, za katera je potrebno plačevati najemnino: Okrožno državno tožilstvo in bivši Sodnik za prekrške, ki je sedaj del Okrajnega sodišča. Ta dva pravosodna organa zasedata skupaj približno 270 m2.

Poslovni objekt za potrebe pravosodnih organov v Trbovljah (Okrajno sodišče v Trbovljah na lokaciji Rudarska 8 in ločena oddelka v Hrastniku in Zagorju, Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani - zunanji oddelek v Trbovljah). Lokacija na Rudarski 8 je v zelo slabem stanju in tudi ni dovolj prostora za preselitev vseh ostalih oddelkov in organov, ki imajo prostore v najemu. Z nakupom novih prostorov se bo trajno rešil problem vseh naštetih pravosodnih organov.

12


Investicijsko vzdrževanje zgradb pravosodnih organov, ki se opravljajo na podlagi letnega načrta potrebnih investicijsko vzdrževalnih del za vsak pravosodni organ. Ministrstvo za pravosodje izvaja prenovitvena dela na objektih, v katerih so pravosodni organi, na podlagi večletnega programa, saj ni dovolj razpoložljivih sredstev, ki bi omogočala več večjih prenovitvenih posegov hkrati. V okviru investicijskega vzdrževanja zgradb pravosodnih organov so sredstva namenjena za investicijsko vzdrževanje in obnove, študije o izvedljivosti projektov, projektno dokumentacijo, nadzor in investicijski inženiring. Ker gre pri pravosodnih organih predvsem za starejše objekte, so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev prioriteta najnujnejša investicijska vzdrževalna dela in obnove ter dela, s katerimi pridobimo nove prostore na lokacijah, kjer pravosodni organi delujejo v slabih prostorskih pogojih.

V letu 2005 so predvidene naslednje večje investicije: na Okrožnem sodišču v Mariboru bomo nadaljevali z adaptacijo podstrehe, nadaljevali bomo z obnovo prostorov Okrožnega sodišča v Kopru (tlaki) in s popravilom fasade na Okrožnem sodišču v Novem mestu, na Okrožnem sodišču v Ljubljani bomo popravili streho in obnovili glavno fasado vključno z zamenjavo oken, naročili bomo projekte za dozidavo sodne stavbe v Novi Gorici, popravilo strehe na Okrajnem sodišču na Vrhniki, obnovili elektroinstalacije in preuredili kletne prostore na Okrajnem sodišču v Brežicah.

Nadalje so v okviru te postavke sredstva namenjena za nakup pisarniškega pohištva za kabinete, sejne in razpravne dvorane ter zemljiško knjigo, pisarniške in druge opreme, opreme za varovanje, telekomunikacijske in audiovizuelne opreme, avtomobilov, klimatskih naprav, ter študije in projektno dokumentacijo.

V okviru projekta informatizacije so sredstva namenjena za nabavo opreme za obnovo odpisane, zastarele in okvarjene opreme, obnovo zastarelih delovnih postaj, ki zaradi premajhnih kapacitet ne ustrezajo več, nabavo aplikativne programske opreme, nadgradnjo aplikativne programske opreme in nabavo uporabniških licenc za programsko opremo. Sklenjenih je več večletnih vzdrževalnih pogodb. Sredstva so namenjena za zagotavljanje stalnega vzdrževanja strojne, programske in komunikacijske opreme in sicer na ""na klic"" na področju celotne Slovenije (državna tožilstva in državni pravobranilci) ter za upravljanje in nadzor računalniških omrežij. Del sredstev je namenjen za plačilo študij in pripravo projektne dokumentacije za obnovo informacijskih sistemov pri pravosodnih organih.

2165 - Delovanje Komisije Vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

V okviru postavke 2165 je zajeto celotno delovanje Komisije Vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic, ki je bila ustanovljena s sklepom Vlade RS dne 11.09.1997.

Ta komisija na podlagi Zakona o popravi krivic odloča o priznanje statusa bivšega političnega zapornika oz. svojca po vojni pobite osebe in o pripadajočih pravicah to je pravici do odškodnine za neupravičen odvzem prostosti in vštetja časa odvzema prostosti in drugega časa v pokojninsko dobo. Ta komisija odloča na sejah komisije, ki se vršijo vsak teden, na seji komisije mora biti navzoč predsednik oz. namestnik predsednika in najmanj štirje člani. Komisijo sestavljajo predsednik, namestnik predsednika in dvanajst članov. Na seji je običajno navzočih povprečno 10 članov komisije. Ti člani komisije prihajajo tudi iz krajev izven Ljubljane. Za svoje delo prejmejo sejnino v višini dnevnice in potne stroške.

Iz te postavke se izplačuje tudi sredstva na podlagi podjemnih pogodb in opravljeno delo študentov po napotnicah.


Predlogi pravic porabe sredstev temeljijo na samem Zakonu o popravi krivic. Ta je v 13. čl. določil, da se za opravljanje strokovnih opravil za komisijo v okviru MP kot notranja organizacijska enota ustanovi posebna služba. Tako se v tej službi obračunavajo sredstva, ki so potrebna za delo komisije.


V strokovni službi za pripravo gradiva za delo Komisije Vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic so vedno zastavljeni cilji, da se naj delo pospeši glede na zaostanke in glede na starost upravičencev, ki uveljavljajo svoje pravice kot bivši politični zaporniki ali kot svojci po vojni pobitih oseb. Zato je bilo vedno poudarjeno, da je potrebno to strokovno službo okrepiti kar je bilo storjeno v letošnjem letu. Pred tem pa ta služba nikdar ni delovala v taki sestavi, kot bi bilo potrebno glede na veliko število zahtev, ki so jih vložili upravičenci. Še vedno pa služba ni organizirana kot posebna služba kot notranja organizacijska enota, tako nikdar ni možno planirati potrebno število delavcev, tako pravnikov kot administrativnih delavcev.


V zvezi z delom komisije Vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic nimamo projektov, delovno področje tako strokovne službe kot Komisije Vlade RS je določeno z zakonom o popravi krivic in v skladu s tem zakonom Komisija rešuje zahteve upravičencev. Kot že povedano je Komisija sestavljena tudi v skladu z določili zakona o

13


popravi krivic, ki določa, da mora imeti komisija predsednika, namestnika predsednika in najmanj sedem članov. Komisija odloča na seji in sprejema odločitve v obliki sklepa, odloča pa z večino glasov navzočih.

3658 - Drugi odhodki za delo na drugih področjih Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Na podlagi 61. člena zakona o sodniški službi in 183. člena sodnega reda morajo imeti sodniki pri opravljanju sodniške službe službena oblačila.

Na podlagi 33. člena zakona o državnem tožilstvu mora nastopati državni tožilec pred sodiščem v službenem oblačilu.

Na podlagi 56. člena o državnem pravobranilstvu mora nastopati državni pravobranilec in pomočnik državnega pravobranilca pred sodiščem v službenem oblačilu.


Kazalci, na katerih temeljijo izračuni predlogov pravic porabe so: - pogodba št. 350/94 sklenjena na podlagi javnega razpisa in dva aneksa iz leta 1997 in 2000.


Predvidevamo nabavo 130 tog za sodnike, tožilce in pravobranilce ter blaga za izdelavo teh tog. Vse to na podlagi naročil, slednja so odvisna od novoizvoljenih sodnikov, tožilcev in pravobranilcev. Vsako leto moramo zamenjati nekaj tog, ki v toliki meri uničene, da niso več za uporabo.


Upoštevamo določbe navedenih zakonov in letne cilje na nivoju PP.

2170 - Reševanje stanovanjskih vprašanj za zaposlene v pravosodju Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Na podlagi sklepa Vlade RS, št.360-03/94-5/6-8 z dne 17.10.1996 je bilo iz enovitega stanovanjskega sklada ločeno v korist sklada pravosodnih organov 34 stanovanj. Na podlagi odredbe ministra za pravosodje št.362-53/97 z dne 11.9.1997 je bila za izvajanje načinov reševanja stanovanjskih vprašanj zaposlenih v pravosodnih organih ustanovljena Stanovanjska komisija za dodeljevanje stanovanj sodnikom, državnim tožilcem, sodnikom za prekrške in osebju na sodiščih, državnih tožilstvih in v organih za postopek o prekrških.


Na podlagi 3. člena Odredbe o ustanovitvi Stanovanjske komisije za dodeljevanje stanovanj zaposlenim v pravosodnih organih, je bil sprejet Stanovanjski pravilnik ki določa, da se sredstva za nakup stanovanjskih enot zagotavljajo v okviru Ministrstva za pravosodje, za vzdrževanje in upravljanje teh enot pa v okviru proračuna Servisa skupnih služb Vlade Republike Slovenije.


Stanovanjska komisija enkrat letno pozove predsednike sodišč, vodje državnih tožilstev in predsednika Senata za prekrške, da zberejo in komisiji posredujejo vse potrebe po službenih stanovanjih funkcionarjev in delavcev v pravosodnih organih. Na podlagi zbranih potreb komisija pripravi predlog za nakupe stanovanj in ga predloži ministru za pravosodje.


Sredstva na postavki so namenjena za investicijsko vzdrževanje in obnove, tekoče vzdrževanje, za nakup opreme za stanovanja, plačevanje stroškov za energijo, vodo, komunalne storitve in komunikacije v praznih stanovanjih, ter za plačevanje sorazmernih stroškov ki jih imamo kot lastnik v oddanih stanovanjih za določen čas.

6731 - Nakupi - sredstva od prodaje državnega premoženja Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS št. 79/99, 124/00, 79/01,30/02) je ministrstvo pristojno za prodajo državnega stvarnega premoženja s katerim upravljajo sodišča, državna tožilstva, organi za postopek o prekrških in državno pravobranilstvo. V okvir prodaje državnega stvarnega premoženja so vključena osebna vozila in oprema.

14



Izhodišča za izračun porabe temeljijo na ocenjeni vrednosti premoženja. Dejavnost pa se planira na višini prejetih sredstev.


Cilj je prodaja starejših vozil, ki so izrabljena in katerih popravila bi bila povsem nesmotrna in ekonomsko neopravičljiva oziroma vozila, ki so amortizirana in obenem brez ustrezne varnostne opreme.


