1949 zgodovina starega veka

http://slidepdf.com/reader/full/1949-zgodovina-starega-veka 1/193

n
re-
delovati
tarokamene
Spo
=etka
gra
ri
odovni
reditvi
lavno
Poglavar
odu
osfane
moški.
rvenstvo
drueni
oljedelci
in
ivinorejci,

na
rimer
ilo
meznimi
sebami.
ako

emljiš
=a,
e
isti
imeli, o postali
in ogataši
in
V eh dolinah o
pisov
Mnoge
pomenike
reteklosti
dkrijejo
zkopavanjem.
Z
rirejali

anašnjih
•prou=uje

Zgodovina ruibe
drugih
deel.

e

=
amenja,
polotoku.
olni
ne

o
e
ovci
au
=ili
ni
ilo
vorilo
letena
z
jene na isokih rajih, premene otoke. veza med njimi e
v em asu mogo
zgnitih
9
=a-
dirale
jihove
omove

vodohrame.
li , akor im
zdaj ravijo giptu, a d u f o v . o o pravljali a ale
na= in:
jo

e
•

,
»
med
pogosto
\

§

.

=

=
celo

roba.
kjer
ve=
no
kupaj
ogovi,
a
o
okopu
opravi=iti
je hranila
našnjih
ni.
Revei

oprn.«
reci
vedel
o
= rajevnih
recev,
Vse
mnoilo.
moral

Kmetov
je
pla=
evati
davke
tudi
omarhu
revesa, i
e astel
Keopsova^pira-
Na ahodnem bregu
kolosi
pr. . .
Kraj
Grški godovinar
amo
ceste
a
iramid
stavlja lee=
o
e
darovala
o
gradili
v
Ta
pr.

Pri vhodu

n
ih
pognali
pehota e
§

oga
Amona.
Tako
ropanjem.

pohodu
i
t -
Po
pisku
rvem
ohodu.
Pripeljal
e
rtov
giptu.

asu-
blagajno.
prihajali
lagom
rgovci
javilo
giptu
osoda, roje, iše=a lja, zdelki z rnega n o-
natega
n
ristokra-
cije.

e
ila
ri
jih
koraj
ikdar
iso
Mala
Azija.
Proti
oncu
5.

nosi a
B oi Hetiti restol amzes
. bral

Egiptom o
katerikoli
o eavo
iso
ogli
o
Zaostritev
bili
je

pajal
=
skega raljestva.
§ 1 . Egip
na
rakove,
ki
o
ih
prevezali
ekoliko
rk.
Egip
=anska
Vsega
kupaj
e

O rodolomcu«. jej

ta
e
t
ine,

§ 2.
uno
tako
b
erzij-
ne
oplava
Tigrisa
avgustu-septembru e
do

rugo
o
ivje;
adovnjakih
so
astle
vitna,
er

cev), arg
=
drave.
ska
plemena
vzhoda
o
postal
Babilon
prestol-
oblastjo
=
vklesani
v
teber
ljanu,
n
a
mora
aznovati
s
mrtjo.«
naro
ospodarjem
=
Kasneje je prišla Babilonija pod
oblast
Asirije.
roje.
as
ar.
Imel
e

V
Sovjetski
rmeniji

hranilo v
rava.
da
kjer e ilo
v

nijo, Malo Azijo n asedla elo Egipt. Meje Asirije o egale od
Tigrisa
prostore
nehale
pla
=

=

kanali,
Klinasto

risu. Pripovedovali
astline
o
ovenele.
Tisti,
ivi
p
a

odaril
ibanja.

ni.
izkopava-
(v
e
asirskih

HL
ENICIJA,
UDEJA,
ERZIJA
aterih
pe=ati z ivinorejo
vinsko
trto.
,_

obali,
deloma

krog
orali
puš=
ati
nike v tistih
V
skanju
unjev,
o
roti

o
stvarili
panije

§

v
em morju e ako asi=ena oljo, ía e ivljenje ivih
organizmov
v
pretvorila

Priblino redi
so bogato
vetiš=e
ljevo ala=o.
število elavskih
eke
avke.
Zasunjene
morali itu n livnem lju la=evati ralju mesta ira
za
veliko
39
ez Palestino
renj-

azglasili
sahnejo.
oljedelci
n
ivino-
rejci
e
seh obrih uhov o meli oga Or mú z d
a.
o

dela.
Ormuzd
r
25
ala

.) .

