14 glas pacientov v ukc ljubljana napredek na področju ... · po go vor z ge ne ral no di rek to...

03

J U N I J

Glas pacientov v UKC LjubljanaGlas pacientov v UKC Ljubljana14

Napredek na področju javnih naročil Napredek na področju javnih naročil 12

20 Selitev v novo pediatričnokliniko je vse bližja

Interno glasilo Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana / junij 092

Iz vsebineUvodnik strokovne direktorice prof. dr. Brigite Drnovšek – Olup . . . . . . . . .3

Zelo sem zadovoljna z opravljenim delom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4

Pojav nove gripe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6

Nekateri ključni projekti V UKC Ljubljana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7

5 trenutkov za higieno rok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8

7. april – svetovni dan zdravja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9

5. maj – mednarodni dan higiene rok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9

Izvajanje zdravstvenih storitev za obdobje od januarja do maja 2009 . . . .10

Napredek na področju javnih naročil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12

Glas pacientov v UKC Ljubljana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14

Obisk državnega sekretarja dr. Ivana Eržena na seji Sveta za izobraževanje . . .16

Dobitniki zlatega znaka za leto 2009 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17

Pogostost bakterij, odpornih na antibiotike v KOŽB v letu 2008 . . . . . . . .18

Učne delavnice o pravilnih položajih telesa pri delu . . . . . . . . . . . . . . . . .19

Selitev v novo Pediatrično kliniko je vse bližja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20

Informacije o izobraževanjih in razvoju kadrov na intranetu . . . . . . . . . .21

Specialistični izpiti iz oftalmologije v okviru EBO . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22

Služba za lajšanje pooperacijske bolečine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .23

Obvladovanje akutne pooperacijske bolečine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .24

Delavnica osnovnih kirurških tehnik za specializante ginekologije in porodništva . .25

Mednarodni dan medicinskih sester in mednarodni dan babic . . . . . . . . . .26

Donacije UKC Ljubljana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .27, 28

Kaj menijo o nas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .29

Kako boste pa letos preživeli počitnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .30

VAŠ PRISPEVEK V INTERNEM ČASOPISU? ZAKAJ PA NE!Bi želeli kaj sporočiti svojim sodelavkam, se je na vašem oddelku kaj posebnega zgodilo? Zakaj nam ne pišete,pošljete fotografije? Poskrbeli bomo, da bodo tudi vaše misli in trenutki ostali zabeleženi, pa še veseli bomovsakega utripa.Prispevki in obvestila, ki jih želite objaviti v internem glasilu, morajo prispeti v uredništvo do 10. v predhodnemmescu. Ostali zamudniki bodo prišli na vrsto v naslednji številki. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanjatekstov, žal pa vaših prispevkov ne honoriramo. Pošljite nam jih po elektronski pošti (Word for Windows) nanaslov: [email protected]. Zaželjena je pisava Ariel 12 točk, na eni strani naj bo 30 vrstic s po 60 znaki v enivrstici (1,5 presledek med vrsticami in rob na vsaki strani 2,5 cm). Fotografije pa naj bodo oddane posebej v dig-italni obliki: TIF, JPG, … ( ne v tekstu). Nekvalitetnih oziroma neostrih ali pretemnih fotografij ne bomo objavili.Obvezno navedite ime avtorja teksta in fotografije. Zdaj pa še priporočilo: zaželjeni so krajši prispevki ( do 2.500znakov) opremljeni s fotografijo (avtorja ali tematsko). Predvsem pa je bistveno, da so prispevki napisani v poljudnem jeziku, ki bo razumljiv vsem bralcem – zaposleimv Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Zdaj pa hitro miško v roke in nam pišite!

Interno glasilo Univerzitetnegakliničnega centra LjubljanaJunij 2009, številka 3Univerzitetni klinični center LjubljanaZaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija

Glavna urednicamag. Darinka Miklavčič

Odgovorna urednicaBiserka Marolt Meden

Uredniški odborprof. dr. Bojana Beović, dr. med.Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.Ada Košir, univ. dipl. prav.Vida Linec, univ. dipl .ekon.prof. dr. Brigita Drnovšek - Olup,dr. med., višja svetnicaPolona M. L. Wallas, univ. dipl. soc.Miha Žemlja, univ. dipl. org.Tatjana Nendl, dipl. med. ses.

LektoriranjeBilka Mate

FotografijeJolanda KofolMarjana ČesenjBranko Frecein drugi

OblikovanjeMa3ca

TiskAgencija Citrus, Logatec

Naklada3000

Glasilo je v elektronski oblikina naslovuhttp://www3.kclj.si

Interno glasilo Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana / junij 09 3

uvodnik

Ce nje ne so de lav ke in so de lav ci!

To krat se pr vič obra č am na vas kot stro kov na di rek to ri ca Uni ver zi te tne ga kli -ni č ne ga cen tra Lju blja na, usta no ve, ki je v vseh le tih de lo va nja do se gla za vi -dljiv ra zvoj in vi so ko stro kov no ra ven. Do seženo zna nje je re zul tat de la večge ne ra cij in po no sna sem, da tu di sa ma že dol ga le ta ustvar jam na pre dek vnašem za vo du.

Za ta ko vi so ke do sežke in ce lo stno po do bo za vo da smo nam reč od go vor ni vsiza po sle ni in vsi si želi mo, da bi tu di v bo do če ime li možno sti za ohra nja njevi so ke ga ni vo ja stro ke in za ne mo ten na dalj nji ra zvoj.

Ob na po ve da nih gos po dar skih ka zal cih bo sta za to ne dvo mno po tre bna do -da ten na por in mo ti va ci ja vseh za po sle nih.

Želim si, da bi osta li vo dil na, ugle dna uč na bol nišni ca ne sa mo v Slo ve ni ji,am pak tu di v širši re gi ji, za to si bom pri za de va la, da bi do se ga li naj višji stan -dard oskr be bol ni kov, uč e nja in ino va cij.

Mo ja pr va stra teška pri o ri te ta in pri o ri te ta Uni ver zi te tne ga kli ni č ne ga cen traLju blja na - to rej vseh nas - je: osre do to č a nje na pa ci en ta. Po ve č a ti bo mo mo -ra li kul tu ro var no sti pa ci en tov, iz boljšati ka ko vost de la na vseh ni vo jih, za do -volj stvo za po sle nih, iz boljšati uč ne pro ce se ter po ve č a ti ob seg ra zi sko val ne -ga de la. In ne na za dnje mo ra mo kre pi ti pri pa dnost usta no vi.

Naš ugled v jav no sti ni pov sem v skla du z našimi do sežki in na po ri. Pre ve č -krat je pre ve li ka po zor nost na me nje na manjšim sla bo stim in pre ma lo je po -u dar je no vse do bro in bolj po mem bno. Tru di la se bom, da bo mo s sku pni mimo č mi iz boljšali tu di našo po do bo v jav no sti.

Za do se ga nje vse ga našte te ga si bo mo mo ra li po sta vi ti ja sne ci lje, po o bla sti -la in od go vor no sti in po leg ožje ga vod stva vzpo sta vi ti tu di do ber tim sre dnje -ga in nižje ga me nedžmen ta. Okre pi ti pa bo mo mo ra li med se boj ne odno se innav di hni ti ino va tiv no de lo na vseh nivojih. Samo zadovoljni zaposleni solahko kos vsem nalogam, ki nas čakajo.

Pre pri č a na sem, da ima mo do volj zna nja in vo lje, da bo mo sku paj kos vsemiz zi vom, ki so pred na mi.

Prof. dr. Bri gi ta Dr novšek-Olup, dr. med., višja sve tni ca,stro kov na di rek to ri ca


aktualno

Bi ser ka Ma rolt Me den

Ze lo sem za do volj na Po go vor z ge ne ral no di rek to ri co mag. Da rin ko Mi kla

Ste si de lo v UKC Lju blja na pred stav lja li ta ko, kot je de jan skopo te ka lo?Uni ver zi te tne ga kli ni č ne ga cen tra ni sem po zna la. Tu di kot pa ci ent kane. To rej sem od ha ja la v ne zna no, kar pa se mi je v mo ji de lov ni ka ri -e ri že zgo di lo. Na va je na sem na kom pli ci ra ne na lo ge, saj me eno stav -na opra vi la dol go č a si jo ozi ro ma me ne za ni ma jo. Ve de la pa sem, da jezdrav stvo v Slo ve ni ji še v tran zi ci ji in da ne pri ha jam v ide al no oko lje.Za ve da la sem se tu di, da me ča ka tr do de lo in reševa nje pro ble mov into je bi la de jan sko vse bi na mo je ga de la v tem man da tu. Šti ri le ta soizje mno hi tro mi ni la in lah ko re č em, da so bi la za ni mi va in pe stra.