S sredstvi od prodaje državnega premoženja se planira sofinanciranje nabave opreme v okviru projektov Nakup avtomobilov za potrebe pravosodnih organov in Tehnološka posodobitev pravosodnih organov.

234 - Izpiti za sodne cenilce in izvedence Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Sredstva so namenjena za financiranje aktivnosti v zvezi s strokovnim usposabljanjem in izpopolnjevanjem sodnih izvedencev, cenilcev in sodnih tolmačev


Podlaga je Zakon o sodiščih. 84. in 87. člen


Cilj je dvig ravni strokovnega znanja, spremljanje sprememb in standardov na posameznih področjih ter specializacije na posameznih področjih


V okviru prizadevanj za večjo usposobljenost in strokovnost ter etičnost sodnih izvedencev in cenilcev se organizirajo strokovna usposabljanja in srečanja.

243 - Izvršitelji Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Kandidati opravljajo izpit za izvršitelja v skladu s Pravilnikom o vsebini, programu in načinu opravljanja izpita za izvršitelja (Uradni list RS, št. 95/2002) pred tričlansko izpitno komisijo, sestavljeno iz predsednika in dveh članov. Predsedniku in članom izpitne komisije ter zapisnikarju pripada povračilo stroškov v zvezi z delom v izpitni komisiji, nagrada pa le, če se izpiti izvajajo izven rednega delovnega časa. Višina nagrade se izplača v skladu s predpisi, ki veljajo za pravniški državni izpit.

Izvršitelji so dolžni vsako četrto leto po imenovanju opraviti preizkus znanja po programu, pod pogoji in na način, ki jih določa Pravilnik o strokovnem izobraževanju ter programu, pogojih in načinu opravljanja preizkusov znanja izvršiteljev (Uradni list RS, št. 15/2003). Izvršitelj opravlja preizkus znanja pred tričlansko izpitno komisijo, sestavljeno iz predsednika in dveh članov. Predsedniku in članom izpitne komisije ter zapisnikarju pripada povračilo stroškov v zvezi z delom v izpitni komisiji, nagrada pa le, če se preizkusi znanja izvajajo izven rednega delovnega časa. Višina nagrade se izplača v skladu s predpisi, ki veljajo za pravniški državni izpit.


Poraba v letošnjem letu ni planirana.

54 - Pravosodni bilten Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

V okviru podprograma 09012002 - Splošne storitve za pravosodne organe se izdaja tudi ""Pravosodni bilten"". Zakonska podlaga za izdajo publikacije je v 74. členu Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 26/99, 38/99 in 28/00). Namen publikacije je izvajanje strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja kadrov v pravosodju.

Stroški izdajanja publikacije se določijo za vsako številko posebej, saj so stroški izdaje odvisni od obsega publikacije. Izvajalci lektorskih, prevajalskih in tiskarskih ter založniških del so izbrani na podlagi javnega naročila male vrednosti, tako da je poraba sredstev odvisna od izbire ponudnika za izdelavo publikacije.

15



Izhodišča za izračun porabe temeljijo na obsegu publikacije (koliko strokovnih prispevkov je v posamezni številki objavljeno).


Letni cilj je izdaja treh številk publikacije.


V okviru proračunske postavke projekti niso planirani.

242 - Stečajni upravitelji Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Eden od pogojev za vložitev kandidature za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije je po čl.78 ZPPSL tudi uspešno opravljen strokovni izpit za opravljanje te funkcije. Kandidati opravljajo strokovni izpit pred strokovno komisijo, katere člani so bili imenovani z odločbo z dne 14.2.2000.


Stroške opravljanja strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije plačajo kandidati sami na podlagi izstavljenega računa.

Višina nagrad članom strokovne komisije je določena z odredbo, z dne 31.5.2000 - ki je bila določena na podlagi kalkulacije, potrjene na Vladi RS, dne 12.5.2000.


Kazalci na nivoju PP so odvisni od števila kandidatov, ki se prijavijo oz. pristopijo k opravljanju tega strokovnega izpita.


Upoštevamo določbe zakona in število pristopov k opravljanju tega izpita.

8951 - Osnovna sredstva - sredstva odškodnine Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Na postavki osnovna sredstva-sredstva odškodnine se zbirajo sredstva od izplačanih odškodnin za zavarovano stvarno premoženje. Kadar nastopi škodni dogodek, se izplačilo odškodnine izvede v proračunu na zgoraj navedeno proračunsko postavko.


Izhodišča za izračun porabe temeljijo na analizi in oceni dogodkov v preteklih letih.


Cilj je porabiti prejete odškodnine za nadomestitev neplanirane poškodovane ali uničene opreme oziroma za zamenjavo uničenih vozil.


S sredstvi odškodnin se planira sofinanciranje nabave opreme v okviru projektov Nakup avtomobilov za potrebe pravosodnih organov in Tehnološka posodobitev pravosodnih organov.

09012003 - Oblikovanje in izvajanje politike v pravosodju Opis podprograma

Ministrstvo za pravosodje opravlja zadeve, ki se nanašajo na zakonodajo s področja kazenskega prava, prava o prekrških, stvarnega, obligacijskega in dednega prava, zakonodajo o sodnih postopkih, organizacijsko zakonodajo s področja sodstva, državnega tožilstva, pravobranilstva, odvetništva, notariata in izvrševanja kazenskih sankcij ter na pripravo pobud in osnutkov za sklepanje mednarodnih pogodb o sodelovanju na področju kazenskega in civilnega prava. S tem v zvezi je naloga Ministrstva za pravosodje, da pripravlja zakonodajne projekte, ki so potrebni zaradi harmonizacije našega pravnega reda z evropskim pravnim redom in zaradi izpolnitve Sklepa Državnega zbora RS o ukrepih in spremembah predpisov za povečanje učinkovitosti dela sodišč in odpravo sodnih zaostankov.

16



Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002), Ustavni zakon, Sklep Državnega zbora RS o ukrepih in spremembah predpisov za povečanje učinkovitosti dela sodišč in odpravo zaostankov, Zakon o azilu (Uradni list RS št. 61/99, 113/00 - odločba Ustavnega sodišča, 124/00 in 67/01), Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, Pravilnik o sodnih cenilcih, Zakon o izvršbi in zavarovanju.


Skladno s svojimi zakonskimi obveznostmi, usmeritvami Državnega zbora in Vlade Republike Slovenije je dolgoročni cilj Ministrstva za pravosodje v okviru tega podprograma uskladitev pravnega reda Slovenije s pravnim redom Evropske unije in sodelovanje pri sami pripravi oziroma sprejemanju pravnega reda EU.

Ministrstvo za pravosodje opravlja zadeve, ki se nanašajo na zakonodajo s področja kazenskega prava, prava o prekrških, stvarnega, obligacijskega in dednega prava, zakonodajo o sodnih postopkih, organizacijsko zakonodajo s področja sodstva, državnega tožilstva, pravobranilstva, odvetništva, notariata in izvrševanja kazenskih sankcij ter na pripravo pobud in osnutkov za sklepanje mednarodnih pogodb o sodelovanju na področju kazenskega in civilnega prava. S tem v zvezi je naloga Ministrstva za pravosodje, da pripravlja zakonodajne projekte, ki so potrebni zaradi harmonizacije našega pravnega reda z obstoječim in nastajajočim pravnim redom EU, zaradi uskladitve zakonodaje z odločbami Ustavnega sodišča in zaradi izpolnitve Sklepa Državnega zbora RS o ukrepih in spremembah predpisov za povečanje učinkovitosti dela sodišč in odpravo sodnih zaostankov.

Drugi dolgoročni cilji so: - mednarodna pravna pomoč in mednarodno sodelovanje na področju pravosodja ter sodelovanje pri ratifikacijah

konvencij s področja pravosodja, ki sodijo v pravni red Evropske unije; - doseganje čim višjega nivoja pravne pomoči beguncem; - povečanje strokovnosti stečajnih upraviteljev v okviru delovanja licenčne komisije.


- priprava in sprejem načrtovanih zakonodajnih projektov skladno z državnim programom za leto 2005 in zastavljenimi cilji;

- izvajanje programa razvoja pravosodnega sistema; - zagotavljanje delovanja licenčne komisije.

1241 - Priprava zakonodaje Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Proračunska postavka 1214 je namenjena porabi sredstev, ki so potrebna za pripravo zakonov in podzakonskih aktov, ki sodijo v delovno področje Ministrstva za pravosodje, to je predvsem: organizacijska zakonodaja s področja sodstva, državnega tožilstva, državnega pravobranilstva, notariata, odvetništva in izobraževanja v pravosodju; kazenska (materialna in procesna) zakonodaja in zakonodaja s področja izvrševanja kazenskih sankcij; civilna zakonodaja (pravdni, izvršilni, nepravdni postopki, upravni spor, zakonodaja s področja stvarnega prava, zemljiške knjige, obligacij, dednega prava, stečajnega prava); zakonodaja s področja mednarodnega zasebnega prava, varstva osebnih podatkov, denacionalizacije, poprave krivic.


Za izpeljavo zakonodajnih opisanih nalog so potrebna načrtovana denarna sredstva za strokovno literaturo (domačo in tujo), prevajanje (primerjalno pravnih predpisov in pregledov za vsa navedena področja), službena potovanja javnih uslužbencev Direktorata za zakonodajo s področja pravosodja doma in v tujini zaradi potrebnega izobraževanja na področjih, ki jih ministrstvo pokriva, ter sodelovanja na delovnih sestankih v okviru Evropske Unije, objave predpisov v Uradnem listu Republike Slovenije, avtorske honorarje za osnutke oziroma delovna besedila zahtevnejših predpisov in za sodelovanje v delovnih skupinah, kakor tudi za posamezne zahtevnejše strokovne projekte (naloge v okviru raziskovalnih projektov). Za pripravo podlag za spremembo predpisov ministrstvo načrtuje tudi stroške konferenc, seminarjev in simpozijev, na katerih se obravnava problematika, ki zadeva načrtovane zakonodajne projekte ter druge splošne stroške materiala in storitev.


Letni cilji na področju priprave zakonodaje je realizacija delovnega programa vlade za tekoče leto.

