154 slove niana seina 16. dodatek o folklornih … · 154 slove niana seina 1 2 2018 16. dodatek o...

154 Leto 1, št. 2 (Avgust, 2018)SLOVE N IANA - vsebina

16. DODATEK O FOLKLORNIH FESTIVALIH IN IZBOR VISOKO UMETNIŠKIH BISEROV IZ LATINSKE AMERIKE IN IZ ZDA

43Slika 75: Festival v Cosquinu 2018 je zdaj že tradicionalen, 58. festival folklornih pesmi in plesov Argentine. Dogaja se teden dni v januarju vsako leto - v kraju Cosquin v pokrajini Cordoba, v osrednji Argentini. Nad festivalom”bedi” tudi država

Argentina.

43Slika 76: Yamila Cafrune ob kipu/repliki, nje očeta J. Cafrune-ja v

Cosqinu.

43Slika 77: Los Chalchaleros,50 let delujoča vrhunska folklorna skupina,

Argentina.

43Slika 78: Jorge Cafrune in fant-otrok “Marito”. sta pela izjemno lepe pesmi v

duetu.

V deželah,v državah Latinske Amerike (in tudi v bližnji na državi Hrvatski) imajo ne-kaj, kar nam v “naši” državi R. Sloveniji - izrazito - manjka. Imajo namreč:KVALITETNE, VELIKE, “VSEDRŽAVNE” FOLKLORNE FESTIVALE, na katerih SVOJE TRADICIONALNE LJUDSKE, FOLKLORNE IN PONARODELE AVTORSKE PESMI IN PLESE aktualizirajo, pokažejo-izvajajo v originalni, v tradicionalni, nekatere pa tudi v v umet-niško dodelani podobi.Predstavijo, omogočijo pa tudi žive nastope tudi najbolj uveljavljenim skupinam in individualnim avtorjem, izvajalcem - iz cele npr.Argentine, iz sosednjih dežel.Seveda takim, ki izhajajo iz ljudske, folklorne tradicije, špansko govorečih - Argentine, Mehike itd.Starejše zvrsti kot so “tango” in novejše kot je “rock” in ostale aktualne pop zvrsti itd. - iz-vajajo - drugje ! Leta 1961 so lokalni podjetniki in kulturniki ter folklorni umetniški avtorji inizvajalci - v Cosquinu, v osrednji provinci Argentine - Cordoba - ustanovili in izvedli 1. folklorni - festival, imenovan po kraju, mestu Cosquin.FESTIVAL - “ COSQUIN”, Argentina.Časovno so festival postavili v mesec januar - vsako leto.Ta festival ustanovitelji niso organizirali iz “čiste - ničle”: kvalitetne ljudske in pon-arodele pesmi in plesi so med ljudmi Argentine živeli spontano že od nekdajjjj, od zgod-njih časov priseljevanja dalje. lna zasebnih prireditvah ( poroke itd.) , na krajevnih veselicah ob lokalnih praznikih itd., kjer so nastopali trenutno aktivni glasbeniki, pevci.Osnovne in festival spremljajoče prireditve, nastopi itd. trajajo po teden dni.

PAR LET NAZAJ !IZJEMNO

PRILJUBLJENEMU TUDI DEJANSKOAVTENTIČNEMU

LJUDSKEMU PEVCUJORGE-JU

CAFRUNE-JU(1937-19778) SO V

COSQUINUPOSTAVILI SPOME-

NIKKIP-REPLIKO

TAKEGA KOT JEMOŽATI

JORGE CAFRUNERES - BIL !

Zapis Janez K.Kern

VRHUNSKO KVALITENA SKUPINA

“LOS CHALCHALEROS”JE 50 LET BILA

OSREDNJA FOLKLORNA ZASEDBA ARGENTINE.,

IZVRSTNI PEVCI, GLASBENIKI SO

Z LEPIM, MOŠKO ODLOČNIM PETJEM, IGRANJEM

NARAVNOST “OSREČEVALI”

LJUDI ARGENTINES SVOJIM NASTOPANJEM

TUDI V COSQUINU !Zapis Janez K.

Kern

43CITATNI PREPOSTNETEK:Slika 75: Festival v Cosquinu 2018 je zdaj že tradicionalen, 58. festival folklornih pesmi in plesov Argentine. Dogaja se teden dni v januarju vsako leto - v kraju Cosquin v pokrajini Cordoba, v osrednji Argentini. Nad festivalom”bedi” tudi država Argentina. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=LSr9_L2S5K4 Slika 76: Yamila Cafrune ob kipu/repliki, nje očeta J. Cafrune-ja v Cosqinu. Vir: http://saltasoy.com.ar/yamila-cafrune-presenta-cafruneando-en-los-valles-calchaquies/ Slika 77: Los Chalchaleros,50 let delujoča vrhunska folklorna skupina, Argentina. Vir: https://www.ebay.com/itm/Los-Chalchaleros-Salta-la-Linda-New-CD-/362191344592 Slika 78: Jorge Cafrune in fant-otrok “Marito”. sta pela izjemno lepe pesmi v duetu. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=7Q8hknES3wk.

DVA NAJBOLJ ZNANA FOLKLORNA FESTIVALA IZ LATINSKE AMERIKE

155Leto 1, št. 2 (Avgust, 2018) SLOVE N IANA - vsebina

44CITATNI PREPOSTNETEK:Slika 79: Zelo lep priljubljeni ples “Zamba” - z robčki Santiago Ayala- in Viola Norma. 44Slika 80: Mladi na tekmovanjih piešejo pod vplivom S. Ayale umetniško dodelane verzije folklornih plesov, na pesmi v lepih izvedbah skupine Los Chalchaleros. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=oY7JvYcuLgA. 44Slika 81: El Tondero-Tipični zelo živ in lep ples zapeljevanja, snubljenja iz Peruja. Vir: httpswatch?v=XZX8KYZcfL8watch?v=oY7JvYcuLgA


Mehika, Latinska Amerika, Argentina, ZDA

Objavljamo nekaj zelo zanimivih in kulturno, sporočilno zelo pomembnih, pravzaprav . vrhunskih pesemskih, plesnih in prireditvenih vsebin iz izjemno bogatega folklor-no in splošno-umetniškega oz. kulturnegaa dogajanja v Latinski Ameriki in v ZDA.Splošno znano je, kako veliko izvrstnih pesmi, pevcev, glasbe, plesov v svetovno zakladnico trajnih kulturnih dosežkov - prihaja - prav iz Mehike in iz ostalih dežel Latinske AmerikeLjudje iz Latinske Amerike so razvili svojo avtonomno in avtohtonono kulturo npr. Argentina in Mehika tudi samostojno kinematografijo, ki je dala nekaj filmskih “bi-serov “ ( npr. filmi Madreselva, Tango itd.), ki so bili “obrtiiško” solidni, Predvsem zato, ker bi bil zelo vesel, če bi tudi mi v naši Sloveniji - bolj cenili in gojili lastno, slovensko kulturno dediščino in tudi lastno živo novo, tekočo ustvarjalnost - podob-no kot imajo to urejeno - v Argentini, Mehiki itd.

44Slika 79: Zelo lep priljubljeni ples “Zamba” - z robčki Santiago Ayala- in Viola

Norma.

44Slika 80: Mladi na tekmovanjih piešejo pod vplivom S. Ayale umetniško dodelane verzije folklornih plesov, na pesmi v lepih

izvedbah skupine Los Chalchaleros.

44Slika 81: El Tondero-Tipični zelo živ in lep ples zapeljevanja, snubljenja iz Peruja.