Kaj vas je naj bolj pre se ne ti lo in kaj se vam zdi naj boljše v UKCLju blja na?Od so tnost stra te gi je in reševa nje pro ble mov od da nes do ju tri. Raz bi -tost in ne po ve za nost po sa me znih de lov UKC Lju blja na ozi ro ma kar»vr ti č kar stvo« po sa me znih strok. Za pr tost pri ne ka te rih ka drih in od -so tnost uprav lja nja s ka dri. Ta ko ve lik si stem, kot je UKC Lju blja na, imapre dno sti v ve li ko sti in kom ple ksno sti. Pe stra struk tu ra vr hun skihstro kov nja kov na enem me stu – to je ve li ka pre dnost, ki jo je tre bazna ti iz ko ri sti ti še po se bej v po go jih ta ko i me no va ne gos po dar ske kri -ze. UKC Lju blja na ima izje mno do bro ka drov sko za sed bo vr hun skih

spe ci a li stov me di cin ske stro ke ra zli č nih spe ci al no sti, ze lo ra zvi to ter -ci ar no de jav nost v zdrav stve ni, izo braževal ni in ra zi sko val ni de jav no -sti, kar pred stav lja ve lik po ten ci al za na dalj nji ra zvoj. Ven dar je tre bata ko ve lik in kom ple ksen si stem ze lo ka ko vo stno uprav lja ti in po ve zo -va ti. Uč in ki in si ner gi ja ra zli č nih strok in ve li ko sti ima pre dnost v do -da ni vre dno sti in v eko no mi ji ob se ga za UKC Lju blja na.

Kaj vas je ra zo č a ra lo?Za zna la sem po go ste pri me re, kjer so po sa me zni ki skušali uve lja vi tiose bne in te re se, ka te rih cilj ni bil boljša oskr ba pa ci en tov ali de lo va njeUKC Lju blja na, z bla te njem na dre je nih, so de lav cev ali ce lo si ste ma.Ra zo č a ra lo me je tu di to, da ne ka te ri so di jo o UKC na osno vi po u li č -nih in for ma cij in ne da bi ce lo vi to pro fe si o nal no pro u č i li sta nje in sein for mi ra li o ak tiv no stih.

Ste za do volj ni z oprav lje nim de lom; ste na re di li vse, kar ste vtem man da tu na čr to va li?Ze lo sem za do volj na z oprav lje nim de lom. Vem, da to ni sa mo mo jeose bno de lo, am pak de lo vseh 7.500 za po sle nih. Šti ri le ta v ta ko ve li -kem si ste mu kot je UKC Lju blja na so pre hi tro mi ni la in za ve dam se, daje osta lo še ve li ko de la. Iz boljšave in pre o braz be ta ko ve li ke ga si ste maso pro ces, ki mo ra ne ne hno po te ka ti. Ko opra viš en sklop pro jek tovozi ro ma ure sni čiš en cilj, se od pi ra jo no va po dro č ja, kjer vi diš še do -da tne pri ložno sti za iz boljšave si ste ma. Po mem bno v ve li kem si ste mupa je, da si po sta viš pra ve pri o ri te te, ker vse ga na en krat se ne da na -re di ti kar čez noč. Mo je pri o ri te te do bi le:Kre pi tev di a gno sti ke: z vi di ka te hno loške oprem lje no sti smo po so -do bi li vse klju č ne apa ra tu re in ustva ri li po go je za uved bo PACS si ste -ma, ki je v na čr tu za le to 2009. Re or ga ni zi ra li in kon so li di ra li smo di -a gno sti ko, kaj ti tu di sa ma sem ugo to vi la, da je di a gno sti ka klju č na, sajje sr ce UKC Lju blja na. Ta ko se je ve li ko kon kre tnih pro jek tov na ve zo -va lo na iz boljšanje sta nja na po dro č ju di a gno sti ke, kjer smo de jan skona re di li ve lik ko rak na prej Jav na na ro č i la: na tem po dro č ju smo ora li le di no. Ak ti vi ra li smo me -di cin sko stro ko in zdrav stve ne so de lav ce in s tim skim, in ter di sci pli nar -nim pri sto pom us pe li na re di ti ve li ke pre mi ke in sta nje na po dro č jujav nih na ro č il bi stve no iz boljšati. So č a sno smo vo di li pro jekt kon so li -da ci je in stan dar di za ci je ma te ri a lov, kjer smo ob izje mno ve li ki an -gažira no sti me di cin skih se ster in so de lav cev v ko mer ci al nem sek tor juna re di li ve li ke po zi tiv ne pre mi ke. To se je odra zi lo tu di na fi na nč -nih pri hran kih in po mem bno pris pe va lo k fi na nč ni sa na ci ji UKC.

Mag. Da rin ko Mi kla vč ič je 10. ju ni ja 2005 Svet UKC Lju blja na iz bral za ge ne ral no di rek to ri co UKC Lju blja na.Nje no ime no va nje je po tr di la Vla da Re pu bli ke Slo ve ni je. Man dat je na sto pi la av gu sta 2009. Ima dol go le tneiz kušnje na po dro č ju vo de nja. Pred na sto pom man da ta je bi la na ra zli č nih vo dil nih de lav nih me stih v Kr ki (di -rek to ri ca ra č u no vod stva, na me stni ca ge ne ral ne ga di rek tor ja mešane ga po dje tja v Ke ni ji vo dja po dje tij in pred -stav ništev v tu ji ni, di rek to ri ca Kr ka Ko zme ti ka, po mo č ni ca ge ne ral ne ga di rek tor ja Kr ke.


aktualno

Uprav lja nje: za ka ko vo stno uprav lja nje je naj prej po tre bna stra te gi jain sku pni ci lji. Pri pra vi li smo stra te gi jo ra zvo ja UKC Lju blja na, ki je resna sta ja la v vseh stro kov nih oko ljih in na vseh ni vo jih UKC Lju blja na.Sle di la je širša stro kov na jav na raz pra va v oko lju, v ka te rem de lu jeUKC Lju blja na, saj je naša usta no va klju č ne ga po me na za vso državo.V raz pra vo pa smo vklju č i li tu di ne po sre dne upo ra bni ke, ci vil nodružbo, ki de lu je v na no vo usta nov lje nem po sve to val nem or ga nuvod stva UKC Lju blja na, v Sve tu pa ci en tov. Dru gi cilj na po dro č juuprav lja nja je bil uve lja vi tev de cen tra li zi ra ne ga uprav lja nja s po u -dar kom na po slov ni in stro kov ni sa mo stoj no sti kli nik in kli ni č nih inšti -tu tov z okre plje ni mi sta teški mi po ve za va mi med eno ta mi in iz ko rišča -nju vseh pre dno sti, ki jih omo go ča ve li kost in kom ple ksnost UKC Lju -blja na. Nuj no je po tre bno na da lje ra zme je va ti stra teške na lo ge na ni -vo ju UKC Lju blja na, od ope ra tiv nih na log na rav ni kli nik. Za vzpo sta -vi tev de cen tra li za ci je pa je upošte va joč raz dro blje nost in ve li kost UKCLju blja na, bi lo pri o ri te tno po tre bno vzpo sta vi ti sku pne ci lje, pra vi lade lo va nja za vsa po dro č ja, do gra di ti po slov no in for ma ti ko v sme ri do -gra di tve obra č u nov in pla nov po nižjih or ga ni za cij skih eno tah , saj bide cen tra li za ci ja ob raz dro blje no sti in od so tno sti pra vil in sku pnih ci -ljev lah ko vo di la v ka os. Za to smo v tem ča su spre me ni li Sta tut, spre -je li Pra vil nik o or ga ni za ci ji po o o bla sti lih in od go vor no stih ter vr stopra vil na klju č nih po dro č jih de lo va nja. Z že spre je ti mi pra vili de lo va -nja, opre de li tvi jo sku pnih ci ljev ter pri č et kom si ste ma ti č ne ga izo -braževa nja vseh 141 ma na ger jev smo vzpostavili do bro po dla go zana dalj nji na pre dek na po dro č ju uprav lja nja De cen tra li za ci ja uprav lja nja pa ter ja tu di vi zi jo po ve zo va nja med eno -ta mi in stro kov nja ki, da lah ko sku paj do sežemo uč in ke, ki jih omo go -ča ve li kost in kom ple ksnost. Za vze ma la sem se tu di za kon so li da ci jo incen tral no stra teško uprav lja njem so ro dnih strok, (npr. spe ci al ni insplošni la bo ra to rij itd) z na me nom do se ga nja op ti mal ne stroškov neuč in ko vi to sti ter stro kov ne si ner gi je. Na tem po dro č ju so se že us -pešno iz pe lja li ne ka te ri pro jek ti, ki so da li fi na nč ne in stro kov ne uč in -ke, pri ložno sti za na dalj nje iz boljšave je še ve li ko.Pre struk tu ri ra nje pod por nih služb iz prej pre težno admi ni stra tiv ne -ga ser vi si ra nja v stra teško uprav lja nje. Usta no vi li smo tu di no veslužbe kot so za ka ko vost, za or ga ni za ci jo in lo gi sti ko, uprav lja nje s ka -dri in dru ge.Na pre dek na po dro č ju ra zvoj no – ra zi sko val ne de jav no stiz ve č jopre gle dno stjo, raz pi si, pri o ri te ta mi.HRM – uprav lja nje s člo veški mi vi ri. Pa ci en ti so v sre dišču naše po -zor no sti, a za ka ko vo stno de lo s pa ci en ti so po tre bni za do volj ni za po -sle ni, da pa to do sežemo, se mo ra mo s ka dri pro fe si o nal no ukvar ja ti.Na re jen je bil ve lik na pre dek na po dro č ju izo braževa nja, saj smo za č -e li s si ste ma ti č nim izo braževa njem tu di ne me di cin ske ga ka dra. Nasku pnih izo braževa njih s po dro č ja veščin vo de nja so se družili ta kome di cin ski kot ne me di cin ski ka der. Na ta na č in po sa me zni pro fi li spo -zna va jo dru ge de jav no sti, ve ča se no tra nja po ve za nost, bolj se uve -