azdelil
a
vrsto
okrajin
— satrapi
d
prebivalcev

se brez
nik je
je il
in
alostno,
=
Leta
jili

kraljic,
a
d

Zbirka eh pripovedk n mitov bogovih fe nana pod imenom
»Ved

so islili,
rugi
ta
•n njihovi rebivalci o prešli k
mirnemu
ra-

rok
so meli a bojo ustanovo. Zato e bilo reba poštovati
bramane ot rvo n ajvišjo

Pridelovati

—


rednjem
n
podnjem
Gan-
gesu.
oblast bramanov,
o za
eli narode
Magade vedno

med
v
re
kipi
roti

Skupno

vero.
n
azpadla
na
ri
ele.
nem
eziku,
i
t
ve
nanost;
veku
vališ=a ilovnatih
Druga,
velikega
polj,
o
e
davnaj
porabljali
vinske
udovitosti

z
den
rvih
vanjih. amo rou=

v
obsegu
udi
o
spodkopavali
olagoma

okroij.

biti
al

§ 6. Upori

ništvu.
V
na itajskem akor

R de
.

tega o
il i
avsezadnje oraeni.
glavah umene

n
drla
v
Kitajsko.

Pri
itajcih
e
se
tari
davnaj,
lušati
kitajski id «
najprej radili z bite line n rsti. asneje o a
a
=eli

oblagati z opeko n velikimi kamnitnimi ploš=ami. Zid se le=
e

cesarji
v

plovbi
se jo ,
v
Indijo,
Arabsko.
STARA GR
povsod
enaka.
Vzhodna
bala
Gr

na
Azije Kreta — a

vali
Grška emlja
lidi
magali
Heinrich
Agamemnona. e
Pozneje
e

grškem
z-
ro=
ilu
shrambe,
azkošne
robnice,
Kreti o našli udi isavo; oda oslej e =enjaki e
niso
mogli
azbrati.
te

o
e
bilo

avladal
nad
svetom. ega boga a e pet dstavil o udi orbi jegov
mlajši

—

soda.'

imenovali

judi
n
nerojem
a

ajal M i n o t a v r u,
a
ubije
aljubila
=
bupu
e
je
rgel
e
edaj

odraste

vojni
esalski

=

zlato
uno
in
n
ko
o
e
—

veliki
dogodki
o
pripada
jabolko.
eroja
e
dele-
elejev
in
riamov

hilov
pustili

m u
HÏT
e
pustili
beg. amo Hektor ni maral trahopetno beati n e akal na
pribliujo

adrhtel,
Pred
Ahila

§ 34, Odiseja«
é

sopotnikom. ami
ko
e

Odisej
med
dvema
straš-

e bil
nespodobno o
=etje nub-
etovi
iši.
o
a
meli
a
bera=a. rugi an o disejevem rihodu e il polonov
praznik
n
proiti
2


podatkov

pojmo-
vanju

ojš
je
mel
Feakov
Alkinoj,
dvorcem
ta
ila

darstvu
olg
uenjstvo,
=asih
odpirali

krajih Gr ije

nje,
emljiš
e
tarešine,

e
(8.
njimi,
=

73
sko
M
i

olonij
dale


vila ehnika n azširilo nanje a ajrazli=nejših odro= jih.
Novo

nosili
lanene
obleke
o
skih
odelovati
v
vejic, jihova mena o apisovali
osebne

o

ilu
v
emelj-
etja
judi
n
elo
drav.

Orakelj
je
o
e
v esnici uni= il raljestvo, amo
e

asu
Po menu ega mesta e e udi rava a=ela
imenovati
Podjarmljeno judstvo e
oljenih radnih seb. olili o ih
na no eto. Oblast forov e e =asoma e=ala. elo ralja
so
Kazredi
íáte,
ojaško
ro-
jega asa
grških
ravah.
Niso

biti
ratki.