Danes, leta 2018 se po deželah Latinske Amerike še plešejo najstarejši tradicionalni plesi v njih originalni podobi. Tako je tudi s starimi tradicionalnimi ljudskimi pesmimi. Ker pa je bilo v 19. in v 20. stoletju veliko zelo talentiranih na to tradicionalno ljudsko tvornost zelo naveza-nih posamičnih ustvarjalcev in izvajalcev teh starih, tradiciionalnih plesov in pesmi - je prišlo v vseh špansko govorečih deželah Latinske Amerike - zlasti pa v Argentini do zanimivega pojava “umetniškega povišanja in dodelave teh starih, vsem ljudem zelo ljubih plesov in pesmi.

“ZAMBA” v Argentini pomeni lepo, resno, slovesno pesem, ki resno govori o temeljnih stvareh v življenju: kot so ljubezen do ženske-staršev, zvestoba, ljubezen do domov-ine, o želji po sreči itd.ž“Zambe del panuelo “ - so slovesne pete pesmi plesane počasi, elegantno, z zadržano energi-jo in z lepim,zadržano energičnimi koraki ter z lepim, ritmičnim vihtenjem rut, robčkov. Bolj živahno, elegantno in odrezavo so plesane - t.i. “ chacharere” v tradicionalnih ali sodobejših oblačilih in zelo živahne - “chueche” - podobne naši “polki”, ki v ples vnašajo veliko “nagajanja” med plešoćima moškim in žensko. Vse te plese, ki verjetno izvirajo iz evropskih srednjeveških in baročnih zvrsti “sara-banda itd.” je mojster Santiago Ayala- Chucari povzdignil na raven vrhunske umet-nosti, baleta. Mladi na plesnih tekmovanjih t.i. “pareja -h” tekmujejo, kdo bo naredil in odplesal lepše priredbe starih folklornih plesov. Obstoji tudi veliko variantnih plesov - izvedenih iz naštetih ( marote, malambo ... ) . Samba, salsa itd ... pa so seveda plesi vezani na Brazilijo oz. Karibe itd.Iz množice starejših tvorcev odlične argentinske folklorne glasbe in plesov je treba izpostaviti predvsem velikega poeta argentinske narave in duha A. Yupanqui- ja in prefinjeno ljudsko pevko Mercedes Sosa ter Ymo Sumac - prvo “glasnico” danes zelo poznane, čudovite glasbe Inkov in ostalih staroselcev iz Južne Amerike. Navesti moramo tudi glavne izvajalce “moškega” ljudskega petja: Jorge-ja Cafrune-ja ter vrhunsko, 50 let delujočo folklorno skupino “Los Chalchaleros”

ATAHUALPA YUPANQUI

JE BIL POET DUŠE LJUDI IN

POET NARAVE ARGENTINE !

ZNAN JE PO REKU:“IMEJMO RADI

SVOJO ZEMLJO IN DEŽELO

TO JE EDINO KAR IMAMO !”

SIJAJEN KITARIST, PEVEC,

PRIPOVEDOVALEC

Zapis Janez K.Kern

TUDI GLASBA INKOV

IMA SVOJ PROSTOR NA FESTIVALU V COSQUINU.YMA SUMAC

PEVKA Z IZJEMNIM RAZPONOM

GLASU JE PRVA OPOZORILA NA

ČUDOVITO GLASBO

POTOMCEV STAROSELSKIH

INKOV.

Zapis Janez K. Kern

Glasbenikov iz portugalsko govorečr Brazlije in iz Paragvaja, za katerega je značilna t.i. mehkejša “musica llanera” izvajana na t.i. “parahvajske harfe” - ni v Cosquinu.harfe”


45Slika 85: Mojstrski pevki, sestri Myriam in Sonya von Schreber iz Čila pojeta prelepo pesem

45Slika 86: Festival v Cosquinu. Hči Jorgeja Cafrune-ja - Yamila, poje sestrama Soledad in Nino P. lepo pesem - De Mi

Madre, o materi.

1. festival v COSQUIN-u, osrednja Argentina, Cordova lansakoletnega festivala v Cosquinu, je bil sprejet z navdušenjem. Vsako leto bolje je obiskan: J. Cafrune je nanj uvedel mnogo mlajših pevcev, tudi priznano Mercedes Sosa. Zdaj, v letih po letu 2000 - na festivalu “COSQUIN” z uspehom nastopa hči J. Ca-frune-ja - Yamila Cafrune in mnogi še mlajši izvrstnni ljudski pevci in skupine iz vseh ljudstev, iz cele Južne Amerike. Prenos kvalitetne ljudske kulture - na mlade - je v Argentini - uspel.V kratkem pregledu bogate tradicije argentinskih ljudskih in folklornih plesov in pe-smi, ki so nastale tako, da so se starim španskim motivom prdružile plasti plesne, glasbene in pete tradicije domorodneih ljudstev Južne Amerike ( Inki in ostala ljudst-va ). Umetniško kreativni posamezniki kot so bili avtentični ljudski umetniki Atahualpa Yupanqui, Jorge Cafrune in Mercedes Sosa - pa sta ljudski, folklorni osnovi dodali še svoje osebno čutenje lastnega prebivanja v lepi, a tudi trdi argentinski naravi .Izjemne osebnosti iz vrst “tango” in ljudskih ter “urbanih” glasbenikov iz L. Amerike - so svojim ljudem in celemu svetu - dali res veliko zelo lepih, poučnih, vzpodbudnih pesmi in zelo lepih - plesov, ki so izvedeni iz originalno - ljudskih plesov itd.

Posredujem vsem Vam beročim izbor, le nekaj vrhunsko umetniških dosežkov, pesmi, običajev, plesov, prireditev-festivalov itd. iz Latinske Amerike. Kako visoko umetniške so pesmi, plesi prireditve, na katere Vas opozarjam lahko - presodite - sami: tako, da jih poiščete!Na “stričku Googlu” - seveda!

Ljudsko, folklorno tvornost so v preteklosti in jo še sedaj dopolnjevali dosežki posamičnih izjemno talentiranih avtorjev, izvajalcev pesmi, glasbe.

V začetku 1960. let sta bila Atahualpa Yupanqui in bil zelo priznani in enkratni, iz-jemno cenjeni ljudski pevec, bard iz Argentine - Jorge Cafrune med ustanovitelji folk-lornega festivala v Cosquinu, ki je zdaj - ljudsko kulturno središče - Argentine.


45Slika 82: A. Yupanqui je pel tudi pesem “Tierra querida” o “ljubljeni deželi, zemlji”.

45Slika 83: M. Sosa poje “Zaspi črni otroček”, “Duerme negritto”.

45Slika 84: Yma Sumac je odkrila svetu glasbo potomcev Inkov.

45CITATNI PREPOSTNETEK:Slika 82: A. Yupanqui je pel tudi pesem “Tierra querida” o “ljubljeni deželi, zemlji”. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=gSGJVapZjHE&t=52s Slika 83: M. Sosa poje “Zaspi črni otroček”, “Duerme negritto”. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=brI6TFM0TrQ Slika 84: Yma Sumac je odkrila svetu glasbo potomcev Inkov. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=37CMXcKwf5c Slika 85: Mojstrski pevki, sestri Myriam in Sonya von Schrebler iz Čila pojeta “Adios” - virtuozno. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=ebPwQWX_C8M Slika 86: Festival v Cosquinu. Hči Jorgeja Cafrune-ja - Yamila, poje sestrama Soledad in Nino P. lepo pesem - De Mi Madre, o materi. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=cEaact1FaE8

“A””Adios” - naravnost - virtuozno.