ljav lja tim sko de lo. Lju dje se zbližuje jo in bolj ce ni jo de lo dru gih. S pro -jek tnim de lom se vzpo stav lja vzdušje po ve za no sti in za ve da nja, da sotu di dru ge ne me di cin ske stro ke klju č ne ga po me na, da si stem funk ci -o ni ra. Pro ce sni pri stop se je iz ka zal kot po mem ben ele ment po ve zo -va nja in ra zu me va nja med ra zli č ni mi pro fi li. V pri ho dnje bi mo ra li na -da lje va ti za č e te pro ce se in še bolj od pre ti in ter ni trg de lov ne si le – ho -ri zon tal ne pre mi ke in omo go č i ti za po sle nim ka ri er ni ra zvoj zno trajusta no ve – ver ti kal ni pre mi ki.Po li kli ni ka je ogle da lo ure je no sti UKC Lju blja na. Več kot 700.000 pa -ci en tov vsa ko le to poišče po moč v Po li kli ni ki, za to je re or ga ni za ci jausmer je na v iska nje iz boljšav za pa ci en te, da bi de jan sko za č u ti li, daso v sre dišču naše po zor no sti in smo vsi tu za to, da iz pol ni mo vsa nji -ho va pri č a ko va nja ta ko v stro kov nem smi slu kot tu di na po dro č ju or -ga ni za ci je, lo gi sti ke in ne na za dnje pri ja zno sti.Na po dro č ju in ve sti cij in in ve sti cij ske ga vzdrževa nja smo pr vo pri -o ri te to na me ni li in ten ziv nim eno tam in na ba vam apa ra tur, ki rešuje -jo živ lje nja.Ve lik ko rak je bil na re jen na po dro č ju so de lo va nja s ci vil no družbo.Sku paj s po sa me zni mi društvi rešuje mo od pr ta vprašanja na po sa -meznih od del kih ozi ro ma kli ni kah. Svet pa ci en tov pa se je v sla bem le -tu dni de lo va nja res iz ka zal za ze lo do bro odlo č i tev vod stva.

Ka ko vi di te pri ho dnost UKC Lju blja na?UKC Lju blja na vi dim kot mo č ni re fe re nč ni me di cin ski cen ter, od prt vEv ro po in svet in no tra nje po ve zan s sku pni mi ci lji. No va stav ba UKCLju blja na bo sa mo fi zi č na obli ka. Stro kov ni do met usta no ve bo odvi -sen od stro kov ne si ner gi je, ki ima ve li ko pri ložnost v ve li ko sti usta no -ve. Prišlo pa bo tu di do ve č je de li tve med ter ci ar no in se kun dar no de -jav no stjo.

Kje pa vi di te ra zli ko med gos po dar stvom in jav nim zdrav stve nimza vo dom?Ze lo ve li ko ra zlik je si stem ske na ra va. Na splošno pa se v gos po dar -stvu odlo č i tve hi tre je iz pe lje jo. Do volj je, da en krat re češ in stvar jeure je na. V zdrav stvu je tu di ve li ko pri prav lje no sti za de lo, a je tre ba ve -č krat po ve da ti, se do go vo ri ti, da se do lo č e na stvar iz pe lje. V gos po dar -stvu je po va bi lo v pro jekt čast - pri zna nje in za u pa nje in v pro jek tnisku pi ni je ve li ko te kmo val ne ga du ha, ki ga v zdrav stvu po grešam, pre -dvsem če gre za pro jek te or ga ni za cij ske vse bi ne. Od prav lja nje mo no -pol nih po ložajev in vzpo sta vi tev ve č je ka drov ske kon ku ren ce je klju č -ne ga po me na za hi trejše uva ja nje spre memb v zdrav stvu.

Ste ime li do volj pod po re v zdrav stve ni po li ti ki?UKC Lju blja na je ze lo po mem bna in sti tu ci ja v širšem slo ven skem pro -sto ru. Ti sti, ki ga vo di, mo ra ime ti širši po gled na ma kroz drav stve nooko lje. Nuj no pa je sin hro no de lo va nje z Mi ni str stvom za zdrav je ozi -ro ma zdrav stve no po li ti ko.

nadaljevanje na strani 6

z oprav lje nim de lom vč ič, univ. dipl. ekon.


aktualno

Služba za odno se z jav no stmi

Pojav nove gripe

Kakšni so zna ki in simp to mi?Bo le zen pri lju deh po te ka s po do bni mi zna -ki in simp to mi kot obi č aj na, se zon ska gri pa:po ja vi jo se mra ze nje, po višana te le sna tem -pe ra tu ra, izčr pa nost, bo le č i ne v mišicah inko steh, bo le č i ne v žre lu, suh kašelj. Po ro č a -jo tu di o težjem po te ku bo le zni s plju č ni co,z od po ve djo di ha nja in s smr tnim izi dom.

Ka ko se vi rus pre naša?Po do bno kot pri se zon ski gri pi se vi ruspre naša s člo ve ka na člo ve ka s kužni mika plji ca mi, ki na sta ja jo pri kašlja nju, ki ha -nju, go vor je nju ipd.

Ka ko se lah ko zašči ti mo pred okužbo?Šir je nje okužbe pre pre č u je mo s hi gi e nokašlja; ka dar kašlja mo ali ki ha mo, si za -krij mo usta in ope ri mo ro ke; po go ste je siumi vaj mo ro ke z mi lom in vo do; izo gi baj -mo se sti kov z bol ni mi lju dmi; če zbo li mo,osta ni mo do ma, da ne širi mo okužbe.

Kaj sto ri ti, če zbo li mo?Če ste se pred krat kim vr ni li s po to va njapo Me hi ke ali dru gih državah, kjer je večpo tr je nih okužb, in opa zi te zna ke bo le zni,po do bne gri pi ( mra ze nje, vro č i no, bo le č -i ne v mišicah in ko steh, bo le č i ne v žre lu),ki jih lah ko sprem lja ta bru ha nje in dri ska,po kli č i te zdrav ni ka. Ugo tov lje no je bi lotu di, da ce plje nje pro ti gri pi v se zo ni2008/2009 ni ma no be ne ga vpli va na ve -č jo zašči to pro ti okužbi z no vim vi ru som.

Pri pra ve na mo re bi tnoepi de mi jo v UKC Lju blja na De lov na sku pi na pod vod stvom prof. dr.Saše Mar ko vič, dr.med., je re vi di ra la na čr -te UKC Lju blja na za rav na nje v pri me rihepi de mij.