Pehoto
stale
pcle-
poneške
letju pr. .
zveze. ak
vlogo

§

Od
Poleg
— z
ra
njenega
oke elikih
od
dolnik

so Drakonove akone
n
o
d
poloaju,
o
Ti o

odiš=
so
bili

lastnikov. tenski
emos e

Fizistrát
ikovi
amovlado
pomo
= poljedelcem,
ki
so
bili
naj-
bolj
tiski,
azširil
ski
je
Vsi Pizistratovi
H i -
P á r h u. Ta va irana ta e prevzetno vedla, ista utila
ljudstvom
n
ta
tiskala
ravljane.
Vsak ravljan
gospodarjev
nikakih
pravic. e elo isti dravljan, ki m u e bil amo den
od
uivala
pravice
samo
=
odzvale
amo
rdo-
a
rgli
Darijeve
o-
slanike
likor
o
je

tem, a e reba raditi adje. redlagal
e,
a
e
velikega omena. Nastopil e roti emistokleju
n
ahteval,
da

i
im
P
rave
je
pregovoril
Spartance,
a
o
poslali


risudes
m
s zveza aupanje
a
on-

brodovje
e
oslali

in
polovico
1

on


ske

drav-

er
^rocvit
snenobelega marmorja n bdajala a e
rsta

>Teleban
i,
o
arale;
e
veem
v0
ki
Atenci o a
polje-
v Atenah. Nagnetenost prebivalstva e pripomogla k astanku

a
e
umrl.
pohiteli
.
Ker e il a
pra-
šanj,
aradi
Alkibiades
Sicilijo
roti
mestu
i r a k u z a m, i o pod-
pirale
parto.
To o ili b
redil, toda med potjo je zbeal v Sparto n tako
izdal

razpletu.
f l
Leta

hotel

ega
ri

i
i
pomogle
izro

j
o
oligarhov
=
na
toku

da
sta
unjev,
mestih
n
Leta
umetnosti
n
n
omedija)
ile
godaj
omladi,
o
borovskim
n
rebudil
aravo.

vanjih

gledališ=a,
v
bile
bila

i
adevali
elike

ledalci.
Pritegoval


nasto-
si
i
re-
a
ustva n
=
kot atu
rave.

dobe.
vo-
jimi
§

iteraturi
(E

bil

-
v
esni
n
adnjemu
ri-
ko

kulture,
obiskal
az-
az-
Medtem
o
dides zroke godovinskih ogodkov o

=

ustvarili
bil prvi
ogenj.

S emi prašanji o e e=ali udi sofisti. o o ili
potujo

Atenah
rimeri emokritom
menuje
»Drava«,
podaja
Platon
na
Ti
ivajo
se
kupno.

ilozofije,
matematike,
je uenjstvo

Aten,
so
Gr

i
o
zvedli
celo
Gr

vojske slabljene. o o videli
Atenci,
avezniki
i
1 12
skorja.

ustvarjala
dobila
naziv
make-
n
V amih
dvema
stokrati
Makedoniji,
e
a a=eloval rugi ovornik — s h i n e s.
Demosten
e
aje
je

sklenil mir
Korintski orintu vsegrški kongres.
in
ast-
repoveduje
svobojenje
unjev.
prepre
r
Uklonil
ruino
n

lavno

n
rh
ega,
vasi
njegovi
svoji.
Aleksandrova
ukloniti
n
323
=
Po
no
dšla
godo-
jih
azpadla
ljevina.
grško-vzhodno
ulturo

bivalstvom.
u
o
iveli
Grki
kritika,

ki
ih
e
azloil
e
geometri
Druga veza,
so e ridruila ako elika mesta akor Sikion n Korint.
Postopoma e e
.

oljeni

=
obili
je otlej es as ojskoval. ospodarji unjev
o

udi
jer

o

june
Zahodni
morja, b igar bali e
godaj
Laciju
herojev

=
ni

=

53.
jimi

imska

o
rata
ji-
hovih
iš
o
amo
o
odili
o
bi=
aju,

ska
predloga.
imenoval
odloil
njegovo
dalje
o
plebejci o
o
Kapitol
urišu, e iso osre= ili. edaj o a a=eli alci
oblegati.
Neko
alski
oddelek.
enju
imskim
rali
drug
lovek,
i
e
vojsko

se
e
pet
§

n
la
.

e
ravice
in
iso

vladal,
ajti

talije,
in

novorojen

Med
udi
=
so eugodni. Vodili o
Eni o
zaobljubiti, a odo
ivo
so
§ 69 . Prva punska* vojna (leta 26 4—241 pr. n.
e.)

unske
20
akal
nedale
— umidijcev
prebivalcev
u
K
strani. Ko=no e eta 4 1

kontrr
1 34
so ostavili
Kartagine.
da

e
ktobra,
e
stalo
le

m u

Ta
e

voji
popolnoma
r.
so ih
n
skupna
hudo
rgovce.
ali
so
enatu
e
e
=enico:
vrvi
ivil
nista
Pomladi eta
mestnih
ulicah:
Kartaginci
Kartagine o rodali

=aja.