MODRI LJUDSKI

PEVECMESTIC

A. YUPANQUI JE VLJUDEH

A R G E N T I N E V Z B U J A L LJUBEZEN DO

DEŽELE, DO ZEMLJE, DO

NARAVE. J.K. Kern

A.YUPANQUI-JU

SO MLAJŠIZ VESELJEM

SLEDILI.LETA 2018DANES V

COSQUINU POJE HČI

J. CAFRUNE-JA IN ŠE MNOGI,

MLAJŠI.

J. K. Kern


46Slika 87: Maria Grever, avtorica mnogih zimzelenih latino pesmi.

46Slika 88: Nelly Omar. original tango dama, nastop v njenem 101.

letu, “Sur”.

46Slika 89: “tango” dama L. Lamarque poje ponarodelo

pesem “Una rosa”

46Slika 90: “Te lo dije” skladateljica in pianistka

Consuelo Velazquez,duet o “ljubezni v zakonu”

46CITATNI PREPOSTNETEK:Slika 87: Maria Grever, avtorica mnogih zimzelenih latino pesmi. Vir: https://www.flickr.com/photos/13599207@N04/2134054118 Slika 88: Nelly Omar. original tango dama, nastop v njenem 101. letu, “Sur”. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=CHhGTWLhtJQ Slika 89: dama L. Lamarque poje ponarodelo pesem “Una rosa para”. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=U1-FSLO-s5s Slika 90: “Te lo dije” skladateljica in pianistka, Consuelo Velazquez,duet o “ljubezni v zakonu”. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=FwvWqCMmM5Y Slika 91: Guelaguetza 2018. Vir: https://www.viveoaxaca.org/p/guelaguetza2018.html. Slika 92: Guelaguetza 2018 Vir: https://www.viveoaxaca.org/p/guelaguetza2018.html.


2. Mehika, vsakoletni julijski festival v Oaxaci “GUELAGETZA!

V Latinski Ameriki - se zdi - normalnim ljudem veliko pomenijo medosebni odnosi, družine, domači kraj, lokalna kulturna skupnost, običaji, njihove pesmi, vera itd. Pesem - “Cancion mixteca” je domotožna, domoljubna pesem iz rojstnih vasi odseljenih mehiških ljudi ( plantažnih delavcev v ZDA) iz indijanskega ljudstva “Misteki” iz južne Mehike. V osrednjem kraju tega dela Mehike - Oaxaca - vsako leto v juliju poteka festival “GUELAGETZA”, ki se je ohranil in razvil iz prastarih oletnih ljudsko-verskih obredov, praznovanj. Podobno kot npr. “kresovanje” v Sloveniji.Osrednja slavnostna pesem tega festivala pomembnega festivala GELAGUETZA se imenuje - “SANDUNGA” - ki govori - potrebi po lepoti, veselja do življenja, ljubezni, razumevanja, tudi

46Slika 91: Guelaguetza 2018. 46Slika 92: Guelaguetza 2018.

Glasbena polpularna in ljudska tvornost individualnih avtorjev pred ustanovitvijo festivala v Cosquinu v Argentini in v L. . Ameriki !V obdobju med vojnama in še prej so v L. Ameriki delovali individuani glasbeni avtorji in avtentične lokalne folklorne skupine.Med obema vojnama je bila in je mednarodno delovale le zelo priznana in priljubljena avtorica lepih osebnih ljubezenskih “latino” pesmi iz Mehike- Maria Grever. Močna smer urbane in mednarodno sprejete glasbe - pa je postal med vojnama - TANGO. Vendar so tango skladbe in pesmi izrazito osebne. Postanejo priljubljene, poznane, ne postanejo pa - folklorne. Nekoliko “ljudske” tango skladbe je pela le priznana - tango in ljudska pevka - NellyOmar. Ponarodele, a ne izvirno folklorne, pač pa priljubljene “latino” avtorske pesmi je veliko pela tudi vedno korektna vsestranska “tango dama” L. Lamarque.Tudi klasično šolani glasbeniki kot je bila koncertna pianistka in sijajna skladateljica - Consuelo Velazquez( avtorica znane svetovne pesmi Besame mucho) so ustvarili precej popularne in ponarodele glasbe. Tudi slavni pianist, skladatelj A. Lara.Poudariti moram, da komercialni in tango glasbeniki ter glasbeniki iz Brazilije in iz Me-hike - na festivalu v Cosquinu - ne sodelujejo. Iz teh in iz ostalih dežel, držav L. Amerike - sodelujejo le avtentične ljudske, folklorne skupine in avtorji. Enako - “GUELAGUETZA”

O TAKO RES LEPIH

FESTIVALIH KOT JE

“GUELAGUETZA”V JUŽNI MEHIKI, V EVROPI LAHKO LE “SANJAMO”,

BARVITO, VESELO, Z RES

POZITIVNOENERGIJO !

J.K. Kern

jJužni Mehiki rečejo tudi dežela “bogov, ki nikoli

ne umrejo”Oaxaca je središče

pokrajin, kjer uspeva “vse”:kakao, kava,

agave,ananasi itd. barve

simbolizirajo rodovitnost.

J.K. Kern


47Slika 94: Barvita oblačila in živahni plesi simbolizirajorodovitnost ipokrajine n življensko moč ljudi iz okoliša

Oaxcaca - zelo obiskan festival GUELAGUETZA 2018.

47Slika 96: Ljudski lik trpeče, nesrečne žalik žene Llorone (Jokajoča) je zelo - živ!

47Slika 93: Guelaguetza 2018, nastopajoči iz krajev okrog Oaxace nosijo bandere s simbol in s svetniki-zavetniki njih krajev, v “bajnih” nošah.

47Slika 95: Vse življenje od fizičnih trpeča slikarka Frida Kahlo (1907-1954).

dela. itd. v življenju posameznika in skupnosti.neprekinjenosti . Vsebino festivala pa tvori pri-kaz komaj verjetno lepih noš, pesmi, plesov, obrtnih izdelkov. Odtod izhaja tudi zadnjih 20 let jabolj aktivna mehiška pevka Lila Downs, katere mati je iz ljudstva”Misteki”. V okolju, v provinci Oacxaca živi več deset indijanskih ljudstev v vaseh, v pokrajini, kkjer raste, uspeva “vse”: ka-kao, ananasi, kava itd. . Zaradi rodovitnosti rečejo svoji deželi “ La Tierra de Diosos”- “Dežela bogov”. Vsaka vas na festivalu pod praporom krajevnega svetnika - na Guelagetzi predstavi samo sebe, svoja oblačila, pesmi, plese, izdelke, pridelke itd. GUELAGETZA V OAXACI v južni Mehiki je zagotovo eden od najleših, tudi največjih, tudi obiskanih folklornih festivalov - na svetu. Tudi - donosen je!Festival GUELAGETZA v Oaxaci je pravi “praznik pozitivnega” v življenju

47CITATNI PONAZORITVENI PREPOSNETEKSlika 93: Guelaguetza 2018, nastopajoči iz krajev okrog Oaxace nosijo bandere s simbol in s svetniki-zavetniki njih krajev, v “bajnih” nošah. Vir: https://www.viveoaxaca.org/p/guelaguetza2018.html. Slika 94: Barvita oblačila in živahni plesi simbolizirajo rodovitnost ipokrajine n življensko moč ljudi iz okoliša Oaxcaca - zelo obiskan festival GUELAGUETZA 2018. Vir: https://www.viveoaxaca.org/p/guelaguetza2018.html. Slika 95: Vse življenje od fizičnih trpeča slikarka Frida Kahlo (1907-1954). Vir: https://www.youtube.com/watch?v=Av_peX1bX5A Slika 96: Ljudski lik trpeče, nesrečne žalik žene Llorone (Jokajoča) je zelo - živ! Vir: https://www.slideserve.com/hang/el-dia-de-los-muertos