Do go vo ri li so se za so de lo va nje med vse -mi vple te ni mi, od am bu lan tnih pre gle dovdo spre je ma v bol nišni co.

Pri pra vi li so izo braževa nja za zdrav ni ke inme di cin ske se stre UKC Lju blja na in zasplošne zdrav ni ke lju bljan ske re gi je, kibo do po te ka la v dru gi po lo vi ci ma ja.Opre de li li so lo ka ci je za do da tne hos pi ta -li za ci je pa ci en tov na Or to ped ski kli ni ki,Der ma to loški kli ni ki in v Bol nišni ci dr. Pe -tra Držaja ter za č e li z raz go vo ri za za go -to vi tev po tre bne opre me (res pi ra tor ji).Po se bno po zor nost so na me ni li tu di za -go tav lja nju ustre zne ga ka dra.

Ugo tov lje no je bi lo, da ima UKC Lju blja nana vo ljo do volj ma te ri a la za en kra tnoupo ra bo in tu di za do stno za lo go ustre -znih zdra vil, osta le ko li č i ne pa bo do naraz po la go v bla gov nih re zer vah MZ.Spre je ta so bi la tu di pra vi la de lo va nja kri -zne ga šta ba.

Na čr ti in na vo di la bo do objav lje ni na in -ter ne tni in sple tni stra ni UKC Lju blja na.

Inšti tut za va ro va nje zdrav ja Re pu bli ke Slo ve ni je je že od 24. apri la, ko so iz me dna ro dnih si ste mov zgo dnje -ga za zna va nja na le zlji vih bo le zni pre je li no vi co o po ja vu bo le zni, ki jo pre naša no vi vi rus gri pe A (H1N1), vSlo ve ni ji stal no sprem ljal oce ne sta nja, ki jih je po sre do va la Sve tov na zdrav stve na or ga ni za ci ja (SZO). Vi rus, ki je po vzro č al bo le zen pri prašič ih in se je izje mo ma pre ne sel tu di na člo ve ka, je spre me nil svo je la -stno sti, ta ko da se pre naša tu di s člo ve ka na člo ve ka. Po dat ki o obo le lih se vsak dan spre mi nja jo. SZO jim skr -bno sle di in oce nju je tve ga nje, ta ko da lah ko po sa me znim državam pri po ro ča ukre pe.

nadaljevanje s strani 5Zna no je, da se zdrav stve ne stra te gi je pre skušajo v UKC Lju blja na. Vmo jem šti ri le tnem man da tu sem ko rek tno so de lo va la kar s tre mi ra -zli č ni mi mi ni stri za zdrav je. Iz iz kušenj lah ko po vem, da me nja ve nami ni str stvu na nek na č in rušijo kon ti nu i te to. Za vse izva jal ce na po -dro č ju zdrav stve ne de jav no sti bi bi lo za to ve li ko bo lje, če me nja ve mi -ni strov ne bi bi le ta ko po go ste, saj je sta bil nost Mi ni str stva za zdrav -je ze lo po mem bna.

Se vam zdi, da bi z več pod po re lah ko na re di li še več?Več bi lah ko na re di li, če nas ne bi hro mi li po sa me zni ne ne po mem bnido god ki, ki pa so zah te va li bi stve no pre več an gažira nja, saj ti na nekna č in dru gi vsi li jo pri o ri te te, ki one mo go č a jo stra teške pre mi ke. Ta kosmo na pri mer pre več ča sa po ra bi li tu di za pre ved be plač. Vse pre večpo zor no sti pa se po sve ča tu di iska nju in po u dar ja nju na pak. Stri njamse s stro kov no di rek to ri co, ki je de ja la, da smo ve li ko boljši, kot pa jeustvar je na naša po do ba v jav no sti.

Je me sto ge ne ral ne ga di rek tor ja UKC Lju blja na iz klju č no ma na -ger ska funk ci ja?Ne, nuj no je, da spo znaš vse pro ce se, se jim pri bližaš in da ra zu mešde jav nost.

S kakšni mi obč ut ki ko nč u je te šti ri le tni man dat?V UKC Lju blja na se da nes po č u tim kot do ma. Da se to zgo di, je tre bavzpo sta vi ti obo je stran sko za u pa nje. V ve li kem si ste mu za to po tre bu -ješ ma lo več ča sa. Kaj ti za u pa nja ne mo reš po de do va ti ali ga ku pi ti.Eno stav no si ga mo raš pri do bi ti. Ne skr bi me, ka ko bo UKC Lju blja nade lo val v pri ho dnje, saj fi na nč no ni v sla bem po ložaju in ima ve lik člo -veški po ten ci al, ki je pri prav ljen de la ti. Me di cin ska stro ka bo mo ra lano si ti ve č ji del bre me na gos po dar ske kri ze, a po zi tiv ni na boj, ki ga vi -dim v UKC Lju blja na, bo pris pe val k te mu, da bo UKC Lju blja na lah kopre ma go val vse težave.


aktualno


Ne ka te ri klju č ni pro jek ti v UKC Lju blja nav le tu 2009 na po dro č ju uve ljav lja njauč in ko vi te or ga ni za ci je in uprav lja nja

Vzpo sta vi li bo mo ce lo vit si stem vo de njain za go tav lja nja ka ko vo sti. Na no vovzpo stav lje na or ga ni za cij ska struk tu ra boza go tav lja la ja sne pri stoj no sti in od go -vor no sti na vseh ni vo jih vo de nja ter eno -ten in uč in ko vit si stem no tra njih kon trolter obvla do va nje vseh tve ganj. UKC Lju -blja na bo de lo val kot sin hro ni zi ra na ce lo -ta s stra teškim uprav lja njem na rav ni za -vo da ter z de cen tra li zi ra nim ope ra tiv nimuprav lja njem na rav ni kli nik in kli ni č nihinšti tu tov, ki so sa mo stoj ni stroškov nino sil ci in ugo tav lja jo po slov ni us peh terso od go vor ni zanj.

Še po se bej v ča sih gos po dar ske kri ze, kolah ko pri č a ku je mo zmanjšanje pri hod kovin iska nje no tra njih re zerv, je po mem bno,da z uč in ko vi tim uprav lja njem vseh sred -stev ter s pri za de va nji za pri do bi tev pro -gra ma de la v skla du z na rašča jo č i mi po -tre ba mi ohra nja mo fi na nč no vzdržnostsi ste ma.

V na da lje va nju na va ja mo le ne kaj klju č -nih pro jek tov v UKC Lju blja na.

Stroškov no uč in ko vi tost in uprav lja -nja z vse mi sred stvi bo mo iz boljšalitu di z na sle dnji mi pro jek ti:

Obvla do va nje stroškov zdra vilKa zal nik: Strošek zdra vil na bol ni ka inopi sni ka zal nik.Od go vor na ose ba – no si lec:Pred stoj ni -ki od del kov, stro kov ni di rek tor ji kli nik inkli ni č nih inšti tu tov.Nad zor: Vo dja Ko mi si je za zdra vi la, vo djaLe kar ne, vo dja Službe na ba ve (nad zor na1. rav ni) ter ožje vod stvo UKC Lju blja na(nad zor na 2. rav ni).Rok: 31.12.2009

Obvla do va nje stroškov na po ti tev nami kro bi o loške pre i ska veKa zal nik: Strošek pre i skav na bol ni ka.Od go vor na ose ba – no si lec: Vo dja pro -jek ta, pred stoj ni ki in stro kov ni di rek tor jikli nik in kli ni č nih inšti tu tov.Nad zor: Ožje vod stvo UKC Lju blja na.Rok: 31.12.2009

Po dro č je op ti mi za ci je pro ce sov de la spro fe si o nal nim pri sto pom na dvehkli ni č nih od del kih Ka zal nik:Iz de lan pro jekt.Od go vor na ose ba – no si lec:Pred stoj nik KO za uro lo gi jo.Pred stoj nik KO za kar di o lo gi jo.Nad zor: Stro kov ni in po slov ni di rek tor jikli nik.Rok: 31.12.2009

Ra ci o na li za ci ja po stop kov izved benaj po go stejšega SPP oz. de lov ne gaopra vi laKa zal nik: Zmanjšanje stroškov SPP oz.

de lov ne ga opra vi la.Od go vor na ose ba – no si lec: Pred stoj -nik oz. vo dja or ga ni za cij ske eno te.Nad zor: Stro kov ni di rek tor ji kli nik, pred -stoj ni ki in ožje vod stvo UKC Lju blja na.Rok: 31.12.2009.

e. Pro jekt ra ci o na li za ci je in op ti mi za -ci je zdrav stve ne admi ni stra ci jeKa zal nik: Zmanjšanje šte vi la zdrav stve -ne admi ni stra ci je.Od go vor na ose ba – no si lec: Po slov nidi rek tor ji kli nik.Nad zor: Vo dja pro jek ta (nad zor na 1.rav ni) in ožje vod stvo UKC LJ (nad zor na2. rav ni).Rok: 31.12.2009.