Poleg tega Ministrstvo redno spremlja nastajanje novega pravnega reda EU in bo po potrebi pripravilo tudi spremembe drugih, nenačrtovanih, predpisov, če bo to potrebno zaradi novih zahtev v okviru EU oziroma glede na nove potrebe po reguliranju področij iz pristojnosti ministrstva ter morebitnih odločb ustavnega sodišča.

Glavni cilj dela na področju priprave zakonodaje je priprava predlogov zakonov in podzakonskih aktov iz delovnega področja Ministrstva za pravosodje. Glede na to, da se navedena dejavnost opravlja predvsem na podlagi delovnega

17


programa Vlade Republike Slovenije za tekoče leto, je glavni kriterij za oceno dela izpolnitev delovnega programa vlade za tekoče leto. Natančnejši kriteriji za ocenjevanje dela pa so naslednji: 1) Primerjava priprave predpisov, njihove obravnave na vladi ter posredovanja državnemu zboru z delovnim

programom Vlade Republike Slovenije. 2) Glede na to, da v delovnem programu vlade niso zajeti zakoni, ki jih je v tekočem letu potrebno sprejeti (npr.

zaradi odločb Ustavnega sodišča), je dodaten kriterij primerjava sprejetih zakonov s programom dela Ministrstva za pravosodje in z roki, ki so za uskladitev predpisov določeni v odločbah Ustavnega sodišča.


V letu 2005 mora Ministrstvo za pravosodje v skladu z delovnim programom Vlade RS pripraviti naslednje predloge zakonov: - Zakon o prenehanju veljavnosti Zakona o družbenem pravobranilcu Republike Slovenije - Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških - Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o popravi krivic - Zakon o ustavitvi določenih postopkov o prekrških in izvrševanja sankcij za prekrške - Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državnem pravobranilstvu - Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnem registru - Zakon o spremembi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodiščih - Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku - Zakon o zaščiti prič in skesancev - Zakon o odškodninah žrtvam kaznivih dejanj - Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o notariatu - Zakon o mednarodnem sodelovanju v kazenskih zadevah - Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij - Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju.

Poleg tega bodo v letu 2005 v skladu z delovnim programom vlade pripravljeni naslednji podzakonski predpisi: - Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o oblikah in vsebinah posameznih zbirk podatkov pri

prekrškovnih organih - Spremembe in dopolnitve sodnega reda in sprememb in dopolnitev sodnega reda - Navodilo o vodenju in vsebini evidenc v čezmejnih sporih - Pravilnik o metodologiji vodenja registra zbirk osebnih podatkov - Pravilnik o pridobivanju potrebnih informacij za odločanje o iznosu osebnih podatkov v tretje države - Pravilnik o načinu predložitve letnih poročil gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov, o

načinu javne objave letnih poročil in o načinu obveščanja registrskega sodišča o javni objavi letnih poročil - Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o kazenski evidenci - Akt o vzpostavitvi in vodenju centralnega registra oporok - Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem

izpitu - Pravilnik o izvrševanju vzgojnih ukrepov - Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati svetovalci - Merila za določitev števila in vrst delovnih mest sodnega osebja na posameznem sodišču - Merila za določitev števila sodniških mest na posameznem sodišču - Pravilnik o opravljanju posebnega dela strokovnega izpita za državnega nadzornika za varstvo osebnih podatkov - Pravilnik o pripravništvu in državnih izpitih za sodniške pomočnike - Pravilnik o službeni izkaznici državnega nadzornika za varstvo osebnih podatkov - Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o pogojih in postopku za vpis v register oseb za dajanje

brezplačne pravne pomoči.

Poleg navedenih predpisov se pripravljajo tudi drugi projekti, ki bodo realizirani v prihodnjih letih (npr. novela zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, nov Zakon o nepravdnem postopku, novela zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku, novela zakona o upravnem sporu, proučevanje problematike izvajanja in morebitne spremembe Zakona o brezplačni pravni pomoči, proučevanje problematike izvajanja in morebitne spremembe Zakona o prekrških, novela zakona o pravdnem postopku, projekt priprave novega Zakona o dedovanju, projekt prenove kazenske zakonodaje).

Poleg tega Ministrstvo redno spremlja nastajanje novega pravnega reda EU in bo po potrebi pripravilo tudi spremembe drugih, nenačrtovanih, predpisov, če bo to potrebno zaradi novih zahtev v okviru EU oziroma glede na nove potrebe po reguliranju področij iz pristojnosti ministrstva ter morebitnih odločb ustavnega sodišča.

18


2167 - Program razvoja pravosodnega sistema Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

V okviru programa razvoja pravosodnega sistema je ministrstvo namenilo pozornost predvsem modernizaciji pravosodja in sicer v obliki sistemske obravnave nekaterih vprašanj in posameznih področij pravosodnega sistema (predvsem na način vzpostavitve aplikativnih sistemov) ter pridobitvi strokovnih rešitev na podlagi analiz, študij in ekspertiz ter v sodelovanju z drugimi državnimi organi.


V okviru programa razvoja pravosodnega sistema bo ministrstvo izvajalo program razvoja pravosodnega sistema, skladno s sprejetimi načrti, okviri in instrumenti. Ministrstvo bo sistematično spremljalo izvajanja načrta razvoja. Na podlagi ugotovitev stanja in potreb bo opravilo potrebne analize za mogoče izvajanje korektivnih ukrepov. Program bo temeljil na modernizaciji pravosodja ter na sistemski obravnavi posameznih področij pravosodnega sistema in funkcioniranja pravosodnega sistema.


Pridobitev strokovnih rešitev na podlagi analiz, študij in ekspertiz ter v sodelovanju z drugimi državnimi organi (tudi Ciljni raziskovalni projekti). V okviru projekta razvoja pravosodnega sistema ministrstvo namerava preveriti tudi alternativne možnosti zaporskega sistema.


V okviru proračunske postavke se bosta financirala najmanj naslednja projekta: - Analiza poteka in trajanja kazenskih postopkov v RS, II. del in - Sodobne usmeritve kazenskega materialnega prava.

8777 - Strokovne naloge v zvezi z dodelitvijo in odvzemom licenc steč. uprav. in izvršit. ter stroški revizij mnenj sodnih cenilcev in izvedencev

Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

MP podeljuje licence stečajnim upraviteljem in jih tudi odvzema. Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) v 78. a členu določa, da o izdaji in odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije odloča minister, pristojen za pravosodje na podlagi mnenja komisije, ki jo imenuje minister, pristojen za pravosodje.


To so: - odredba o določitvi plačila za delo in povračilu stroškov v zvezi z delom v komisiji za izdajo in odvzem

dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije, z dne 27.3.2000 in sprememba odredbe o določitvi plačila za delo in povračilu stroškov v zvezi z delom v komisiji z dne 10.10.2000.


Cilji na nivoju PP so odvisni od števila kandidatov, ki so uspešno opravili strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije in števila vloženih kandidatur. Kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev, so odvisni tudi od števila predlogov za odvzem licence upraviteljem v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije.


Upoštevane so določbe ZPPSL in letni cilji PP.

8478 - Svetovalci za begunce Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Z novim Pravilnik o nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcev za begunce je podana pravna osnova za prenos pristojnosti za izdajo sklepov in prenos postavke na Ministrstvo za notranje zadeve.

19


5502 – Pomoč organizacijam po sklepih Vlade RS Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Sredstva na postavki so namenjena zlasti transferom neprofitnim organizacijam in ostalim organizacijam ter proračunskim uporabnikom po sklepih Vlade RS.


Na tej postavki ni projektov.

09012004 - Strokovno izpopolnjevanje v pravosodju Opis podprograma

Ministrstvo za pravosodje je na podlagi 12. Člena Zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev zadolženo za usposabljanje kadrov za pravosodne organe. Za dosego čimbolj uspešnega načina usposabljanja je ministrstvo skupaj z Vrhovnim sodiščem RS, Ustavnim sodiščem RS, Državnim tožilstvom RS, Državnim pravobranilstvom in Senatom za prekrške RS leta 1998 s sporazumom ustanovilo Center za izobraževanje v pravosodju. Posebna pozornost je posvečena izobraževanju in usposobitvi sodnikov, državnih tožilcev, državnih pravobranilcev za neposredno uporabo prava evropske unije. V okviru tega programa se podeljujejo tudi štipendije za podiplomski študij prava, za specialistični študij prava v državi ali v tujini in za strokovno usposabljanje na kakšnem drugem strokovnem področju. Preko Sektorja za pravosodno upravo ministrstvo izvaja tudi organizirano usposabljanje kadrov za potrebe pravosodja, nadzor nad poslovanjem sodišč, državnih tožilstev, državnega pravobranilstva, odvetništva in notariata, vodenje pravosodne statistike ter izdajanje strokovne literature.


Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št.52/02), Zakon o sodiščih (Uradni list RS, št.: 19/94, 45/95, 38/99 in 28/00), Zakon o sodniški službi (Uradni list RS, št.19/94, 8/96, 24/98, 48/01 in 67/02), Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 63/94, 59/99, 110/02 in 14/03), Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 20/97), Zakon o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 13/94 in 71/94).


Dolgoročni cilj izobraževanj in podeljevanja štipendij je pridobitev praktičnih in teoretičnih podlag, strokovnih spoznanj in odgovorov na konkretna vprašanja s svojega področja dela ter pridobitev znanj o pravu Evropske unije.


Letni cilji so: - usposobitev sodnikov, državnih tožilcev, državnih pravobranilcev za neposredno uporabo prava Evropske unije, - dvig ravni strokovnega znanja in vse večje specializacije na vseh področjih za sodne cenilce, sodne izvedence in

sodne tolmače, - organiziranje opravljanja pravniških državnih izpitov in strokovnih izpitov za administrativno-tehnične delavce v

pravosodnih organih.

6758 - Pravniški državni izpiti Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Pripravništvo po pridobljenem strokovnem naslovu diplomirani pravnik zaradi usposabljanja za opravljanje sodniške funkcije in funkcije državnega tožilca, poklica odvetnika in notarja oz. za opravljanje drugih del, za katere se z zakonom zahteva kot pogoj pravniški državni izpit, se ureja v skladu s 1. členom Zakona o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 13/94 in 71/94), zaključi pa se s pravniškim državnim izpitom (1. odstavek 19. člena).