V državah Latinske Amerike veliko socialne urejenosti, demokracije - nikoli ni bilo veliko. V večini držav so desetletja vladale voške hunte, tudi z nasiljem raznih kriminalnih združb in s korupcijo - so imeli in še sedaj imajo - po večini držav - velike težave.Ne glede na to pa je splošna versko, umetniška in spošna kulturna raven zavesti večine osebnostno “normalnih” ljudi v Latinski Ameriki - na zgledno visoki ravni. Zlasti, ko gre za spoštovanje kvalitetnih aktivnih in že pokojnih umetnikov. Priznanim, priljubljenim pevcem, glasbenikom takat, ko umrejo - priredijo - lepe, z glasbo spremljane pogrebe, jih počastijo tudi s spomeniki, z muzeji, jih uvrstijo v uradno kulturno dediščino - svoje države.Pretresljivi muzej svetovno priznane, trpeče mehiške slikarke Fride Kahlo je lepo obiskan.

Tako res lepih in živahnih, še dokaj nekomercializiranih festivalov, kot odraz - avtentično prikazujočih življenje, delo, ljudi nekega okolja ter njih kulturo ? V “industrializirani” Evropi in v naši Sloveniji - sploh ne poznamo !

V OAXACONA

“GUELAGUETZO” PRIDEJO

IZ VSEH VASI, P R E D S T A V J O

SVOJ KRAJ,S E B E , S V O J E NOŠE, PESMI, PLESE, SVOJE

OBRTI, PRIDELKE!

IZJEMNO LEPO.J.K. KERN

V MEHKI, IN V LATINSKI AMERIKI GLASNO SLAVIJO NE LE VESELJE,

TEMVEČ TUDIN E S R E Č N O S T,

SMRT.ŽALIK ŽENA“LLORONA”

“JOKAJOČA”NESREČNA

ŽENSKA JE ŽIV ZELO ČAŠČEN LIK.

J.K. Kern


48Slika 97: Guelaguetza 2018, Oaxaca: izjemno živahni ples (Jarabe Mixteco). snubitveni ples, s katerim mladi

Mixteki pokažejo svojo moč in spretnost, lepoto.

48Slika 98: Guelaguetza 2018, Oaxaca: zelo živahni spretnostni ples (Jarabe Mixteco) je ljudski ples v okolišu

živečega indijanskega ljudstva Mixteki, ples mladih.

48CITATNI PREPOSNETEK: 48Slika97: Guelaguetza 2018, Oaxaca: izjemno živahni ples (Jarabe Mixteco). snubitveni ples, s katerim mladi Mixteki pokažejo svojo moč in spretnost, lepoto. Vir: https://www.viveoaxaca.org/p/guelaguetza2018.html. Slika 98: Guelaguetza 2018, Oaxaca: zelo živahni spretnostni ples (Jarabe Mixteco) je ljudski ples v okolišu živečega indijanskega ljudstva Mixteki, ples mladih. Vir: https://www.viveoaxaca.org/p/guelaguetza2018.html. Slika 99: Lik tavajoče, jokajoče, “živo-mrtve”žalik žene Llorone - je čaščen in zelo živ. Zavest o pomenu, o trpljenju žensk je visoka. Vir: https://www.chilango.com/cultura/leyenda-de-la-llorona-cdmx/ Slika 100: Lila Downs in Alejandro F. pojeta “Llorono”. Občinstvo se burno odziva. Pomembna, “vzgojna” - umetnina, ki nikogar e pusti hladnega. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=Jljw9-89Mj8. Slika 101: Lila Downs, napol indijanskega rodu, je lepo kot enakovredno uveljavila glasbo nešpanskih ljudstev v Mehiki - “Zapata...”. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=beuRgIqxTnY

V Latinski Ameriki veliko ljudi dogajanja v življenju dojema zelo čustveno in imag-inativno, celo magično. Verjetno ravno zato iz tega dela sveta imamo toliko zelo prepričljivih in izjemno lepih, zimzelenih pesmi, plesov itd. Npr. tudi t.i. “dneve mrtvih” v Mehiki in drugod “praznujejo”, obeležijo - zelo bučno ter na sprevodih - z mnogimi bajeslovnimi, mitskimi in fantazijskimi liki!

NavedeL bom še nekaj visoko umetniških ponarodelih pesmi iz Mehike, ki so DEL POZITIVNE PLATI ŽIVLJENJA LJUDI V MEHIKI IN V OSTALIH DEŽELAH LATINSK AMERIKE. TE PESMI SO V OPORO LJUDEM PRI ISKANJU LJUBEZNI, DO ODNOSA S SOLJUDMI, DO DOMOVINE, DO MINLJIVOSTI - DO LASTNEGA ŽIVLJENJA!Vsi primeri zelo priljubljenih in svetovno priznanih pesmi, ki jih navajam izvirajo iz živih izkušenj, doživetij ljudi, avtorjev, ki so te pesmi napisali, ustvarili!

TE PESMI SO VELIK DEL DUŠE, KULTURNE IDENTITETE LJUDI V MEHIKI itd.!

M E D N A R O D N O PRIZNANA MEHIŠKA SLIKARKA

FRIDA KAHLO (1907-1954)

JE VSE ŽIVLJENJE TRPELA HUDE

TELESNEBOLEČINE ZARADI POSLEDIC

DOBLJENIH V PROMETNI NESREČI

V NJENIH NAJSTNIŠKIH LETIH,

KLJUB TRPLJENJU JE PRED SMRTJO

ZAPISALA“ŽIVELO ŽIVLJENJE”

Zapis Janez K. K.

PLESALCINASTOPAJOČI

NA FESTIVALU “GUELAGUETZA”

NISO ŠOLANI ZA PLES.TAKO DOBRO

PLESANJE, TAKO LEPA OBLAČILA SO DEL NJIHOVEGA

NORMALNEGAŽIVLJENJA !

PREVLADUJE SPLOŠNO

O B Č U D O V A N J E OBLAČILNE KULTURE LJUDSTEV IZ OKOLIŠA

OAXACA.Zapis Janez K. K.


48Slika 99: Lik tavajoče, jokajoče, “živo-mrtve” žalik žene Llorone - je

čaščen in zelo živ. Zavest o pomenu, o trpljenju žensk je visoka.

48Slika 100: Lila Downs in Alejandro F. pojeta “Llorono”. Občinstvo se burno

odziva. Pomembna, “vzgojna” - umetnina, ki nikogar ne pusti hladnega.

48Slika 101: Lila Downs, napol indijan-skega rodu, je lepo kot enakovredno uveljavila glasbo nešpanskih ljudstev

v Mehiki - “Zapata...”


49Slika 102: “La Golondri-na” - Lastovka, avtor iz 19. st. dr. Narciso Seradel-Sevilla je

lepa, za pogrebe, poroke.

49Slika 104: Snubitvena, podoknica “Malaguena salerosa” v mojstrski izvedbi “mariachi” elitne skupine

pevcev “Esto es Mexico”.

49Slika 103: Elvis Presley, veličastno poje La Golondrino kot ZDA poročno

pesem “She wears my ring” - Ona nosi moj prstan.