Rav no težje med zdrav stve ni mi po tre ba mioko lja in raz po ložlji vi mi vi ri bo mo do se -ga li tu di s po mo č jo do da tnih pri hod kov -nih ak tiv no sti, in si cer ta ko na po dro č jutrženja kot tu di na po dro č ju čr pa njasred stev iz ev rops kih ko he zij skih skla dov.

Naš cilj je po sta ti so do bna bol nišni ca, ki bo gle de na po tre be pa ci en tov ve dno bolj pro ce sno or ga ni zi ra na. Za -to so naši šte vil ni pro jek ti usmer je ni v ure sni č e va nje dol go ro č nih ci ljev, ki so: po sta ti re fe re nč na ev rops ka bol -nišni ca, v ka te ri bo pa ci ent v sre dišču po zor no sti, uč in ko vi ta or ga ni za ci ja in uprav lja nje, za do volj ni za po sle niin ve č ja od go vor nost do oko lja.

Poliklinika


utrip UKC

Društvo štu den tov me di ci ne Slo ve ni je jeob 7. apri lu, sve tov nem dne vu zdrav ja,pri pra vi lo šte vil ne ak tiv no sti. Fe sti val zjav nim zdrav jem po ve za nih pro jek tov indel se je odvi jal tu di na plošča di predvho dom v osre dnjo stav bo UKC Lju blja na.S po mo č jo UKC Lju blja na pa so pri pra vi litu di no vi nar sko kon fe ren co, na ka te ri sopred sta vi li no vo ba zo av to mat skih eks -ter nih de fi bri la tor jev. Na stoj ni ci Mi sli na sr ce so da ja li na pot -ke o zdra vem živ lje nju in pre ven ti vi srč -no- žil nih bo le zni. Me ri li so tu di krv nitlak.

7. april – sve tov ni dan zdrav jaSlužba za odno se z jav no stmi

Sve tov na zdrav stve na or ga ni za ci ja je 5. maj raz gla si la za me -dna ro dni dan hi gi e ne rok.Hi gi e na rok je v bol nišni cah izje mno po mem bna za pre pre č e va -nje bol nišni č nih okužb. Prav ta ko po mem bna pa je tu di pov soddru god, saj z re dnim, pra vil nim in te me lji tim umi va njem rokpre pre č i mo mar si ka te ro okužbo. Okužimo se nam reč lah ko vvseh jav nih pro sto rih, v ka te rih se zadržuje ve li ko lju di in so mednji mi tu di pre našal ci okužb.

V av lah po sa me znih zgradb UKC Lju blja na so ta ko 5. ma ja hi gi -e ni ki – me di cin ske se stre in sa ni tar ni inženir ji ? de mon stri ra lihi gi e no rok in od go var ja li na vprašanja mi mo i do č ih o pra vil nihi gi e ni rok. Pri pra vi li smo pla ka te, ki so na me nje ni mo ti va ci ji vseh za po sle -nih, da bi ta ko iz boljšali hi gi e no rok in pre pre č i li pre nos okužbpre ko rok ter ta ko po skr be li za var nost naših pa ci en tov in za la -stno var nost.

5. maj – me dna ro dni dan hi gi e ne rok Služba za odno se z jav no stmi


aktualno

Vi da Li nec, univ, dipl. ekon., po mo č ni ca ge ne ral ne di rek to ri ce za eko nom sko po dro č je

Izva ja nje zdrav stve nih sto ri tevza ob do bje od ja nu ar ja do maja 2009

Za me sec april pa je že ve lja la no va po -god ba za po god be no le to 2009. Splošnido go vor za po god be no le to 2009 je bil19. 2. 2009 spre jet na se ji Vla de RS. Taje med dru gim tu di odlo č i la, da po sta -ne jo vsi po dro č ni do go vo ri pri lo ga ksplošne mu do go vo ru 2009. S tem sobi li za go tov lje ni po go ji za pri pra vo inskle ni tev po god be o izva ja nju pro gra -ma zdrav stve nih sto ri tev za po god be -no le to 2009 med UKC in ZZZS.

Vpliv recesijeVpliv re ce si je se kaže tu di na po dro č juzdrav stve ne ga za va ro va nja. Splošnido go vor za le to 2009 za to tu di vse bu jene ka te re va rč e val ne ukre pe, ZZZS pa šedo da tno pri prav lja ukre pe za za go to vi -tev vzdržno sti si ste ma obve zne gazdrav stve ne ga za va ro va nja za le to2009, ki so bi li pred stav lje ni na po slov -nem od bo ru 13.5.2009. Pre dvi de niukre pi va rč e va nja se na našajo naznižanje pri hod kov gle de cen zdrav -stve nih sto ri tev, znižanje od stot ka kal -ku la tiv nih plač in amor ti za ci je v ce nahvseh sto ri tev, znižanje od hod kov, na -me nje nih za ter ci ar no de jav nost,znižanje cen di a liz za ra di nižje ce ne zaeri o tro po e tin, po nov no pre ver ja nje inre ka pi tu la ci ja plač v ce nah zdrav stve -nih sto ri tev, pre dvi de ni pa so še dru giukre pi.

Vedno več bolnikov prihaja v UKCLjubljanaV pre gle dni ci pri ka zu je mo po dat ke spo dro č ja sprem lja nja de lov ne ga pro -gra ma za ob do bje ja nu ar–april 2009;šte vi lo bol ni kov po sku pi nah pri mer lji -vih pri me rov v aku tni bol nišni č niobrav na vi za ZZZS in osta le pla č ni ke. Vpr vih šti rih me se cih 2009 so obrav na -

va li 36.371 vseh bol ni kov, kar je za 2,6% več kot v istem lan skem ob do bju.Šte vi lo bol ni kov po po god bi z ZZZS jebi lo v pr vih šti rih me se cih pre seženoza 3.352 bol ni kov, kar je ze lo vi so kopre se ga nje de lov ne ga pro gra ma, ve likje tu di do tok bol ni kov iz dru gih re gij.Za izva ja nje po god be z ZZZS pa je po -mem bno, da so tu di pros pek tiv ni pri -me ri do seženi gle de na do lo č i la po -god be.

UtežiŠte vi lo do seženih uteži je bi lo v obrav -na va nem ob do bju 57.374, kar je za 3,2% več od lan ske ga ob do bja. Do seženaje bi la pov pre č na vre dnost uteži (vvišini 1,60) in je ma lo višja od pov pre -č ne vre dno sti v istem lan skem ob do bju.

Specialistična ambulantna dejavnostV spe ci a li sti č nih am bu lan tah je bi lo vpr vih šti rih me se cih 2009 re a li zi ra no255.106 pr vih in po nov nih pre gle dov.Za ZZZS smo opra vi li 253.530 spe ci a li -sti č nih am bu lan tnih pre gle dov. Ob do -bni plan vseh pre gle dov je bil pre seženza 6,0 %.

V pr vih šti rih me se cih so z ma gne tnore so nan co pre i ska li 1.911 am bu lan tnihbol ni kov, kar pred stav lja pre se ga njeob do bne ga pla na za 3,4 %. Ob do bnina čr to va ni pro gram je pre sežen tu di napo dro č ju di a gno sti č nih pre i skav s CT,RTG in UZ.

Urav na va nje de lov ne ga pro gra magle de na po god bo o izva ja nju pro -gra ma zdrav stve nih sto ri tev je ze lopo mem bno, saj nam ZZZS ne pla č u -je več obrav na va nih bol ni kov, kot jena čr to va no. Gle de na vi so ko pre se -

ga nje hos pi ta li zi ra nih bol ni kov zaob do bje ja nu ar–ma rec 2009 je bilna po slov nem od bo ru v ma ju 2009spre jet sklep, da mo ra vsa ka kli ni kain kli ni č ni od de lek pre gle da ti po -dat ke o de lov nem pro gra mu in pri -pra vi ti in di vi du al ne me se č ne pla negle de urav na va nja de lov ne ga pro -gra ma. Prav ta ko je po tre bno skr -bno sprem lja ti stroške po slo va njapo vse bi ni in po or ga ni za cij skiheno tah ter z ra zu me va njem spre je -ma ti tu di pri prav lje ne va rč e val neukre pe na na ci o nal nem ni vo ju.