Ministrstvo za pravosodje zagotavlja za delo izpitnih komisij sredstva za delo, kot so plačilo za delo in povračilo potnih stroškov. V letu 2005 se predvideva, da bo pravniški državni izpit opravljalo približno 290 kandidatov. Ministrstvo za pravosodje opravlja na podlagi 203. člena Sodnega reda tudi strokovne izpite iz določil Sodnega reda za administrativno-tehnične delavce v pravosodnih organih. Za leto 2005 se tako predvideva, da bo omenjeni izpit opravljalo 100 kandidatov.


Na osnovi Zakona o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 13/94, 71/94, 14/95, 5/99 in 55/03, 83/03, 86/03 in 50/04) in Sodnega reda (Uradni list RS, št. 17/95, 35/98, 22/2000 in 113/2000) je ministrstvo pristojno za organiziranje pravniških državnih izpitov.

20


Na tej postavki so tudi sredstva za delo izpitnih komisij za izpite oz. preizkuse znanja iz poznavanja določil sodnega reda.


Zagotoviti opravljanje pravniškega državnega izpita v zakonskem roku.


Na postavki ni projektov.

5250 - Sredstva Centra za izobraževanje v pravosodju Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Ministrstvo za pravosodje je med drugim pristojno tudi za opravlja zadev, ki se nanašajo na izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje sodnikov, državnih tožilcev, državnih pravobranilstev in osebja na sodiščih, državnih tožilstvih in pravobranilstvu. Za strokovno in kontinuirano delo na tem področju skrbi Center za izobraževanje v pravosodju in v njegovem okviru, kot kolegijski organ, Programski svet katerega člani so predstavniki Ustavnega sodišča RS, Vrhovnega sodišča RS in sodišč, Vrhovnega državnega tožilstva RS, Državnega pravobranilstva, Sodnega sveta, Slovenskega sodniškega društva, Društva državnih tožilcev, in Ministrstva za pravosodje.

Na podlagi 74.a člena Zakona o sodiščih se v letu 2005 ustanovi Center za izobraževanje v pravosodju, ki skrbi za izpopolnjevanje in usposabljanje za delo v pravosodnih organih.


Po zakonu o sodiščih (74. a člen), zakonu o sodniški službi (od 62. do 65. člen), zakonu o državnem tožilstvu (32. člena), zakonu o državnem pravobranilstvu (3. člen) in Sodnem redu (199. členu) je potrebno v državnem proračunu zagotoviti sredstva za izobraževanje in strokovno usposabljanje funkcionarjev in drugih zaposlenih v pravosodju ter štipendiranje sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev za podiplomski študij prava ter za specialistični študij prava v državi ali tujini.


Izobraževanja se izvajajo na podlagi Programa izobraževanja in strokovnega usposabljanja v pravosodju, ki ga sprejme Programski svet in na podlagi razpisov štipendij.


V skladu s polletnim programom so bile oziroma bo letos organizirano vrsto šol po posameznih pravnih področjih in seminarjev. Poleg tega pa je na novo razpisanih sedem štipendij za sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce.

6765 - Strokovno izpopolnjevanje sodnih cenilcev, izvedencev in tolmačev Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Sredstva so namenjena za financiranje aktivnosti v zvezi s strokovnim usposabljanjem in izpopolnjevanjem sodnih izvedencev, cenilcev in sodnih tolmačev.


Podlaga je Zakon o sodiščih. 84. in 87. člen.


Cilj je dvig ravni strokovnega znanja, spremljanje sprememb in standardov na posameznih področjih ter specializacije na posameznih področjih.


V okviru prizadevanj za večjo usposobljenost in strokovnost ter etičnost sodnih izvedencev in cenilcev se organizirajo strokovna usposabljanja in srečanja.

09012005 - Program usklajevanja pravosodja s pravom EU Opis podprograma

Ustanovitev Centra za izobraževanje v pravosodju z upravno podporo in materialno bazo.

21


Center se bo konsolidiral kot samostojna upravna enota in bo razširil svoje pristojnosti na področje celotnega sistema pravosodja.


Zakonsko podlago za delovanje Centra za izobraževanje v pravosodju, določa 74.a člen Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 23/2005 ZS-UPB-1).


Reorganizacija obstoječega Centra za izobraževanje v pravosodju, ki sedaj deluje v okviru Vrhovnega sodišča, v moderno institucijo s konsolidiranim izobraževalnim programom, ki bo zajemal področja slovenske in evropske zakonodaje.

Kazalci za doseganje zastavljenih ciljev so: - število izobraženih strokovnjakov s celotnega pravosodja - seznam obravnavanih področij oziroma izobraževalnih tem - vplivi izobraževanja na povečano učinkovitost celotnega pravosodnega sistema


Letni učni načrt oz. letni program izobraževanja, ki ga bo sprejel Programski svet, bo letni izvedbeni cilj.

Kazalci za doseganje zastavljenih ciljev so: - dejansko izvedena izobraževanja v skladu z letnim programom - izvajanje izobraževanja sodniških pripravnikov - organiziranje in izvedba pravniških državnih izpitov - organiziranje in izvedba drugih preizkusov znanja za potrebe v pravosodju - organiziranje in izvedba različnih oblik stalnega izobraževanja sodnikov, strokovnih sodelavcev ter sodnega

osebja; - izdaja strokovnih publikacij

7438 - Center za izobraževanje - lastna udeležba Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Na postavki so planirana sredstva lastne udeležbe za ustanovitev Centra za izobraževanje v pravosodju z upravno podporo in materialno bazo.


Kazalci za doseganje zastavljenih ciljev so: - dejansko izvedena izobraževanja v skladu z letnim programom - izvajanje izobraževanja sodniških pripravnikov - organiziranje in izvedba pravniških državnih izpitov - organiziranje in izvedba drugih preizkusov znanja za potrebe v pravosodju - organiziranje in izvedba različnih oblik stalnega izobraževanja sodnikov, strokovnih sodelavcev ter sodnega

osebja; - izdaja strokovnih publikacij



7494 - Center za izobraževanje – tuja donacija Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Na postavki so planirana EU - sredstva za ustanovitev Centra za izobraževanje v pravosodju z upravno podporo in materialno bazo.


Kazalci za doseganje zastavljenih ciljev so: - dejansko izvedena izobraževanja v skladu z letnim programom - izvajanje izobraževanja sodniških pripravnikov - organiziranje in izvedba pravniških državnih izpitov - organiziranje in izvedba drugih preizkusov znanja za potrebe v pravosodju

22


- organiziranje in izvedba različnih oblik stalnega izobraževanja sodnikov, strokovnih sodelavcev ter sodnega osebja;

- izdaja strokovnih publikacij



09012006 - Mednarodno pravno sodelovanje Opis podprograma

Direktorat za mednarodno sodelovanje in mednarodno pravno pomoč je zadolžen za pripravo stališč Republike Slovenije do osnutkov uredb in direktiv EU na področju civilnih, gospodarskih in kazenskih zadev, poleg tega pa uslužbenci direktorata zastopajo oblikovana stališča na rednih srečanjih odborov v okviru Evropske komisije in Sveta EU. Direktorat je zadolžen tudi za pripravo potrebnih tehničnih prilagoditev in neformalnih interpretacij uredb EU. Naloga direktorata je tudi priprava dokumentacije za pristope k mednarodnim konvencijam in sklepanje bilateralnih sporazumov.

Direktorat sodeluje pri delu mednarodnih organizacij, med drugim Haaške konference za mednarodno zasebno pravo, UNIDROIT, UNCITRAL, Evropskega Sveta in NATO. Izvaja tudi naloge centralnega organa za sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za zločine, storjene na območjih bivše Jugoslavije in Ruande. Direktorat pripravlja projekte s področja pravosodja, ki jih razpisuje EU v okviru različnih programov (npr.: Transition Facility, Agis, CARDS…). V zvezi z izvajanjem projektov sklepa pogodbe s tujimi twinning partnerji in jih tudi izvaja oziroma koordinira izvajanje.

V okviru sodelovanja z državami jugovzhodne Evrope direktorat koordinira projekte v zvezi z implementacijo

pravnega reda EU, zagotavlja udeležbo strokovnjakov pri izvajanju teh projektov in organizira študijske obiske tujih delegacij.

Direktorat je kontaktna točka v večini zadev z mednarodnim značajem, saj je povezava med tožilstvom, sodišči, državnim pravobranilstvom, odvetniško in notarsko zbornico ter tujimi institucijami, ki organizirajo izobraževanja, strokovna srečanja, izpopolnjevanja v tujini….

Sektor za mednarodno pravno pomoč, ki je v sestavi direktorata, je centralni organ na podlagi večine konvencij o mednarodni pravni pomoči v kazenskih in civilnih zadevah ter bilateralnih pogodb s tega področja. Ukvarja se s posredovanjem listin med domačimi in tujimi pravosodnimi organi pri vročanju in pridobivanju dokazov, izdaja odločbe o izročitvi in sodeluje v postopkih prenosov izvršitev kazni. Sektor daje tudi pojasnila o domačem pravu tujim pravosodnim in zakonodajnim organom ter posreduje pri pridobivanju pojasnil o tujem pravu za domače pravosodne organe. V okviru sektorja sta tudi kontaktni točki za Evropsko pravosodno mrežo v civilnih zadevah in Evropsko pravosodno mrežo v kazenskih zadevah (EJN).


Ustava RS, Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002), Zakon o kazenskem postopku, Zakon o pravdnem postopku, bilateralne in večstranske mednarodne pogodbe s področja mednarodne pravne pomoči, Pogodba med državami članicami EU in RS o pristopu k EU (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 3/2004).


Dolgoročni cilji so: - uspešno zastopanje interesov in stališč RS v institucijah in organih EU in Sveta Evrope, kar vključuje

spremljanje zakonodaje Evropske unije, priprava poročil v zvezi z ocenjevalnimi misijami, ki ocenjujejo stopnjo implementacije dokumentov pravnega reda EU v državah članicah, sodelovanje v delovnih skupinah EU, kjer oblikujejo nove dokumente pravnega reda EU ter priprava stališč RS, sodelovanje v delovnih skupinah in odborih Sveta Evrope v Strasbourgu in spremljanje njihovih dejavnosti;

- drugo mednarodno sodelovanje: sodelovanje pravosodnih delavcev v multilateralnih organizacijah kot tudi na regionalni in bilateralni ravni. Sodelovanje vključuje priprave obiskov tujih delegacij v Sloveniji in delegacije Republike Slovenije v tujini tako na ministrski ravni, kot tudi na strokovnem nivoju ter priprave in realizacije obiskov.