“LASTOVKA” - “LA GOLONDRINA”: v času mehiških osamosvojitvenih bojev v 19. stoletju je bil bodoči zdravnik, borec za osamosvojitev Mehike Narciso Seradel-Sevilla - vojaški ujet-nik. Skozi rešetke okna v zaporu je gledal lastovke, kako prosto, svobodno in živahno letajo - kakor in kamor - želijo. In je napisal to pesem vzvišene in večne lepote: kako je zaprt, brez možnosti “svobodno leteti”. In, da imajo prikupne lastovke v njegovem srcu, mesto, kamor vedno lahko - priletijo. In si pri njem - odpočijejo! Pesem La Golondrina je “neuradna himna” Mehike. Ker ljudje “kot lastovke” prihajamo in odha-jamo - jo izvajajo le ob slovesnih priložnostih: na državnih slovesnostih in na pogrebih in na porokah. Pesem kot ameriško “poročno” pesem “She wears my ring” poje tudi Elvis Presley. “La MALAGUENA SALEROSA” - “ OČARLJIVA ŽENSKA IZ MALAGE”- je izjemna glasbeno-pevska mojstrovina: priljubljena pevsko-plesna dinamična mojstrovina - mehiško ljudskega izvora, z znanimi avtorji, a ponarodela, uporabljana kot resna snubitvena pesem, podoknica. Vsebuje resen snubitveni nagovor revnega mehiškega mornarja - namen-jen lepi trgovki iz Malage v Španiji, ki ga - ne mara, ker je reven. Zaljubljeni mornar lepi trgovki resno ponuja - največ, vse, kar ima - svoje srce !

“LASTOVKA”“LA GOLONDRINA”

JE NEURADNA “HIMNA” MEHIKE.

IZVAJA SE JO PRAVILOMA

LE NA POGREBIH IN NA POROKAH !

V SIMBOLNEM POMENU:

“LJUDJE SMO KOTLASTOVKE

PRIHAJAMO, ODHAJAMO !

A SE NE VRAČAMO KOT LASTOVKE !

ZATO SO LASTOVKE “ŽIVLJENJE SAMO”

Zapis Janez K.K.

“MALAGUENA SALEROSA”

PESEM O “DRAŽESTNI ŽENSKI IZ MALAGE”

IMA POSEBEN STATUS MED MEHIŠKIMI

PESMIMI.RESNA SNUBITVENA PESEM JE, NE SME SE

JO IZVAJATI SLABO.

ENAKO JE S PESMIJO “LLORONA”

ZELO RESNA PESEM O TRAGIKI ŽIVLJENJA JE. TUDI TO PESEM SE NE

SME IZVAJATI SLABO.

Zapis Janez K. Kern


49Slika 105: Zimzelena “Stara ljubezen”-”Un viejo amor” pojeta Ana Gabriel in

M.A. Muniz.

49Slika 106: ”Paloma negra”-”Črna golobica”, poje Lila Downs, “ZA TISTE, KI TRPIJO ZARADI

NESREČNE LJUBEZNI”

49Slika 107: Lila Downs - La Iguana (kuščar), na paragvajsko harfo igra

virtuoz Celso Duarte.

49CITATNI PREPOSNETEK: Slika 102: “La Golondrina” - Lastovka, avtor iz 19. st. dr. Narciso Seradel-Sevilla, je pesem za pogrebe, poroke. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=NiAT1L6gCO4 Slika 103: Elvis Presley, veličastno poje La Golondrino kot ZDA poročno pesem “She wears my ring” -“She wears my ring”. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=FhwosADBzEQ 104: Snubitvena, podoknica “Malaguena salerosa” v mojstrski izvedbi “mariachi” elitne skupine pevcev “Esto es Mexico”. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=m9hiIOmZmpo. Slika 105: Zimzelena “Stara ljubezen”-”Un viejo amor” pojeta Ana Gabriel in M.A. Muniz. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=WNvKiXKIIP8. Slika 106: ”Paloma negra”-”Črna golobica”, poje Lila Downs, “ZA TISTE, KI TRPIJO ZARADI NESREČNE LJUBEZNI”. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=iyG8fm8UapA. Slika 107: Lila Downs - La Iguana (kuščar), na paragvajsko harfo igra virtuoz Celso Duarte. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=MkHCWoR5GoQ.

Mehiška glasba polna velikih glasbeno-pevskih, ponarodelih mojstrovin iz polpreteklosti:- “Viejo amor” - “Stara “prava” ljubezen” - slavna pesem pove, da stara, prava ljubezen - nikoli ne umre, ni nikoli pozabljena, se nikoli - ne poslovi iz tistega, ki je ljubil !- “Paloma negra” - “Črna golobica” je izjemno cenjena pesem o iskanju ljubljene ženske, ki je odšla - neznano kam.- “La iguana” - vedra, živahna pesem o nerodnem, smešnem plazenju kuščarja “iguane” po stopnicah. Pesem spada med ponarodele pesmi iz Vera Cruza, mesta, ki velja za najlepše mesto v Mehiki in za kraj, pokrajino z lastnim slogom glasbe in življenja - v “belem”.


50Slika 108: Augustin Lara (1900-1970) mojstrski pianist, skladatelj “Granade” in mnogih večnih latino pesmi “Noche

de Ronda” itd.

50Slika 110: Tango dama, L. Lamarque poje “Cachito” v družbi z avtorico, pianistko C. Velazquez in z

Augustinom Lara- jem.

50Slika 109: Priznana mlajša mehiška umetnica Natalia

Lafurcade, roj 1984 poje tudipesmi Augustina Lara-ja.

Slavni pianist in skladatelj mnogih zimmzelenih latino pesmi- Augustin LARA (tudi pesem Granada - je njegova) - se je poslovil - leta 1970. Mladi iz Mehike radi pojejo njegove pesmi,npr. Natalia Lafurcade - pesem “Aventurera” in ostale mehiškega mojstra glasbe.

Sodelavka Avgustina Lara-ja, izvirna “tango dama” - Libertad LAMARQUE pa je s svojim lepim, vzpodbudnim in kreativnim petjem in igranjem nadaljevala vse do svoje smrti v njenem 92. letu - leta 2000. Leta 1908 rojena zelo aktivna, delovna Argentinka je za seboj pustila nedosegljivo obsežen opus solidnih, tudi izjemnih “biserov” poln - opus - igralskih in pevskih dosežkov. Dosežkov - s pomembnimi sporočili ! Še nekaj dni pred smrtjo v letu 2000 - je snemala.Iz izjemno obsežnega opusa verjetno najpomemebnejše pevske in igralske osebnosti Libertad Lamarque, od njenega rojstva mineva letos, 2018. leta - 110 let- Vam podajam nekaj več primerov ( iz komaj preglednega opusa) korektne ali naravnost vrhunske tvornosti te” originalne” tango dame, pevke in filmske igralke.V svojem zadnjem pevskem posnetku iz leta 1997 - nam velika Libertad Lamarque - sporoča:“DAN, KO SEM ČUTILA, DA ME IMAŠ ZARES RAD, MI JE RAZSVETLJEVAL, MI RAZSVETLJUJE - JE RAZCVETEL - VSE PREOSTALE DNI MOJEGA ŽIVLJENJA ! NE UMIRAM Z OBČUTKOM - BOLEČINE Tisti dan je lepa barva, lepa svetloba vsega mojega življenja.” “Edino prava, iskrena ljubezen - je edina - res pomembna, najpomembnejša vse-bina - v življenju”.Pomembne besede velike umetnice, ki je svetu dala - veliko lepega.To nam je 89 letna Libertad L. sporočila v svojem zadnjem javnem pevskem posnetku leta 1997: “El dia que me quiras” - ultima grabacion!Sicer pa je živahna, delovna Libertad Lamarque od svojih otroških let v Rosariu v Argentini - pela in igrala.Po preselitvi v Buenos Aires 1930. let, ki so bila leta vrhunca nove originalno argentinske zvrsti glasbe - TANGA - se je z vso svojo energijo in talentom - vključila v sodelovanje pri nadaljnem razvoju in tvorjenju, izvajanju - te nove zvrsti glasbe, petja, plesa - TANGA !