Izva ja nje zdrav stve nih sto ri tev v Uni ver zi te tnem kli ni č nem cen tru Lju blja na je v ob do bju ja nu ar–ma rec 2009te me lji lo na po god bi o izva ja nju pro gra ma zdrav stve nih sto ri tev za po god be no le to 2008- aneks št. 1 k po -god bi med UKC Lju blja na in ZZZS.

Nova akademik aiz UKC Ljubljana 21. maja 2009 sta bila imenovana vakademski naziv kot redna članaSAZU-ja naslednja člana:

akad. prof. dr. Franc Strle,dr. med., višji svetnikinakad. prof. dr. Uroš Skalerič,dr. dent. med., višji svetnik.

Iskreno čestitamo!


aktualno

Izvajanje delovnega programa v UKC

januar - maj 2009PROGRAM Letni plan Plan Realizacija Realizacija % R/P indeks

2009 2008 2009 1 2 3 4 5 6=5:3 7=5:4

Število hospitaliziranih bolnikov 99.117 33.041 35.459 36.371 110,1 102,6

iz mesta Ljubljane 33.529 11.176 11.885 11.530 103,2 97,0

iz preostalega dela regije Ljubljane 35.484 11.828 13.034 12.882 108,9 98,8

iz drugih regij 30.104 10.037 10.540 11.959 119,2 113,5

Program ZZZS (bolniki) 98.117 32.707 35.167 36.059 110,2 102,5

Drugi plačniki (bolniki) 1.000 334 292 312 93,4 106,8

Vse postelje 2.267 2.267 2.274 2.267 100,0 99,7

Ležalna doba 6,11 6,11 5,28 5,46 89,4 103,4

Procent zasedenosti postelj 84,00 84,00 70,48 73,23 87,2 103,9

Doječe matere 7.464 2.488 3.636 3.775 151,7 103,8

Spremljevalci 130 43 76 33 76,7 43,4

Neakutna obravnava - štev. dni 35.222 11.740 11.452 8.078 68,8 70,5

Obiski v spec.ambulantah 721.981 240.659 253.501 255.106 106,0 100,6

Program ZZZS (obiski) 716.481 238.827 251.513 253.530 106,2 100,8

Drugi plačniki (obiski) 5.500 1.832 1.988 1.576 86,0 79,3

Obiski v funkcionalnih enotah 240.294 80.098 94.427 89.196 111,4 94,5

ELEMENTI PROGRAM Letni plan Realizacija Realizacija % R/P indeks2009 2008 2009

1 2 3 4 5=4:2 6-5:3OP srca 1.005 390 352 35,0 90,3

Transplantacije 249 73 93 37,3 127,4

srca 6 1 5 83,3 500,0

jeter 19 8 7 36,8 87,5

ledvic 45 10 12 26,7 120,0

roženice 65 15 24 36,9 160,0

KM 74 35 27 36,5 77,1

KM alogenična 26 0 10 38,5

pljuč - priprava 2 0 2 100,0

pljuč 1 0 0 0,0

avtologna TR hondrocitov 29 4 5 55,6 125,0

gojenje in presaditev kože 1 0 0 0,0

ledvice + trebušne slinavke 1 0 1 100,0

Dialize 59.291 20.150 19.147 32,3 95,0


aktualno

Mi ha Žem lja, univ. org. de la

Na pre dek na po dro

Po stop ki od da je jav nih na ro č il V le tu 2008 smo na da lje va li ak tiv no sti na po dro č ju stan dar di za ci jeme di cin skih ma te ri a lov, s ka te ro se v za dnjih šti rih le tih ukvar ja 46stro kov nih sku pin s pre ko 300 čla ni. Gre za izre dno ob sežen pro jekt,saj je v UKC Lju blja na v upo ra bi čez 20.000 ra zli č nih vzor cev bla ga. Na osno vi pred ho dno izve de ne stan dar di za ci je me di cin skih ma te ri -a lov smo s pod pi som po godb us pešno za klju č i li niz po stop kov od -da je jav nih na ro č il (di a li zni ma te ri al, šival ni ma te ri al, rent ge no loškima te ri al, en do pro te ze, srč ne za klop ke in spod bu je val ni ki, ko ro nar nisten ti, obve zil ni in ope ra cij ski ma te ri al, zašči tna opre ma, ka te tri, di -a gno sti č na sred stva … ).

Us pešno izve de na stan dar di za ci ja me di cin skih ma te ri a lov ter po sle -di č no us pešno za klju č e ni po stop ki od da je jav nih na ro č il so se v le -tu 2008 že odražali v sle de č ih ka zal cih po slo va nja:

• nižjih na bav nih stroških pre dme tnih ma te ri a lov,• nižjih za lo gah in v ve č jem ko e fi ci en tu obra č a nja pre dme tnih ma -

te ri a lov,• manjšem šte vi lu re kla ma cij (ta ko na spre je mu v skla dišče kot pri

iz da ji iz skla dišča) ter v ve č ji pre to č no sti ma te ri a la v skla dišču.

Ta ko je v pre te klih le tih prišlo do ve li ke ga na pred ka na po dro č juizva ja nja jav nih na ro č il oz. na bav po po god bah, skle nje nih na osno -vi jav ne ga na ro č i la.

Ta na pre dek naj bo lje po na zar ja jo sle de či po dat ki: če je bi lo de cem -bra 2005 za 8 % le tnih po treb po bla gu skle nje nih po godb na osno -vi jav ne ga na ro č i la, de cem bra 2006 za 18 %, de cem bra 2007 za 34%, je bi lo de cem bra 2008 že za 72 % le tnih po treb po bla gu skle -nje nih po godb na osno vi jav ne ga na ro č i la.

Po zi ti ven trend v le tu 2008 naj bo lje opišemo z dej stvi, da je bi lo vja nu ar ju 2008 za 39% le tnih po treb po bla gu skle nje nih po godb naosno vi jav ne ga na ro č i la, ob pol le tju za 64%, v de cem bru 2008 pa žeza 72% le tnih po treb po bla gu skle nje nih po godb na osno vi jav ne -ga na ro č i la. Po do ben po zi tiv ni trend se na da lju je tu di v le tošnjemle tu.

Ob do da tnem upošte va nju na ba ve ne re gi stri ra nih zdra vil, kjer v po -stop ku od da je jav ne ga na ro č i la ni smo pre je li no be ne po nud be, terpo sle di č no na ba ve širo ke ga spek tra ne re gi stri ra nih zdra vil in dru -ge ga bla ga v skla du s po stop kom od da je jav ne ga na ro č i la ma lih

vre dno stih, vse sku paj v le tni vre dno sti na ba ve pre ko 6 mi li jo novev rov, ugo to vi mo, da smo le to 2008 za klju č i li z 77% na ba ve bla gav skla du z Za ko nom o jav nem na ro č a nju ( ZJN – 2 ).

Pri bla gov nih sku pi nah (in kon ti ne nč ni pro gram, igle, pri po mo č ki zane go bol ni ka, pri po mo č ki za res pi ra tor no te ra pi jo, va ro val na sred -stva, son de-tu bu si-ka ni le ), kjer je stan dar di za ci ja ma te ri a lov za ra -di izre dno razpršene struk tu re upo ra bni kov zah tev nejša in dol go -traj nejša in po sto pek od da je jav ne ga na ro č i la še ni bil izve den, v Po -dro č ju za ko mer ci al no de jav nost do sle dno izva ja mo pri mer ja ve cenma te ri a lov in ana li ze ter po sle di č no stal na ko mer ci al na po ga ja njaza ustre zno na bav no ce no.

Za na ve de ne bla gov ne sku pi ne bo mo v skla du s spre je tim ter min -skim pla nom izved be jav nih na ro č il izve dli po stop ke od da je jav nihna ro č il v I. po lo vi ci 2009.

Pri re a li za ci ji jav nih raz pi sov in že skle nje nih po godb ter ob upošte -va nju in fla cij ske sto pnje za le to 2008 in dej stvu, da smo s po stop kiod da je jav nih na ro č il ter ko mer ci al ni mi po ga ja nji us pešnozadrževa li pri ti ske do ba vi te ljev za po višanje cen, smo v le tu 2008ustva ri li pri hran ke pri na ba vi bla ga v višini 9 mi li jo nov ev rov.