Planirane dejavnosti v letu 2005 so: - intenzivno politično in strokovno sodelovanje, predvsem s sosednjimi državami, državami članicami EU z

večjim številom slovenskih državljanov ali z opaznejšim obsegom ekonomskega in drugega sodelovanja s Slovenijo ter z ostalimi državami kandidatkami, predvsem s prvo povabljenimi državami v pogajanja za članstvo v EU,

23


- krepitev sodelovanja z institucijami EU, predvsem s Svetom EU in Komisijo EU, - Simpozij panonskih pravnikov, ki ga tradicionalno so-organizirajo ministrstva za pravosodje Slovenije,

Madžarske in Avstrije, - sodelovanje predstavnikov Slovenije na zasedanjih delovnih skupin, odborov, delavnic in seminarjev zaradi

seznanitve z delovanja organov EU in širitve EU, - udeležba na zasedanjih odborov Sveta Evrope v Strasbourgu, - prevajanje dokumentov, predpisov ter dopisov v stikih s tujino ter prevajanje in spremljanje najpomembnejših

sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu.

2158 - Mednarodno sodelovanje Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

V okviru proračunske postavke 2158 se izvajajo dejavnosti s področja bilateralnega sodelovanja, multilateralnega sodelovanja ter izvajanja programov razvojne pomoči. Termini multilateralnih dogodkov je praviloma določen in predvidljiv, bilateralne aktivnosti pa je do neke mere mogoče načrtovati in jih umeščati glede na odločitev o pravem trenutku. Programi razvojen pomoči predstavljajo eno od splošnih obvez Slovenije, torej tudi na področju pravosodja. Večino aktivnosti, ki se izvedejo v tem okviru je povezanih z obstoječimi projekti, kjer je Slovenija sodelavka pri izvedbi. Dejavnosti zaobsegajo tako stike na najvišji - ministrski ravni kot tudi tiste na nižjih političnih in strokovnih ravneh. Posamezni projekti praviloma zajemajo več faz - od pripravljalnih aktivnosti do koordinacije, izvedbe ter zaključkov.


Glede bilateralnih stikov temelji izračun pravic porabe na povprečju zadnjih let ter aktualnih načrtih dela. Izhodišča za multilateralne dejavnosti predstavljajo pričakovane aktivnosti posamezne vrste multilateralnega sodelovanja. Aktivnosti povezane z razvojno pomočjo se izvajajo glede na pričakovane potrebe, upoštevajoč povečano povpraševanje po tovrstnih aktivnostih in zmožnostih ministrstva.


Na bilateralni ravni je cilj vzdrževanje nivoja dobrih odnosov z drugimi državami ter odpravljanje morebitnih ovir pri sodelovanju. Prednost predstavljajo stiki s sosednjimi državami, državami članicami EU ter drugimi državami, kjer je Slovenija poudarjeno prisotna. Med kazalce lahko štejemo tudi število mednarodnih aktivnosti, število držav s katerimi so bile organizirane aktivnosti ipd. Rezultati se bodo kazali tudi na drugih področjih pravosodne politike, kjer bodo mednarodne aktivnosti predstavljale podporo drugim pravosodnim projektom tako na ministrstvu kot tudi širše.

Na multilateralni ravni bo med kazalce moč uvrstiti število organizacij in pobud, kjer bo ministrstvo sodelovalo, število zasedanj, sestankov in podobnih aktivnosti, teme in odločitve, ki so ali bi lahko vplivale na slovenski pravosodni sistem.

Letni cilj je dosega ustrezne stopnje razvojen pomoči. Kazalci razvojne pomoči bodo predvsem konkretne aktivnosti, ki jih je (so)izvedlo ministrstvo.


Posamezne projekte je težje opredeliti saj je mednarodna dejavnost večinoma v funkciji podpore projektom na drugih področjih pravosodja. Pomembnejših novih projektov v tem letu ne načrtujemo, kar pa ne izključuje izvedbe projektov za katere se bo med letom pokazala vsebinska in politična potreba.

2157 - Sodelovanje z evropskimi integracijami in mednarodnimi organizacijami Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Veliko sredstev bo potrebnih za sodelovanje predstavnikov MP v delovnih skupinah Sveta EU in Komisije ES, saj je izjemnega pomena za Slovenijo, da sodeluje pri pripravi dokumentov, ki jo bodo zavezovali. Delovne skupine se delijo na dve veji: za civilne in kazenske zadeve.

Delovna skupina v okviru Sveta EU na civilnem področju je t.i. Odbor za civilnopravne zadeve, ki se sestaja približno 4x mesečno. Udeležba predstavnikov MP, ki pripravljajo tudi stališča k predlogom aktov EU, je potrebna 2x - 3x mesečno. Do sedaj se je sestankov udeleževal po en predstavnik ministrstva, z vidika prihodnjega predsedovanja predstavnikov MP temu odboru, pa je nujno potrebno zagotoviti, da se bosta odbora lahko udeleževala po dva predstavnika MP.

Delovni skupini v okviru Sveta EU na kazenskem področju sta Delovna skupina za kazensko materialno pravo in Delovna skupina za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah. Sestajata se približno 4x mesečno. Udeležba

24


predstavnikov MP, ki pripravljajo tudi stališča k predlogom aktov EU, je potrebna 3x - 4x mesečno. Do sedaj se je sestankov udeleževal po en predstavnik ministrstva, z vidika prihodnjega predsedovanja predstavnikov MP tema delovnima skupinama, pa je nujno potrebno zagotoviti, da se bosta zasedanj lahko udeleževala vsaj po dva predstavnika MP.

Pomembno je tudi sodelovanje predstavnikov MP pri zasedanjih CATS (Odbor člena 36). CATS je telo, ki obravnava dokumente po tem, ko so jih že obravnavale delovne skupine in preden jih formalno sprejmeta Coreper in Svet za pravosodje in notranje zadeve. CATS je tudi forum za politične razprave, ki dajejo orientacije delovnim skupinam. To je vsekakor pomemben forum za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah in policijsko sodelovanje, kateremu mora Slovenija posvetiti vso pozornost.

Udeležba bo potrebna tudi v drugih mednarodnih organizacijah oz. srečanjih (Haška konferenca, Srednjeevropska pobuda itd.).

Povečalo se bo število delavcev Ministrstva za pravosodje, ki se bodo udeležili raznih seminarjev in delavnic na temo delovanja organov EU, ki jih organizirajo različne mednarodne in tudi slovenske organizacije. Kotizacije in stroški bivanja so pogosto zelo visoke, izkušnje, ki jih je mogoče pridobiti, pa so zelo pomembne za zagotovitev ustrezne administrativne usposobljenosti.

Še nadalje bodo potrebna sredstva za plačilo zagotovitev udeležbe na zasedanjih odborov Sveta Evrope v Strasbourgu: Odbor Sveta Evrope za kazensko pravo (CDPC), Odbor Sveta Evrope za mednarodno pravno pomoč v kazenskih zadevah (PCOC), Odbor Sveta Evrope za varstvo osebnih podatkov in Odbor za pravno sodelovanje (CDCJ).

Za Slovenijo, kot članico EU, se bodo stroški za obvezna potovanja (Bruselj) v letu 2005 znatno povečali.

Sodelovanje na vseh srečanjih, tako političnih kot strokovnih nivojih, bo nujno.

Ministrstvo za pravosodje je dolžno plačati članarino in druge obveznosti, ki za Slovenijo izhajajo iz članstva v mednarodnem inštitutu za poenotenje zasebnega prava - UNIDROIT, v Haaški konferenci za mednarodno zasebno pravo, za delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča ter druge članarine. Poleg članarine so države članice v navedenih organizacijah dolžne kriti tudi dodatne izredne stroške za delo teh organizacij ter stroške aktivne udeležbe predstavnikov Slovenije na njihovih delovnih telesih.

Povečali se bodo stroški za prevode dokumentov ter dopisov v stikih s tujino, prevodi slovenske zakonodaje, mednarodna pravna pomoč, pravosodne sodelovanje v kazenskih in civilnih zadevah idr.

Nadaljevali bomo s prevodom najpomembnejših sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu.


Kot izhodišče za stroške udeležbe na delovnih skupinah oz. odborih Sveta EU se lahko upošteva poraba v letu 2004, vendar je potrebno upoštevati, da se v prejšnjem letu predstavniki MP le-teh niso udeleževali tako pogosto. Za izračun mesečnih stroškov za udeležbo na delovnih skupinah oz. odborih Sveta EU je zato potrebno upoštevati ceno letalske karte v povezavi s frekvenco udeležbe na relevantih zasedanjih in številom udeležencev - predstavnikov MP. Pri tem je treba upoštevati, da gre večkrat za večdnevne sestanke in da je takrat treba plačati tudi stroške prenočitve.


Zagotovitev udeležbe predstavnikov Vlade RS na delovnih skupinah na Svetu EU, zato, da bi le-ti lahko kvalitetno predstavljali in zastopali stališče Republike Slovenije do predlogov aktov EU in s tem kvalitetno opravljali zakonodajno funkcijo v imenu RS v razmerju do EU. Rezultat bodo pravni akti EU, ki ne bodo v nasprotju z dosedanjo pravno tradicijo in bodo v skladu z ustavnimi načeli, ki so v veljavi v RS.


Na postavki projekti niso predvideni.

25


2020 - Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij


09042001 - Delovanje uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Opis podprograma

Podprogram ""Delovanje uprave za izvrševanje kazenskih sankcij"" zajema delovanje Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, predvsem v smislu obravnavanja in ravnanja z zaprtimi osebami, zagotavljanju bivalnih, kadrovskih, materialnih in drugih pogojev za življenje in delo v zavodih za izvrševanje kazenskih sankcij, spoštovanja pravic zaprtih oseb oziroma izvajanja obveznosti, ki jih za zaprte osebe in zaposlene nalagajo veljavni predpisi. Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij v svoji sestavi vključuje kot organizacijske enote - urade - generalni urad, zavode za izvrševanje kazenskih sankcij in prevzgojni dom.


Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1, Uradni list RS, št. 22/00, 59/02).

Izvrševanje pripora in pridržanja v skladu z zakonom o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, spremembe in dopolnitve - uradno prečiščeno besedilo Uradni list RS, št. 96/04).


Dolgoročni cilji uprave so aktivnosti, ki jih določa zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1, Uradni list RS, št. 22/00, 59/02). To je izvrševanje kazenskih sankcij ter drugih ukrepov, ki jih je izreklo sodišče v kazenskem postopku. V skladu s tem zakonom izvršuje uprava tudi kazni zapora, izrečene v postopku o prekršku ali v kakšnem drugem postopku. Med dolgoročne aktivnosti uprave sodi tudi izvrševanje pripora in pridržanja v skladu z zakonom o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, spremembe in dopolnitve - uradno prečiščeno besedilo Uradni list RS, št. 96/04).

Med dolgoročne cilje uvrščamo: - izboljšanje prostorskih pogojev in povečanje prostorskih zmogljivosti v zavodih za prestajanje kazni zapora v

skladu s programom prostorskega razvoja Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij in veljavnimi predpisi; - izboljšanje opreme - zamenjave dotrajane in nakup manjkajoče opreme - za bivalne in delovne prostore za zaprte

osebe in zaposlene v skladu z osnovnimi standardi za opremljanje Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij z osnovnimi sredstvi in drugimi veljavnimi predpisi;

- zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za življenje in delo v zavodih za prestajanje kazni zapora v skladu z veljavnimi predpisi;

- uvajanje ustreznih programov za delo z zaprtimi osebami, še posebej na področju obravnave odvisnih od drog, preprečevanja samomorov in obravnave storilcev kaznivih dejanj spolnega nasilja;

- povečanje števila zaposlenih, ki neposredno izvajajo varnostne in strokovne naloge z zaprtimi osebami v skladu s sistemizacijo, kadrovskimi normativi in z dejanskimi potrebami, ki temeljijo na številu in strukturi zaprtih oseb v posameznih zavodih;

- izboljšanje izobraževanja in usposabljanja zaposlenih za delo z zaprtimi osebami.


Med letne cilje podprograma uvrščamo izboljšanje prostorskih pogojev, zamenjavo dotrajane in nakup manjkajoče opreme za bivalne in delovne prostore za zaprte osebe in zaposlene v skladu z osnovnimi standardi, zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za življenje in delo v zavodih za prestajanje kazni zapora v skladu z veljavnimi predpisi, izboljšanje izobraževanja in usposabljanja zaposlenih za delo z zaprtimi osebami. Doseganje navedenih ciljev je odločilno povezano z višino odobrenih sredstev glede na dejanske potrebe. Od stopnje doseganja navedenih ciljev oziroma od materialnih in kadrovskih pogojev je odvisno tudi doseganje nekaterih drugih ciljev, med katerimi je najpomembnejši ohranjanje in izboljševanje stabilne varnostne situacije v najširšem smislu, da bodo zapori varni tako za obsojence, za zaposlene, kot tudi za družbo, kar nenazadnje pomeni tudi spoštovanje človekovih pravic oziroma humano in človeka dostojno prestajanje kazni.


Na proračunski postavki 6028 planiramo sredstva za plače zaposlenih, ki so potrebna za nemoteno izvrševanje dejavnosti uprave.

26



Sredstva smo planirali skladno z izhodišči.


Narava dejavnosti oziroma dela je takšna, da zahteva 24 urno prisotnost delavcev, ki opravljajo naloge varovanja zaprtih oseb in varovanja zavodov za prestajanje kazni zapora. Obseg dela je vsako leto večji, zagotavljanje 24 urne prisotnosti v zavodih za prestajanje kazni zapora pa obremenitev, ki se odraža v stalnem delu preko rednega delovnega časa. Prioritetni cilj na področju zaposlovanja v letu 2005 je učinkovitejša organizacija dela in poslovanja, zmanjšanje obsega nadurnega dela ter prezaposlitev novih delavcev z Ministrstva za obrambo.


Obveznosti na postavki uvrščamo med aktivnosti - zagotavljanje bivalnih, materialnih in drugih pogojev za življenje in delo v zavodih.


Sredstva planirana na osnovi dodeljenih limitov ne zadoščajo za kritje vseh odhodkov. Porast števila zaprtih oseb, nerealno odobrena sredstva v preteklih letih, prenosi obveznosti v naslednja proračunska obdobja so pripeljala do težke finančne situacije, do slabših življenjskih pogojev in celo do neizpolnjevanja vseh obveznosti (predpisov). Planiranje zgolj z indeksacijo kljub racionalni porabi na omenjeni postavki ni realno.


Iz proračunske postavke 4508 krijemo stroške delovanja uprave in zavodov za izvrševanje kazenskih sankcij ter prevzgojnega doma na štirinajstih lokacijah v Sloveniji. V to postavko vključujemo stroške bivanja zaprtih oseb (živila, čistila), vzdrževanja opreme za zaprte osebe, plačilo za delo zaprtih oseb, stroške izobraževanja zaposlenih in zaprtih oseb, stroške energije, tekočega vzdrževanja, zavarovanja, komunalne in PTT storitve, pisarniški material ipd. Število zaprtih oseb, izpolnjevanje določil zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, dvig življenjskih stroškov so elementi, s katerimi bomo razlagali uspešnost poslovanja ob koncu leta.

2876 - Investicije in investicijsko vzdrževanje državnih organov Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

V okviru proračunske postavke 2876 – investicije in investicijsko vzdrževanje izvajamo tako zamenjave dotrajanega premičnega premoženja (oprema kuhinj, pralnic, bivalnih prostorov zaprtih oseb, računalniška oprema ipd.), kot obnove in redna vzdrževalna dela na zgradbah, kar uvrščamo med redne aktivnosti uprave v skladu z zahtevami in pogoji zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.


Sredstva za projekte, ki vključujejo gradnjo, planiramo po tekočih cenah, za nabavo opreme in investicijsko vzdrževanje pa na osnovi postavljenih limitov za leto 2005.


V okviru projekta celovite prenove zaporov Dob načrtujemo pridobitev projektne dokumentacije celovite prenove in dokončanje gradnje kanalizacijskega omrežja s ČN.

V okviru projekta investicijsko vzdrževanje zgradb zavodov za prestajanje kazni načrtujemo obnovo ZPKZ Maribor in sicer: ženski trakt, sanitarije v celicah zapora, kopalnice pripora, pralnica, sanitarije sprejema, varnostni zid in del fasade, nakup in montažo dodatnih ključavnic za celice v ZPKZ Koper ter nepredvideno nujno investicijsko vzdrževanje objektov na drugih lokacijah za preprečitev povzročanja škode oziroma ogrožanja zdravja in življenja ljudi.

V okviru projekta nabava opreme načrtujemo nakup električnega agregata za ZPKZ Dob, obnovo kuhinjske opreme v ZPKZ Maribor ter zamenjavo starih strojev za druge zaporske kuhinje in pralnice po prioritetnem vrstnem redu. Planiramo zamenjavo in dokup telekomunikacijske opreme za žične in brezžične telekomunikacije, nakup dveh kombijev in 3 kombiniranih vozil, sistem pozivanja iz celic v Radovljici, več avdio in video opreme ter opreme za rekreacijo za potrebe zaprtih oseb, drobno opremo za zaporske ambulante, opremo za hlajenje v ZPMZKZ Celje za celoten upravni del ter klimi v ZPKZ Maribor in ZPKZ Koper. Načrtujemo tudi nakup več druge drobne opreme za vse lokacije in dopolnitev projekta za pohištvo v celicah zaprtih oseb ter izdelavo vzorčnih tipskih vrat za zaporniško celico.

27


V okviru projekta nabave ITK opreme načrtujemo nakup datotečnega strežnika (ZPKZ Ig), 45 osebnih računalnikov s pripadajočo programsko opremo na delovnih mestih MFERAC in EZO v zavodih za prestajanje kazni (nujen prehod iz Win 98 na WIN XP za nemoteno delovanje sistemov), 20 tiskalnikov, 11 kosov aktivne mrežne opreme, 5 čitalcev zdravstvenih kartic in optični čitalec ter posodobitev aplikacije EZO.

Indikatorji, na osnovi katerih bomo ugotavljali rezultate, bodo izvedena investicijsko vzdrževalna dela in nabavljena oprema od 1. 1. do 31. 12. 2005.


Načrt razvojnih programov na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij izvršujemo v okviru glavnega programa 0904 Uprava in delovanje zaporov in podprograma 09042001 Delovanje uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, in sicer preko naslednjih projektov: 1. Prenova in dozidava objektov ZPKZ Dob (2020-01-0002); 2. Nakup avtomobilov, sredstev, opreme (2020-04-0001) – uvrščamo ga med trajne naloge za ohranjanje obstoječih

kapacitet, projekt obravnavamo kot enoletni investicijski projekt; 3. Investicijsko vzdrževanje in obnove (2020-04-0002) - uvrščamo ga med trajne naloge za ohranjanje obstoječih

kapacitet, projekt obravnavamo kot enoletni investicijski projekt; 4. Nakup računalniške opreme in programov (2020-04-0003) - uvrščamo ga med trajne naloge, projekt

obravnavamo kot enoletni investicijski projekt.

5505 - Financiranje javnih gospodarskih zavodov Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Financiranje javnih gospodarskih zavodov v pristojnosti uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. V skladu z odloki o ustanovitvi lahko javni gospodarski zavodi v skladu s programom dela in finančnim načrtom, na katere je dal soglasje ustanovitelj, pridobivajo finančna sredstva iz proračuna Republike Slovenije za nemoteno izvajanje programa zagotavljanja dela zaprtih oseb.


Osnova za oblikovanje pravic porabe so letni programi dela in finančni načrti javnih gospodarskih zavodov (Emboplast, Rinka, Golovec, Kozjak) za leto 2005 in strateški (sanacijski) poslovni načrt JGZ Pohorje Mirna.