“UN VIEJO AMOR”“STARA LJUBEZEN”

NI NIKOLI POZABLJENA

IN TUDI NIKOLII NE UMRE.

TUDI STARE DOBRE PESMI IN DOBRI PEVCIV DEŽELAH L. AMERIKE

“NE UMREJO”.MLADI TALENTIRANI PEVCI IN PLESALCI POJEJO IN PLEŠEJO

PESMI STRAIH MOJSTROV :

AUGUSTINA LARAIN MOJSTRIC KOT JE

BILAl. LAMARQUE.

Zapis Janez K. Kern

C. SANTANA, LILA DOWNS, TER ŠOLANA

PREFINJENA UMETNICA NATALIA

LAFOURCADE V MEHIKI “NOSI Š T A F E T O ” KVALITETNEGA PETJA, GLASBE,

POJE STARE IN NOVE PESMI.inIfo na internetu

J. K. Kern

50Slika 111: Los Panchos. - klsična, zelo kvalitetna pevsko- 50Slika 112: Lila Downs, zadnjih 20 let


50CITATNI PREPOSNETEK: Slika 108: Augustin Lara (1900-1970) mojstrski pianist, skladatelj “Granade” in mnogih večnih latino pesmi “Noche de Ronda” itd. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=kRDbkEHnJ5A. Slika 109: Priznana mlajša mehiška umetnica Natalia Lafurcade, roj 1984 poje tudi pesmi Augustina Lara-ja. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=3ZIgdr0a07o Slika 110: Tango dama, L. Lamarque poje “Cachito” v družbi z avtorico, pianistko C. Velazquez in z Augustinom Lara- jem. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=g9ZP_CrFROE. Slika 111: Los Panchos. Vir: https://www.houstonpress.com/event/noche-azul-los-panchos-9423946. Slika 112: Santana. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=ks7xvjT8bEE

instrumentalna skupina iz 1950., 1960. let je svetu približala najlepše pesmi iz Mehike in iz Latinske Amerike.

najbolj aktivna pevka iz Mehikev v družbi tudi Mehičana Carlosa Santane in dveh kolegicizvaja “Una Noche en Napole”


51Slika 114: Libertad Lamarke - Fru Fru.

51Slika 116: LIBERTAD LAMARQUE- Premiera na TV - 1954, Cuba, pojei M. Grever.

51Slika 117: PEDRO INFANTE in LIBERTAD LAMARQUE - “GUADALAJARA”, v Mehiki

51Slika 115: Libertad Lamarque slavni tango - “Choclo” nje

51Slika 118: Libertad Lamarque, tango dama v svojem 85. letu, pogumno poje klasični in zelo

kritični tango Cambalache, leta 1993.

51Slika 113: Consuelo Velazquez.

Velikim ljudskim in avtorskim umetnikom Latinske Amerike - je uspelo prenesti “ogenj pozi-tivne umetniške tvornosti”, ki oživlja, prenavlja - življenje samo - na mlajše, na mlade in na otroke ! Želja po lepoti in nova lepa tvornost pesmi v Latinski Ameriki, v mladih - živi - tudi danes !V veselje, v življemsko vzpodbudo in v zadovoljstvo Vam bo, če si boste ogledali na spletu starejše in nove posnetke umetnikov iz Latinske Amerike !Ter posnetke z obeh najbolj pomembnih festivalov v Latinski Ameriki: iz COSQUINA- v Argen-tini in “GUELAGETZO” iz Oaxcace v južni Mehiki. Ogleda vredno - ni dvoma!

Spoštljiv poklon vsem umetnikom iz Latinske Amerike in sodelujočim!


51CITATNI PREPOSNETKI: Slika 113: Consuelo Velazquez. Vir: https://www.discogs.com/Consuelo-Velazquez-Piano-Interpretations/release/3580516 Slika 114: Libertad Lamarke - Fru Fru. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=rpSSD_NkXNM. Slika 115: Libertad Lamarke - Choclo. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=-RQRuEMPBK0. Slika 116: LIBERTAD LAMARQUE- Premiera na TV - 1954. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=l2LNezHJ0k0. Slika 117: PEDRO INFANTE in LIBERTAD LAMARQUE - GUADALAJARA. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=1_3V8JB7qcs. Slika 118: Libertad Lamarque, tango dama v svojem 85. letu, pogumno poje klasični in zelo kritični tango Cambalache, leta 1993.

Najdlje, od 1920. let - do leta 2000 - je “štafeto tanga in latino glasbe” ned-vomno - nosila “številka 1” iz Argentine - originalna “tango dama” in velika vsestranska umetnica, pevka in igralka - Libertad Lamarque. Ko je v 1940. letih po hudem sporu z vplivno Evito Duarte-Peron ( soprogo predsednika, vojaškega diktatorja Argentine - J. Perona ) bila primorana zapustiti Argentino - je bila kot že uveljavljena umetnica - lepo sprejeta na Cubi. Tam je pela zimzelene pesmi Latinske Amerike in pesmi priznane skladateljice kvalitenih “latino” pesmi - Marie Grever. V 1940 in v 1950. letih je bila L. Lamarque verjetno ena najblje plačanih pevk sveta. Tudi - zaradi svoje profesionalnosti in vedrine ter vsestranosti -tudi povsod - zaželjena - pevka, igralka.Nekateristarejši Slovenci se vedno solidne pevke in igralke L. Lamarque spomnimo iz njenih filmov s priljubljenim mehiškim pevcem in igralcem Pedrom Infantejem ter iz njenega skupnega petja z otrokom-pevcem Joselitom. A pogumna, zelo delovna in samostojna gospa Libertad L. - svoje “tango odločnosti” ni nikoli - izgubila. Še v svojem 85. letu, leta 1993 - je sijajno, pogumno in odločno zapela

basijajna mladostna izvedba Libertad.avtorica slavne pesmi “Besame mucho”,

mehišk skladateljica, koncertna pianistka. tudi humorno-vzgojna “No senor” prijatelja E.S. Discepolaola

MEHIŠKA KONCERTNA PIANISTKA

C. VELAZQUEZ TUDI

K O M P O N I S T K A USTVARILA JJESLOVITO PESEM

“ B E S A M E MUCHO”

IN ŠE VEČ “POLJUDNIH”

PESMI.J. K. Kern

ARGENTINKA L. L A M A R Q U E ( 1 9 0 8 - 2 0 0 0 ) J E

OSREDNJA KULTURNIŠKA

OSEBNOST L. AMERIKE 20.ST

TANGO-DAMA, VSESTRANSKAKULTURNICA,

IGRALKA, TUDI N A J B O L J E PLAČANA PEVKA

SVETA.J. K. Kern


52Slika 119:” Cuando Se Quiere de Veras” Libertad Lamarque in otrok,

pevec Joselito.