Po mem ben del ak tiv no sti Po dro č ja za ko mer ci al no de jav nost je bilna me njen na ba vi me di cin ske in ne me di cin ske opre me. V le tu 2008smo za na ba vo opre me po ra bi li 15.558.986 ev rov, od te ga13.688.964 ev rov iz na slo va amor ti za ci je, pre o sta nek v vi ru fi nan ci -ra nja pa so bi li še dru gi la stni vi ri, pro ra č un ska sred stva ter sred stvaiz na slo va do na cij. V le tu 2008 smo pri na ba vi opre me ustva ri li pri -hra nek v višini 234.000 ev rov. Pri hra nek v višini 85.000 ev rov je bilz re ba lan som fi na nč ne ga na čr ta v ok to bru 2008 že pre raz po re jen,pre o sta li pri hra nek v višini 149.000 ev rov pa pre našamo kot virsred stev za na ba vo opre me v le to 2009.

Uprav lja nje klju č nih ak tiv no sti na po dro č ju za ko -mer ci al no de jav nost ter ne ka te ri de jav ni ki po slo va njana na bav nem tr gu


aktualno

čju jav nih na ro č il

Ne ka te ri de jav ni ki po slo va nja na na bav nem tr gu v pre te klemle tu V dru gi po lo vi ci pre te kle ga le ta je bi lo opa zi ti obč u tno po ve č a njeza ni ma nja po nu dni kov za pri ja vo na jav ne raz pi se s po dro č ja in ve -sti cij, in ve sti cij ske ga in te ko č e ga vzdrževa nja, kar v ve č ji me ri pri pi -su je mo ak tu al ni splošni gos po dar ski in fi na nč ni si tu a ci ji do ma in vsve tu. V le tu 2008 smo bi li so o č e ni z ogro mnim po ra stom ce ne elek tri č neener gi je ter osta lih ener gen tov. Ta ko se je v dru gi po lo vi ci pre te kle -

ga le ta ce na elek tri č ne ener gi je pov pre č no po ve č a la za 20 od stot -kov.Prav ta ko smo bi li v pre te klem le tu so o č e ni z ve li kim po ra stom cendo lo č e nih pre hram be nih iz del kov, pre dvsem mle ka in mle č nih iz -del kov ter kru ha. Do da ten na por so od za po sle nih zah te va le tu di pre vze mne ak tiv no -sti v živil sko –pre de lo val ni in du stri ji, pre dvsem me sni; mno gi do ba -vi te lji so nam reč za ra di te ga fi na nč no ta ko izčr pa ni, da ne us pe joveč fi nan ci ra ti oskr bne ve ri ge. Raz po la ga jo z mi ni mal ni mi ko nč ni miza lo ga mi iz del kov, kar že po vzro ča mo tnje v naši oskr bi.

Pri obvla do va nju stroškov čišče nja pro sto rov, pra nja pe ri la, va ro va -nja objek tov ter in ter ne ga trans por ta, kjer se po služuje mo sto ri tevzu na njih izva jal cev, smo ime li v pre te klem le tu ve li ko težav s po -daljševa njem po godb. Ve č i no stroškov teh sto ri tev nam reč pred -stav lja strošek de la; ve č i na izva jal cev teh sto ri tev pre je ma za ja mč -en ose bni do ho dek, le-ta pa se je v pre te klem le tu po višal za 9.4 %.

Na pri tisk za dvig stroškov pre dme tnih sto ri tev pa po mem bno vpli -va jo tu di vse bolj zah tev na za kon ska do lo č i la, ki na ro č ni ku na la ga -jo do sle dnejše izva ja nje, sprem lja nje in kon tro li ra nje pro ce sov (zah -tev nejše rav na nje z od pad ki, čišče nje od pa dnih vo da, uni č e nje iz -del kov … ).

Gi ne ko loška kli ni ka je iz združenih sred stva UKC Lju blja na in la -stne amor ti za ci je na ba vi la mi kro skop s ci to ge net skim si ste momv vre dno sti 43.000 ev rov.Kli ni č ni od de lek za ki rur gi jo sr ca in ožilja Ki rurške kli ni ke jena ba vil 4 kom ple te apa ra tov za ver ti ku lar no pod po ro krv ne gaob to ka, in tra a or tno čr pal ko, si stem za pod po ro le ve ga srč ne gapre ka ta - vse sku paj v vre dno sti 154.000 ev rov iz združenih sred -stev UKC Lju blja na.Kli ni č ni od de lek za pla sti č no, re kon struk cij sko, estet sko ki rur gi join ope kli ne je iz združenih sred stev UKC Lju blja na in sred stev do -na cij na ba vil ope ra cij ski mi kro skop v vre dno sti 100.000 ev rov.Kli ni č ni od de lek za ab do mi nal no ki rur gi jo In ter ne kli ni ke je na ba -vil vi de o ko lo no skop v vre dno sti 56.000 ev rov iz sred stev za ter -ci ar.Kli ni č ni od de lek za ga stro en te ro lo gi jo In ter ne kli ni ke je izzdruženih sred stev UKC Lju blja na na ba vil 2 vi de o ko lo no sko pa in3 vi de o ga stro sko pe v vre dno sti 112.000 ev rov.

Kli ni ka za ORL in cer vi ko fa ci al no ki rur gi jo je na ba vi la ope ra cij skomi zo v vre dno sti 23.000 ev rov iz združenih sred stev UKC Lju blja na.Kli ni ka za nu kle ar no me di ci no je iz sred stev la stne amor ti za ci jena ba vi la cen tri fu go v vre dno sti 22.000 ev rov.Or to ped ska kli ni ka je na ba vi la mo bil ni RTG apa rat s C lo kom inuni ver zal ni RTG apa rat z adap ta ci jo v sku pni vre dno sti 650.000ev rov – vse iz združenih sred stev UKC Lju blja na. Kli ni č ni od de lek za ra di o lo gi jo je na ba vil flu ro skops ki RTG apa ratin sku paj z adap ta ci jo je bi lo iz združenih sred stev UKC Lju blja nana me nje nih 430.000 ev rov.

Za po tre be UKC Lju blja na so bi li na bav lje ni ki rurški in stru men ti vvre dno sti 160.000 ev rov, ra č u nal niška opre ma v vre dno sti180.000 ev rov, 9 res pi ra tor jev v vre dno sti 250.000 ev rov ter dvaelek tro ki rurška noža v vre dno sti 22.000 ev rov – vse iz združenihin la stnih sred stev amor ti za ci je ter de lo ma sred stev dro bne ga in -ven tar ja ter ter ci ar ja.

No va opre maOpre ma v vre dno sti nad 20.000 eur, do bav lje na od fe bru ar ja do ma ja 2009


aktualno

Eli za be ta Bo bnar Najžer

Glas pa ci en tov v

Kaj je svet pa ci en tov?Svet pa ci en tov je po sve to val no te lo vod -stva UKC Lju blja na, ki je bi lo ju li ja 2008usta nov lje no z na me nom, da bi ta kookre pi li par tner ski odnos s pa ci en ti. K so -de lo va nju so va blje ne or ga ni za ci je pa ci -en tov, ki združuje jo čla ne v širši lju bljan -ski re gi ji, iz ka te re pri ha ja jo pa ci en ti vUKC Lju blja na. Pre ko 100 jih je, za to po -slov nik do lo ča, da svet se stav lja naj manj7 čla nov, od ka te rih se po lo vi ca vsa ko le -to za me nja. Svet od usta no vi tve de lu je vna sle dnji se sta vi: Eli za be ta Bo bnarNajžer, Društvo za zdrav je sr ca in ožiljaSlo ve ni je; Ma ri ja Ko sem, Slo ven skodruštvo Trans plant; Da ni ca Lin dič,Društvo on ko loških bol ni kov Slo ve ni je,Mar ja na Ma stinšek Šuštar, Društvo Li gapro ti epi le psi ji Slo ve ni je. Do svo je smr ti,de cem bra 2008, je bi la čla ni ca tu di Vla staGju ra Ka lo per, ki je bi la tu di pred se dni cain pred stav ni ca Združenja or ga ni za cijkro ni č nih bol ni kov.