V letu 2005 bomo v skladu s finančnimi možnostmi in sprejetimi načrti JGZ financirali stroške dela in izvajanje programa zaposlovanja zaprtih oseb (v JGZ: Emboplast, Rinka, Golovec in Kozjak), večji del sredstev s postavke pa namenili sanaciji in preoblikovanju poslovnega sistema JGZ Pohorje. Cilj financiranja javnih gospodarskih zavodov je omogočiti poslovanje brez izgub (kar velja za manjše enote, saj je pridobivanje profitnega dela za zaprte osebe vedno težje) in omogočiti preoblikovanje JGZ Pohorje v kapitalsko družbo ter tako zagotoviti nadaljevanje (pozitivnega) poslovanja in vstop tujega partnerja. Tako se bo povečala (ohranila) možnost oblikovanja delovnih mest za zaprte osebe v največjem slovenskem zaporu, kjer je delo potrebno predvsem z drugih vidikov (dolgo prestajanje kazni, zagotavljanje varnosti...).

6395 - Izobraževanje delavcev Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Iz proračunske postavke 6395 krijemo stroške izobraževanja zaposlenih, ki jih organizira uprava, saj šole, ki bi v celoti zadostila našim zahtevam, ni. Glede na specifičnost penološkega dela in različne profile delavcev, predvsem pa zato, ker ne razpolagamo z lastnim izobraževalnim centrom, kakor je praksa v drugih državah, izvajajo strokovno izobraževanje, poleg delavcev uprave, tudi drugi strokovnjaki iz različnih področij dela.


Obveznosti na postavki uvrščamo med aktivnosti, ki smo jih planirali na osnovi postavljenih limitov.


V letu 2005 načrtujemo izvedbo programa izobraževanja paznikov po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij za novo sprejete delavce in redne oblike izobraževanja v okviru tretmana (alkoholizem, droge, samomori ipd.). Nekaj sredstev bomo namenili tudi usposabljanju zaposlenih za varno delo. Indikatorji, na osnovi katerih bomo ugotavljali rezultate, bodo število novosprejetih paznikov, ki bodo vključeni v izobraževanje ter izvedba drugih oblik izobraževanja v obdobju od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2005.

28


4016 - Najemnine poslovnih prostorov Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Sredstva na proračunski postavki 4016 so namenjena pokrivanju stroškov najema poslovnih prostorov in obratovalnih stroškov po sklenjenih najemnih pogodbah.


Sredstva so planirana na podlagi sklenjenih pogodb in v višini postavljenih limitov.


V letu 2005 bomo iz postavke najemnine poslovnih prostorov krili najemnine in obratovalne stroške za poslovne prostore na Tivolski 50 in najemnino za oddelek zavoda za prestajanje kazni zapora v Novi Gorici. Obveznosti na postavki sodijo med aktivnosti - izpolnjevati moramo določila iz sklenjenih najemnih pogodb.

6681 - Oborožitev in posebna varnostna oprema Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Iz sredstev na proračunski postavki 6681 nabavljamo posebno opremo (strelno orožje, zaščitno, alarmno opremo ipd.). Uprava je odgovorna za varnost vseh lokacijah zavodov za prestajanje kazni zapora in njihovih dislociranih oddelkov. Nakup posebne opreme za varovanje sodi med trajne naloge, s katero se stalno izboljšuje nivo tehničnega varovanja.


Na podlagi internega programa je potrebno izgraditi in dograditi tehnične naprave za varovanje, kupiti in obnavljati posebno opremo za varovanje osebja ter redno obnavljati zaloge streliva in drugih vrst prisilnih sredstev. Zakonska podlaga sta ZIKS in pravilnik o izvrševanju nalog paznikov. Sredstva smo planirali v okviru postavljenih limitov.


V letu 2005 načrtujemo poleg redne obnove zalog streliva in prisilnih sredstev (plinski razpršilci, gumijevke, lisice) predvsem: nakup opreme za video nadzor in alarmiranje za oddelka v Radovljici in Murski Soboti, dopolnitev video sistema na Dobu, Ljubljani in Celju ter zamenjavo manjšega video sistema v generalnem uradu. Načrtujemo tudi nakup dveh stoječih detektorjev kovine za zavoda v Ljubljani in Mariboru ter več ročnih detektorjev za več lokacij. Indikatorji, na osnovi katerih bomo ugotavljali rezultate, bodo izvedena dela in nabavljena oprema v obdobju od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2005 in posledično opisno ugotovljena večja stopnja varnosti, manj poskusov pobegov ali izvedenih pobegov, manj ilegalnega transporta prepovedanih predmetov ali substanc in nedovoljenega komuniciranja.


Načrt razvojnih programov na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij izvršujemo v okviru glavnega programa 0904 Uprava in delovanje zaporov in podprograma 09042001 Delovanje uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, in sicer preko projekta Nakup opreme za varovanje (2020-01-0004). Uvrščamo ga med trajne naloge za ohranjanje obstoječih kapacitet, projekt obravnavamo kot enoletni investicijski projekt.

1009 - Odškodnine po sodnih sklepih Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Uprava RS za izvrševanja kazenskih sankcij v praksi plačuje odškodnine zaprtim osebam in delavcem zavodov zaradi posledic poškodb pri delu in drugih dovoljenih dejavnosti oziroma usposabljanja, zaradi posledic poškodb, ki jih zaprte osebe doživijo pri medsebojnem fizičnem obračunavanju, zaradi smrti, ki so posledica zaužitih zdravil v kombinaciji s prepovedano drogo ter smrti v namenoma povzročenem požaru ali celo zaradi samomorov. Pri tem gre za odškodninsko odgovornost zavodov, saj v sodni praksi prevladuje stališče, da mora država zagotoviti zaprtim osebam varno prestajanje kazni zapora.


V skladu z določbo 25. člena Zakona o izvrševanju proračuna RS za leto 2004 in 2005 (Uradni list RS št. 130/03) smo v finančnem načrtu za leto 2005 odprli postavko, s katere poravnamo obveznosti iz naslova pravnomočnih sodnih in upravnih odločb in poravnav. Sredstva razporejamo na postavko po prejemu obveznosti za plačilo.

29



Glede na dejstvo, da velik del odškodnin poravnajo zavarovalnice, s katerimi ima uprava sklenjene pogodbe o zavarovanju premoženja in civilne odgovornosti, ni mogoče planirati sredstev za plačilo odškodnin, saj ni znano, kolikšno število odškodnin bodo zavarovalnice zavrnile v posameznem letu. Ovira pri planiranju sredstev odškodnin je tudi v tem, da ni mogoče načrtovati rokov, ko bodo pristojna sodišča dokončno odločila v posameznih odškodninskih zahtevkih upravičencev, saj večina sodnih postopkov za odškodnino traja več let. Naš cilj je poravnati vse (upravičene) zahtevke, ki jih bomo prejeli.

6680 - Oprema PUO Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

V okviru postavke 6680 v skladu s pravilnikom uprava zagotavlja uniformo in posebno opremo za paznike. Naš cilj je opremljanje paznikov v skladu s pravilnikom.


Zakonske podlage za planiranje obveznosti so ZIKS, pravilnik o nošenju, hrambi in vzdrževanju orožja, o vrstah in nošenju uniforme paznikov ter o uporabi, označitvi in opremi vozil in pravilnik o izvrševanju nalog paznikov, in sicer v višini postavljenih limitov.


V letu 2005 planiramo sprotno zamenjavo izrabljenih delov uniforme in opremljanje paznikov v skladu s pravilnikom. Indikator, na osnovi katerega bomo ugotavljali rezultate, bo nabavljena oprema paznikom v obdobju od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2005 v primerjavi z veljavnimi predpisi.

7934 - Program Socrates - tuja donacija Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Postavka tipa 3 - sredstva donacij. Namen projekta je omogočiti vsem zaprtim osebam enake možnosti za dostop do izobraževanja in usposabljanja. V ta namen bomo v zavodih izvajali različne izobraževalne oblike in se vključevali v različne projekte, katerih namen je izboljševanje prakse na tem področju.


Dejavnost na postavki planiramo v višini prejetih (doniranih) sredstev.


Cilj projekta je vključitev kar največ zaprtih oseb v najrazličnejše formalne in neformalne izobraževalne programe, saj je zviševanje ravni temeljnega znanja in usposobljenosti zaprtih oseb najboljša terciarna prevencija. V letu 2005 bomo v zavodih izvajali študijske krožke za učenje tujih jezikov v okviru projekta Allegro. Indikator bo ševilo vključenih obsojencev v izobraževanje.

31 - Obrat družbene prehrane Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Dejavnost obrata družbene prehrane je gostinska dejavnost, in sicer priprava malic, poslovnih kosil in drugih obrokov po internih naročilih.


Predlogi pravic porabe temeljijo na višini prihodkov od malic, kosil in reprezentančnih storitev. Cenik je izdelan na podlagi neposrednih materialnih stroškov in števila obrokov v predhodnem letu. Za ostale uporabnike vključuje še stroške dela.


Dejavnost obrata družbene prehrane sodi med redne aktivnosti, planiramo približno enak obseg delovanja kot v predhodnem letu. Dejavnost se v celoti financira iz lastnih prihodkov. Temu cilju je prilagojen tudi obseg delovanja.

30


160 - Obrat družbene prehrane Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke






164 - Obrat družbene prehrane ZPMZKZ Celje Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke






162 - Prevzgojni dom Radeče - obrat družbene prehrane Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke






106 - ZPKZ DOB - Obrat družbene prehrane Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Dejavnost obrata družbene prehrane je gostinska dejavnost, in sicer priprava malic, poslovnih kosil in drugih obrokov po internih naročilih.



31





S projekta investicije v zgradbe in opremo obrata družbene prehrane izvajamo vzdrževalna dela in nabavo osnovnih sredstev v obsegu, ki zagotavlja ohranjanje obstoječega nivoja opremljenosti. Gre za zamenjave dokončno izrabljenih in neuporabnih osnovnih sredstev, brez katerih ni funkcionalne uporabe obrata družbene prehrane.

108 - ZPKZ DOB - Počitniška dejavnost Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Počitniška dejavnost obsega upravljanje in poslovanje s počitniškimi kapacitetami ter vzdrževanje počitniških objektov in opreme.