52Slika 120: Libertad Lamarque skupaj s hčerko Myrto poje “Vida mia”

- “Moje življenje”

52Slika 121: Libertad Lamarque, kot nuna.Njena zadnja filmska vloga, 90 let, z lepimi

sporočili - otrokom in vsem.


zelo kritični tango svojega mladostnega prijatelja E.S. Discepola - “Cambalache” - “StarInar-nica”.: “SVET JE VEDNO BIL IN BO POLN UMAZANIJ, ZAVEDATI SE MORAMO, DA BI NAS MALOPRIDNEŽI IN “UMAZANCI - RADI PONIŽALI NA NJIH NIZKI - OSEBNI NIVO” . TEMU SE MORAMO - UPRETI “! Pomembno sporočilo pogumne argentinske gospe !Libertad L. je v svojih poznih letih odigrala precej kar opaznih vlod - dobre, starejše ženske. Nekaj skupnih posnetkov petja je naredila tudi s svojo hčerko. Šla se je poslo-viti v svoje rojstno mesto Rosario in v Buenos Aires, kjer je imela ob svoji 70. obletnici rojstva zelo lep, lepo obiskan koncert. V svoji zadnji vlogi nune je 90 letna Libertad Lamarque namenila lepe in poučne misli in besede tudi - otrokom. Vsem ljudem!

52Slika 124: A. Banderas, pleše tango.42Slika 123: Cumparsita, note52Slika 122: Cumparsita-hoja

52CITATNI PREPOSNETKI: Slika 119: Libertad Lamarque in Joselito. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=rpBAPyIgUBA Slika 120: Libertad Lamarque skupaj s hčerko Myrto poje “Vida mia” - “Moje življenje” Vir: https://www.youtube.com/watch?v=d6PrgVBJMic. Slika 121: Libertad Lamarque, kot nuna. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=p_5Jkqp6tC0 Slika 122, 126: Cumparsita.Vir: https://www.ovationpress.com/p-155.aspx?searchEngineName=la-cumparsitawatch?v=6lAKlYTQVKYwatch?v=l2LNezHJ0k0. Slika 124: Banderas, tango. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=6lAKlYTQVKY

V njem 92. letu, leta 200 - je umrla - zadovoljna s svojim delom in življenjem.

LIBERTAD LAMARQUE JE SVETU PODARILA VELIKO LEPE, UMNE, VEDRE POZITIVNOSTIOriginal “tango dami”, vsestranski, neumorno delovni pevki in igralki

in etično pokončni kulturniški osebnosti Libertad Lamarque (1908-2000)ob 110. obletnici njenega rojstva - pri “SLOVENIANI”

pošiljamo - spoštlljiv poklon in - pozdrav - nebo !Vedno je bila in bo vedno ostala - na nebu - pozitivne človeške tvornosti !

DODATEK DROBCEV O NASTANKU IN RAZVOJU - TANGA V ARGENTINI, NA ZAČETKU 20. STOLETJA

Nastanek in razvoj popolnoma nove zvrsti glasbe in plesa t.i. ARGENTINSKEGA TANGA na začetku 20. stoletja, v Argentini je pravzaprav -zelo za-nimiv ! Ljudem v oddaljeni deželi “na koncu sveta” - v Argentini tradicionalni stili, vrste glasbe, plesov - znani kot “valček”, “polka” - nekako, na začetku 20. stoletja - niso - več - ustrezali. Leta 1916 se je skromnemu 17-letnemu dijaku, študentu G. M. Rodriguezu-”Be-chu” iz Montervidea v Urugvaju posrečilo napisati “navdahnjeno napisano ” energično, dinamično ritmično skladbo - kot “koračnico” za sprevod študentov na karnevalu.S sodelovanjem še nekaterih je nastala danes vsemu svetu znana tango skladbo - “CUMP-ARSITA”. Tradicionalna valček in polka sta jim bila - preveč konvencionalna in neizrazna!? Zdi se, da so ljudje v Argentini čutili potrebo po bolj energičnem, po bolj dinamičnem, po bolj izraznem - plesu in glasbi, ki bo odraz človeške zavzetosti za vrline srca in za “živo”

LIBERTADLAMARQUE

JE DEL PONOSA LAT. AMERIKE.

V HUDEM SPORU Z EVITO PERON ŽENO DIKTATORJA

J. PERONA JE IZBORILA

SAMOSTOJNOST KREATIVNIM UMETNIKOM.

infoJ.K. Kern

TANGO PLES V RITMU HOJE, V RITMU BITJA SRCA - SE JE RAZVIL IZ RITMA HOJE NA PUSTNIH IN NA POGREBNIH

SPREVODIH.1934.LETA JE FILM “TANGO” TA PLES, TO GLASBOB L I S K O V I T O R A Z Š I R I L P O

VSEM SVETU.J. K. Kern


3. ZDA

53Slika 128: E. Presley leta 1970, na višku svoje moči izvaja svojo pevs-ko-plesno priredbo pemi o zatiranju

žensk v ZDA: “POLK SALAD ANNIE”.

53Slika 129: Elvis Presley “Mary In The Morning”. Izjemno lepo petje ljudske

pesmi “Jutranja rosa” - na vaji, zjutraj.

53Slika 130: “Unchained melody”posnetek enega od zadnjih nastopov

Elvisa, pred smrtjo v 1977. letu.

Kot zanimivost Vam podajam tudi drobce “ljudske” in verske tvornosti zelo poznanega “najbolj dinamičnega nastopajočega “ kralja R&R” Elvisa Presleya (1935-1977) , ki je bil v osnovi pre-prost, zelo human in globoko veren moški z juga ZDA. Žal mu preveč burnega nastopanja in pretirano jemanje poživil in uspaval mnogo prezgodaj uničilo zdravje in povzročilo - njegovo smrt v 42. letu, leta 1977. Elvis Presley je vnašal veliko “ljudskih” in verskih vsebin iz vsakdanjega življenja ljudi v ZDA je v svoje priredbe pesmi, ki jih je izvajal - kot “kralj petja, nastopov” iz ZDA . E. Presley ?!V glasbeni publicistiki pokojni pevec še ne doživlja - čisto pravične ocene ! Že za življenja pa je tako priznanje svojega kulturnega pomena doživljal z množično obiskanostjo njegovih nas-topov. Prznanje svojega velikega kulturnega pomena še doživlja pri običajnemu prebivalstvu ZDA - tudi po smrti!

53Slika 125: Eva Duarte-Peron-Evita in Libertad LaMarque. v času hudegaspora med njima, Libertad je morala

zapustiti Argentino in tango.

53Slika 126: Tango dami Mercedes Simone, L.

Lamarque. v času tvorjenja nove zvrsti - tanga

53Slika 127: Tita Merelo.-


53Slika 131: napis z groba staršev, matere Elvisa Presleya. Gre za verski odlomek iz Očenaša: “ NE MOJA, TVOJA VOLJA - NAJ SE ZGODI”.

orellooriginal tango pevka poje živahno pesem “Se dice de mi” - “O meni se govori”, tudi druge tango pesmi, slavni tango “Choclo” itd.

lepoto. Talentirani glasbeniki špansko-italijanskega porekla E.S. Discepolo, E. Donato, F. Canaro, J. d’Arienzo itd. so ustanavljali lastne zasedbe, orkestre in z njimi začeli igrati sk-ladbe, ki so vsebovale ritem bitja srca, ritem odločne in zadržane hoje ter ritem odločne-ga, zavzetega, iskrenega, neposrednega govora. Tako so nastale skladbe, ki so izražale resnico življenja in resnico želja - ljudi v Argentini prve polovice 20. stoletja. Glasbo - TANGO - glasbo, pesmi želja po resnici, ljubezni, uspehu, lepoti itd. Talentirani pevci, Carlos Gardel in “tango dame” Mercedes Simone, Libertad Lamarque, Tita Merello - so svoje mojstrstvo neposrednosti, zavzetosti, strasti po čistosti , iskreno-sti in lepoti - življenja - leta 1934 pokazali vsemu svetu - v filmu TANGO” ! In - tango - glas-ba, tango pesmi, tango-ples - v ritmu bitja srca - je - osvojil: ves svet. Takoj in za vedno !