.

.

Tretji
dale

mestnih
pomo

je

s
ivljenjem
n
mrtjo
r.

rebivalce.
nbiranjc

ope

aviti
osojili
V
asu

alo.
kuharje-specialíste. Število

.


ljali na
pet
=
=ilo
t
ravljanov.
evei.
o
e
a,
=

e
azdeli

emlje
ed
dravljane
bi


odlo
i-
jimi
Isto=
asno
n
mnoice
bitega
in katera e privatna.
=
rata

ustanoviti
e
i

„ kupš= ina
puš=ati

i
o
ho-

dale
oveljstvom
pr.

vpliv v Rimu n vsako eto o ga zvolili a konzula.
§ 79 . Druga vstaja sunjev

=

j,
i
o
ga
postavil
Salvija
n
Ateniona.
«till

Medtem e

101.
Zadniit
odlo
= ilnem
' itki,
u-

o
olgo
mesto
i

agotoviti
vrniti
škripci j ske iste.

panije
o

rdnjavo,
i
posebno
vezo
imu.
, Toda em e borba Špancev a neodvisnost ni kon=ala.
Borbo
proti
Rimu
-*~ •
•
njev,
ki
ga
a
dobrega ladiatorja o teli istega, i e hitro n pretno o-
bijal
Rimljani
njali
nastop
.72

Mark
tak napravil kozi vso

« 59
htevati
zpostavitev
ojaške
odlo
rimskih

Leta
3
dotlej
privrenec udi
=
Nastopil e roti
so
a
podpirali.
Tu
e
bral

ne
a
olgo.
Pompej
poraze. oda
=
nase, e odvojil la
tudi
dal
panijo,


Antonij,
ktavian
polnomo

.
.
Sula, ompej, ezar, Oktavian o ili ojskovodje, i o e
opirali
kamorkoli.
nal
nanj'e a osego blasti. aka ojska e udi azbila evolu-
cionarno
ki i
unjev
n

bogu,
izvajati
nabore
a
Dobil
e

o
e
e=
krat
katero

rimske
§ 7.
denar, i
16 8

unjev.
To
ogromno
ima. a
prijatelj
Antonij.
D
nili rste

skupš=
ina,
=
n
deleen
ijajne
zobrazbe.
Trojanec

•
in
mladih
etih

gnanstva iso
Tit
o
Filozof
z
elikim
ojak
n
in
nekrivim.
edemnajstletni
gospodarja,
=

ubiti
višji
Vespa-
Vojaško
isci-
plino
o
zaradi
atiranja
o
odstvo
navse-
trašna

Za borbo proti

.) .
=el
o
obili

=
prav
o
talije.
okrajine,
ozemlju
so meti
vojakom
l
sinovom:
Bogatite
vojake,
a
vse
e-
z eformo

po-
1 2 Zgodovina
darjem unjev
poprej.
Še

unaj.
tudi
Na
Gosposke
ristave
sedli
n
orušili.
o
roglasili
oditelja:
Ojacenje

asoma
imska
pore,
religija unjev,
=
love=en bog, i aj i e prikazal a emlji n ešil lo-
veški od la

o ivljenju
cerkve
àpor
cerkve
kot
otrebovala

ristjanov
poma preminjala voj na aj. Dravi e ilo daj oristneje,
da
oj;
asprotno,
asproti
ospodi.
»Vi
unji
obli=
ju
ojemu«,
beremo
v
cerkvenih
njigah.
Tako
e

•
.) .
z-
ridigati.
peš
med
nim
Valent e privolil n ogromno pleme e
prišlo
ez
Donavo.

Gotom, i'so a udó orazili ri mestu Adrianopolu;
tudi
vojega
dozij e
vse
cesarstvo.
Po
eodozijevi
mrti
leta
=
nad
jegov

Galiji apadla mo

vgustu a

batino.

.


§

arava
in
rebivalstvo

§

§
1
—
IV.

§
§

R im
§
§ 9 . Prva punska vojna
pr.
18—201
III. Suenjski
§

. .

54
14
. e.

1949 zgodovina starega veka

Documents