Predlogi pravic porabe temeljijo na predvidenih prihodkih od letovanja uporabnikov. Izhodišča za oblikovanje načrtovanih cen so višine dejanskih stroškov v predhodnem letu ob upoštevanju zasedenosti kapacitet.


Počitniška dejavnost sodi med redne aktivnosti, planiramo približno enak obseg delovanja kot v predhodnem letu. Dejavnost se v celoti financira iz lastnih prihodkov, ki so namenjeni izključno pokrivanju odhodkov povezanih z opravljanjem dejavnosti. Temu cilju je prilagojen tudi obseg delovanja.


S projekta investicije v zgradbe in opremo počitniške dejavnosti financiramo vzdrževalna dela in nabavo osnovnih sredstev v obsegu, ki zagotavlja ohranjanje obstoječega nivoja opremljenosti objektov in stanje zgradb oziroma bivalnih enot.

169 - ZPKZ Ljubljana - Obrat družbene prehrane Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke






8910 - Osnovna sredstva - sredstva odškodnine Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Postavka tipa 7 - sredstva odškodnin iz zavarovanja premoženja, iz katere nabavljamo opremo, ki jo je zaradi uničenja ali nenadne iztrošenosti nujno kupiti v kratkem času. Iz te postavke se delno financira tudi nakup druge vrednejše opreme, za katero smo po uničenju prejeli zavarovalnino.


Dejavnost na postavki planiramo v višini prejetih sredstev.


Proračunska sredstva trošimo v skladu s sprejetim planom, odstopanja pa nastajajo zaradi nujnih del, popravil ali odprave škode. Dejavnost Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij je namreč specifična - zagotavljamo osnovne

32


pogoje bivanja in dela zaprtim osebam. Pri delu se pogosteje srečujemo s poškodbami ali uničenjem opreme, zato je cilj porabiti prejete zavarovalnine za nadomestitev neplanirane poškodovane ali uničene opreme.


S sredstvi odškodnin sofinanciramo nabavo opreme v okviru projektov Nakup opreme za varovanje (2020-01-0004) in Nakup avtomobilov, sredstev in opreme (2020-04-0001).

20032001 - Socialno varstvo obsojencev Opis podprograma

Podprogram ""Socialno varstvo obsojencev"" zajema zdravstveno zavarovanje obsojencev. Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij določa, da se zdravstveno varstvo obsojencev izvaja po splošnih predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in zdravstveni ter lekarniški dejavnosti. Podprogram izvaja Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij.


Na podlagi 58. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in v povezavi s 5. in 9. členom istega zakona je potrebno obsojencem na prestajanju kazni zapora in mladoletnikom na prestajanju vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom zagotoviti brezplačno zdravstveno varstvo. 7. člen zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju RS določa, da RS zagotavlja iz proračuna sredstva za plačilo zdravstvenih storitev za obsojence na prestajanju kazni zapora in za mladoletnike na prestajanju vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom. Na podlagi 61. člena omenjenega zakona je potrebno obsojence dodatno zavarovati za razliko do polne vrednosti storitev iz 2. do 6. točke 23. člena cit. zakona. Na podlagi 17. člena cit. zakona smo dolžni plačevati prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen za osebe na prestajanju zaporne kazni in vzgojnega ukrepa pri delu, poklicnem izobraževanju in pri opravljanju dovoljenih dejavnosti v skladu z zakonom.


Dolgoročni cilj na področju zagotavljanja zdravstvenega varstva zaprtih oseb je vključitev zavodskih ambulant v sistem javne zdravstvene mreže oziroma v javno zdravstvo. Z vključitvijo v javno mrežo bo zagotovljena enotna kvaliteta zdravstvenega varstva za zaprte osebe. Odpravljeni bodo zamudni postopki izbiranja zdravnikov za delo v zavodskih ambulantah po principu javnih naročil in omogočeno bo zagotavljanje nadzora nad izvajanjem zdravstvenih storitev v zavodskih ambulantah.


Z naraščanjem števila zaprtih oseb in neizvajanjem sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja izredno težko opredelimo cilje. Naš cilj je poravnati vse obveznosti, ki bodo v letu 2005 nastale.

7448 - Zdravstveno zavarovanje obsojencev Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke

Dejavnost zdravstvenega zavarovanja sodi med zakonske obveznosti uprave (na podlagi zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in na podlagi zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju).


49. člen Zakona o izvrševanju proračuna RS za leti 2004 in 2005 (Uradni list št. 130 z dne 23.12.2003) je določil, da imajo obsojenci na prestajanju zaporne kazni in mladoletniki na prestajanju vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom od 1.1.2004 do sistemske ureditve status zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Zakon je ob enem določil, da je plačnik prispevkov Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij, višino prispevkov pa določi ZZZS RS.

Glede na to, da ZZZS ni pristopil k izvajanju navedene zakonske določbe, je uprava s 1.1.2004 začela neposredno plačevati vse zdravstvene storitve za obsojence in mladoletnike v zunanjih zdravstvenih ustanovah in zdravila. Storitev se bo zagotavljala na enak način tudi v letu 2005.


Dejavnost zdravstvenega zavarovanja sodi med zakonske obveznosti uprave. Indikator izvedbe, na osnovi katerega bomo ugotavljali letni rezultat, je število zaprtih oseb, katerim bo v obdobju od 1.1.2005 do 31.12.2005 potrebno zagotoviti zdravstveno zavarovanje. Cilj uprave je poravnati vse obveznosti, ki bodo v letu 2005 nastale.

33


2021 - Inšpektorat RS za varstvo osebnih podatkov


09012008 - Delovanje inšpektorata za varstvo osebnih podatkov Opis podprograma

Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb Zakona o varstvu osebnih podatkov in drugih predpisov s področja varstva osebnih podatkov ter zagotavlja enotno uresničevanje ukrepov na področju varstva osebnih podatkov. Pri svojem delu sodeluje z ministrstvi pri pripravi predpisov s področja osebnih podatkov ter z drugimi državnimi organi, pristojnimi organi Evropske unije za varstvo posameznikov, mednarodnimi organizacijami, tujimi nadzornimi organi za varstvo osebnih podatkov, zavodi združenji, nevladnimi organizacijami s področja varstva osebnih podatkov ter drugimi organi in organizacijami glede vseh vprašanj, ki so pomembna za varstvo osebnih podatkov.


Pravna podlaga za delovanje Inšpektorata za varstvo osebnih podatkov je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 59/99, 57/01, 59/01 in 86/04), Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 56/02) ter Uredba o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/03).


Zagotovitev doslednega izvajanja določb Zakona o varstvu osebnih podatkov, zagotavljanje enotnega uresničevanja ukrepov na področju varstva osebnih podatkov ter s tem povezano izboljšanje stanja na področju varstva osebnih podatkov.


Zagotavljanje izvajanja določb Zakona o varstvu osebnih podatkov in uskladitev Zakona o varstvu osebnih podatkov z Direktivo 95/46/EC o zaščiti posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem gibanju takih podatkov.


Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov opravlja upravne in druge z zakonom določene naloge, s katerimi se zagotavlja enotno uresničevanje ukrepov na področju varstva osebnih podatkov.

Med upravne naloge inšpektorata sodijo predvsem inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1; Uradni list RS, št. 86/04), vodenje postopkov za izdajo odločb glede iznosa osebnih podatkov v tretje države, odločanje o dopustnosti izvajanja biometrijskih ukrepov na področju zasebnega sektorja ter izdaja dovoljen za povezavo zbirk osebnih podatkov.

Poleg zgoraj navedenih upravnih nalog inšpektorat sodeluje z državnimi organi, pristojnimi organi Evropske unije za varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, mednarodnimi organizacijami, tujimi nadzornimi organi za varstvo osebnih podatkov, zavodi, združenji ter drugimi organi in organizacijami glede vseh vprašanj, ki so pomembna za varstvo osebnih podatkov; daje in objavlja predhodna mnenja ministrstvom, državnemu zboru, organom samoupravnih lokalnih skupnosti, drugim državnim organom ter nosilcem javnih pooblastil o usklajenosti določb predlogov predpisov z zakoni in drugimi predpisi, ki urejajo osebne podatke; daje in objavlja neobvezna mnenja, pojasnila in stališča o vprašanjih s področja varstva osebnih podatkov; pripravlja, daje in objavlja neobvezna navodila in priporočila glede varstva osebnih podatkov na posameznem področju ter pripravlja in objavlja poročila o delu Inšpektorata za varstvo osebnih podatkov v preteklih letih.


Na podlagi z zakonom določenih nalog oz. dejavnosti, ki jih opravlja inšpektorat, se skladno z navodili za pripravo državnega proračuna zagotavljajo sredstva za plače zaposlenih.


S sredstvi na PP se zagotavljajo sledeči cilji: zagotovitev enotnega uresničevanja ukrepov na področju varstva osebnih podatkov, uveljavitve in izvajanje novega Zakona o varstvu osebnih podatkov, izboljšanje stanja na področju varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji ter zagotovitev pogojev za učinkovit pričetek dela Državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov.

34



Na tej proračunski postavni se ne izvaja nobenih projektov.






Višina sredstev, ki so potrebna za pokrivanje tekočih materialnih stroškov, ki nastajajo pri opravljanju nalog inšpektorata, temelji na nalogah, ki jih je potrebno opraviti za doseganje zastavljenih ciljev. Zaradi povečanja nalog na mednarodnih zadevah (sodelovanje z organi Evropske unije) so predvidena večja finančna sredstva za potne stroške.




Na tej proračunski postavni se ne izvaja nobenih projektov.

2174 - Investicije in investicijsko vzdrževanje državnih organov Obrazložitev dejavnosti v okviru proračunske postavke




35



Višina sredstev temelji na ocenjeni vrednosti računalniške opreme, ki je potrebna oz. jo je potrebno nabaviti za uspešno opravljanje nalog inšpektorata.




Sredstva so namenjena za nakup računalniške opreme, ki jo Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov potrebuje za uspešno opravljanje svojih nalog.

36

20 ministrstvo za pravosodje · 2005. 7. 20. · obrazložitev finančnega načrta rebalans...

Documents