IIIZVIRNE T.I. “TANGO DAME”

MERCEDES SIMONE, TITA MERELLO, NELLY

OMAR LIBERZAD LAMARQUE SO VISOKO ČAŠČENE OSEBE IN SO DEL ZAKLADNICE KULTURE ARGENTINE, NJE DEDIŠČINE. VSE SO

DOČAKALE VISOKO STAROST.

V SVOJE 101.. LETU JE “NELLY OMAR” (N.E.VATTUONE)

IZVEDLA SVOJ ZADNJI DOBER JAVNI NASTOP. (

info

J.K. Kern

TUDIZNANEGA “TEŽKO”

“PONOVLJIVEGA”ZDA PEVCA

ELVISA PRESLEYA “ IZKRIVLJENO”

DOJEMAMO.V OSNOVI JE BIL

LJUDSKI PEVEC IN PEVEC

VERSKIH PESMI.mnenje

J..K.Kern


Njegov dom in njegov grob v Memphisu- sta ena od najbplj obiskanih točk v ZDA !Pred kratkim je obiskanost doma-muzeja E. Presleya t.i. Gracelanda dosegla številko ?!20 milionov obiskovalcev. Zapis l.r. Janez Kepic-Kern

P.s. KAKŠEN PA JE POLOŽAJ, STANJE IN KAKŠNI SO - OBETI GLEDE OHRAN-JANJA NAŠE, SLOVENSKE NARODNE, LJUDSKE-FOLKLORNE DUHOVNE, PEVSKE, PLESNE, OBLAČILNE, OBRTNE ITD.DEDIŠČINE V NAŠI DOMOVINI SLOVENIJI?!

Od “žal naših” pokomunističnih strank kot so “LEVICA, SD, SMC, DeSUS itd.” žal - se zdi - na področju gojenja slovenske kulturne tradicije - ne moremo pričakovati - kaj dosti. Članom in bolj zavzetim podpornikom teh strank - je, se zdi - v ospredju nekakšna precej neopredeljena “socialnost, logika “potreb trebuha” itd. ”! Za “stvari “ individualnosti duha, etike in kulture os-ebnega, domačnostnega itd. sožitja - se zdi - za verske in “minljivostne” razsežnosti človeške-ga življenja itd.- je “žal našim pokomunistom ” bolj malo mar ?! “Stanje” v Sloveniji 2018 - čisto “ najslabše” glede ohranjanja slovenske kulturne dediščine, glede “čutenja” narodne identitete in glede - pripadnosti slovenski kulturi in skupnosti - spet - NI ČISTO PRAZNA, BREZUPNA !

Leto 2018 - je tudi - LETO KULTURNE DEDIŠČINE EU NARODOV!V “NAŠI” R. SLOVENIJI SE V TEJ ZVEZI - NE DOGAJA - VELIKO!NEKAJ R. SLOVENIJA DRŽAVNIH “DOGODKOV” JE LE BILO:- državna počastitev “SVETOVNEGA DNEVA ČEBEL” na dan rojstva A. Janše,- državna počastitev 150. obletnice TABORA V LJUTOMERU, itd.Nekatere R. Slovenija državne uradne obeležitve dogodkov iz naše slovenske zgodovinske in kulturne dediščine - morda - nisem opazil, omenil!? Vsekakor pa sem že v 1. julijski številki te nove vseslovenske mesečne revije “SLOVENIANA” močno opozoril na - V LANSKEM, 2017. LETU POPOLNOMA “PREZRTO”, DRŽAVNO NEPRAZNOVANO 300. OBLETNICO ROJSTVA NAŠIM SLOVENSKIM PREDNIKOM DOBRE VLADARICE - Marije TEREZIJE (1717-1780)! O tem “spregledu” te obletnice smo pri “SLOVENIANI” urad-ne,državne organe R. Slovenije - posredno že obvestili. Konkretne uradne vloge - pa bomo še pripravili.

Podobno bomo to storili glede obeležitve - 110. obletnice ustanovitve pomembne Zveze katoliških telovadnih društev “Orli”, - ki jih je 1908. leta ustanovil dr. J. E. Krek.O načinu, po možnosti “državne” obeležitve- bomo pri “SLOVENIANI” aktivni. Vas “SLOVE-NIANO” beroče - pa bomo o izidu naših prizadevanj - obvestili !Vsaj lokalne pred-poletne - gasilske “veselice” - se normalno - dogajajo ! Vedno več mest, krajev v Sloveniji prireja - krajevne, mestne “POLETNE DNEVE”. LEPO SO SE JE UVELJAVILI - T.I. “DNEVI NARODNIH NOŠ” v Kamniku.Pri “SLOVENIANI” konceptno pripravljamo DOMAČNOSTNO VSESLOVENS-KO DRUŠTVO”, ki se bo ukvarjalo v veliki meri - prav z gojenjem in oživljan-jem - prav: slovenske kulturne, glasbene in plesne družabne itd. - dediščine !Ter seveda - bomo v okviru svojih možnosti - poskrbeli tudi za nova, na os-novi podjetja SLOVENIANA .., d. o.o. sloneča - domačnostna društva - po vsej naši Sloveniji.ZAINTERESIRANI GOSTINCI, GLASBENIKI, KULTURNI USTVARJALCI - SE NAM OZ. MENI OSEBNO Janezu Kepic-Kernu kar brez zadrege oglasite: na GSM 041/550-589oz. na E- naslov: [email protected] Hvala za branje ! Zapis l.r. odg. urednik edicij “SLOVENIANA” Janez K. Kern


53CITATNI PREPOSNETKI Slika 125: Evita DuArte in Libertad LaMarque. Vir: https://cinemaclassico.com/curiosidades/libertad-lamarque-e-evita-peron/. Slika 126: Mercedes Simone, Libertad Lamarque.Vir: https://www.youtube.com/watch?v=d6PrgVBJMic. Slika 127: Tita Merelo. Vir: http://tangosalbardo.blogspot.com/2014/09/mercedes-simone. Slika 127: Tita Merelo.Vir:https://www.youtube.com/watch?v=mfBW66KSSVQ. Slika 128: E. Presley leta 1970, na višku svoje moči izvaja svojo pevsko-plesno priredbo pemi o zatiranju žensk v ZDA: “POLK SALAD ANNIE”. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=u4csFnpZXek Slika 129: Elvis Presley “Mary In The Morning”. Izjemno lepo petje ljudske pesmi “Jutranja rosa” - na vaji, zjutraj. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=F0g56qW28t8 Slika 130: “Unchained melody” posnetek enega od zadnjih nastopov Elvisa, pred smrtjo v 1977. letu. Vir: https://www.youtube.com/watch?v=AG9ph9xkOrw&t=106s Slika 131: napis z groba staršev, matere Elvisa Presleya. Gre za verski odlomek iz Očenaša: “NE MOJA, TVOJA VOLJA - NAJ SE ZGODI”. Vir: https://forward.com/opinion/204893/on-elvis-yahrzeit-his-not-so-secret-jewish-history/

domača hišaDOMAČA HIŠA

RES MORDA

JE STARA A MENI JE

NAJLJUBŠAJE

LJUBŠA MI KOT CELI SVET

poponarodeli

pesmi

LJUBEZEN NAJ

PREMAGA VSE

OVIREIN ZDRUŽI SRCA TEH,

KI LJUBIJO

poljudski pesmi

154 slove niana seina 16. dodatek o folklornih … · 154 slove niana seina 1 2 2018 16. dodatek o...

Documents