Okro gla mi za 2. apri la 2009Ne dav na okro gla mi za je bi la or ga ni zi ra -na z na me nom, da bi pri do bi li mne nja inpo bu de vseh za in te re si ra nih or ga ni za cijpa ci en tov, in si cer ta ko za de lo sve ta v le -tu 2009 kot tu di za ge ne ral ne usme ri tvenje go ve ga de la. De lo sve ta pa ci en tov vo dim od de cem bra2008 in v uvo dni pred sta vi tvi sem ugo to -vi la, da je svet v krat kem ob do bju iz ničustva ril vi zi jo, pri č el z re a li za ci jo in re -dnim de lom. Ker v Slo ve ni ji še ni bi lo pri -me ra po do bne ga in sti tu ci o nal ne ga so de -lo va nja or ga ni za cij pa ci en tov z vod stvombol nišni ce, je bi lo ora nje le di ne zah tev nonaj manj z dveh zor nih ko tov. Pr vič: po -sta vi ti je bi lo tre ba te me lje za dol go ro č noin kon struk tiv no par tner stvo z vod stvomUKC, in dru gič: za da ti smo si mo ra li re al -

ne, do se glji ve in hkra ti mer lji ve ci lje za iz -boljšanje po ložaja pa ci en tov. Dol go ro č nete me lje pred stav lja spre je ti po slov nik de -la, kon struk tiv nost pa bo odvi sna od vsa -ko kra tne se sta ve sve ta. Do se daj je svetobrav na val in po dal pre dlo ge na osnu tekStra te gi je ra zvo ja UKC Lju blja na od le ta2008 – 2013, le tno po ro č i lo o de lu UKCLju blja na za le to 2008 in pre dla gal kon -kre tne pre dlo ge za fi na nč ni na črt UKCLju blja na za le to 2009. Pre dlo gi sve ta soza vod stvo si cer ne za ve zu jo či, le od nji -ho ve vse bi ne pa je odvi sno, ali jih bo vod -stvo vklju č i lo v svo je na čr te. Oz ka se sta va sve ta za go to vo ne mo reobjek tiv no vre dno ti ti vseh raz sežnih bo -le zen skih stanj in si tu a cij šte vil nih bol ni -kov, ki jih zdra vi jo v UKC. Za to smo seodlo č i li, da si re al ne ci lje lah ko po sta vi mole v so de lo va nju z dru gi mi par tner ski mior ga ni za ci ja mi. K so de lo va nju smo jihpo va bi li že ko nec le ta 2008, našemu pr -ve mu va bi lu pa se je s pi sni mi pre dlo giod zva lo 14 or ga ni za cij. Do blje ne po dat kesmo ana li zi ra li ter se sku paj z vod stvomUKC odlo č i li, da pred stav lja jo do bro po -dla go za širšo raz pra vo.

Us pešno so de lo va nje v do bro bol ni kovVod stvo UKC je bi lo s pre dlo gi za iz -boljšave se zna nje no v za č et ku le ta 2009in po no sni smo, da jih je ne kaj že vklju č -i lo v svoj fi na nč ni in de lov ni na črt za le -to 2009. Da bi še bo lje so de lo va li in ure -sni č e va li vi zi jo vod stva UKC, da po sta vipa ci en ta v sre dišče de lo va nja, smo seodlo č i li za širši po svet med or ga ni za ci ja -mi pa ci en tov. Okro gle mi ze so se s stra ni vod stva UKCude ležile: ge ne ral na di rek to ri ca mag.Da rin ka Mi kla vč ič, stro kov na di rek to ri -ca prof. dr. Saša Mar ko vič, dr. med., inga. Er na Gra bnar Kos, viš. med. se stra,

glav na me di cin ska se stra UKC.Mag. Da rin ka Mi kla vč ič se je v ime nuvod stva za hva li la čla ni cam sve ta pa ci en -tov za pre da no in kon struk tiv no so de lo -va nje. Iz ka za lo se je, da s svo jim po gle -dom na de lo va nje UKC Lju blja na, ki jedru ga č en od ti ste ga, ki ga ima jo za po sle -ni, z na sve ti pris pe va jo k ure sni č e va njuci ljev UKC Lju blja na, ki se tru di, da bi bilpa ci ent re sni č no v sre dišču po zor no stivseh de jav no sti v UKC Lju blja na. Izra zi laje za do volj stvo, da smo vzpo sta vi li za u -pa nje med vod stvom in sve tom pa ci en -tov. Us pešno so de lo va nje pri naša kon -kre tne de jav no sti, ki jih UKC že izva ja.Ta ko je vod stvo UKC Lju blja na v fi na nč nina črt že uvr sti lo pre dlo ge za za go to vi tevustre znejših po go jev v ča kal ni cah, po ve -č a nje za se bno sti v bol niških so bah, boljšoobvešče nost o de lu društev pa ci en tov,boljšo se zna nje nost s po te kom zdrav lje -nja in z re ha bi li ta ci jo po od pu stu iz bol -nišni ce ter dru ge kon kre tne de jav no sti, kibo do pris pe va le k ve č je mu za do volj stvupa ci en tov v UKC Lju blja na. UKC Lju blja nabo v krat kem tu di obve stil po sa me znekli ni ke o možno stih so de lo va nja z or ga -ni za ci ja mi pa ci en tov. Prav ta ko si bo vod -stvo UKC Lju blja na pri za de va lo vzpo sta -vi ti so de lo va nje med po sa me zni mi kli ni -ka mi in za in te re si ra ni mi or ga ni za ci ja mipa ci en tov.

Skrb za var nost pa ci ne tovPo o blaščen ka za var nost UKC Lju blja na,prim. Dušica Ple ter ski Ri gler, je na okro glimi zi pred sta vi la pro jekt Skrb za var nostpa ci en tov – si stem po ro č a nja o var no -stnih za ple tih. Vsi raz prav ljal ci so se stri -nja li, da je uva ja nje si ste ma var no sti do -bra po te za in da bo do obve sti li svo jadruštva ozi ro ma pa ci en te ter jim pred -sta vi li no vo možnost za pri jav lja nje iz -

V za č et ku apri la 2009 je v Uni ver zi te tnem kli ni č nem cen tru v Lju blja ni (UKC) po te ka la okro gla mi za, ki stajo or ga ni zi ra la svet pa ci en tov in vod stvo UKC. Okro gla mi za je za o krožila pvih osem me se cev de lo va nja sve tapa ci en tov in ga utr di la v vlo gi po sve to val ne ga te le sa vod stva UKC.


aktualno

boljšav, na pak in dru gih do god kov. Eli za be ta Najžer Bo bnar je po vze la, da si -stem de lu je, da je od prt, pri so tne pa jepo va bi la, naj v svo jih društvih širi jovzpod bu do, da naj ti sti, ki to opa zi jo, vseod klo ne ozi ro ma pri pom be pre ne se jo vsi stem, saj bo le ta ko lah ko prišlo do iz -boljšav.

Pre dlo gi za de lo va nje sve ta pa ci en tovUKC v pri ho dnjeV na da lje va nju okro gle mi ze je Mar ja naMa stinšek Šuštar pred sta vi la pri pom bedruštev, ki so jih pris pe va li v pri pra viokro gle mi ze. Svet pa ci en tov je nam rečpo zval društva bol ni kov, naj pred sta vi josvo je pre dlo ge za de lo va nje sve ta pa ci en -tov in pro ble me, s ka te ri mi se sre č u je jonji ho vi bol ni ki pri oskr bi oz. obrav na vi vUKC Lju blja na. Od zva lo se je šti ri najstdruštev: Društvo bol ni kov s krv ni mi bo le -zni mi, Društvo De bra (društvo bol ni kov zbu lo zno epi der mo li zo), Društvo za fi bro -mi al gi jo, Društvo le dvi č nih bol ni kov Lju -blja na, Društvo Li ga pro ti epi le psi ji Slo ve -ni je, Društvo on ko loških bol ni kov Slo ve -ni je, Društvo Se ni or (društvo za spod bu -ja nje sta rejših k po nov ni vklju č i tvi v ak -tiv no živ lje nje), Društvo za zdrav je sr ca in

ožilja Slo ve ni je, Eu ro pa Don na, Na rav niza č et ki (združenje za in for mi ra nje, svo -bo dno iz bi ro in pod po ro na po dro č ju no -se č no sti, po ro da in staršev stva), Slo ven -sko društvo Trans plant, Slo ven sko he ma -to loško društvo, Tre pe tli ka (društvo bol -ni kov s par kin so ni zmom in dru gi mi eks -tra pi ra mi dni mi mo tnja mi), Združenjebol ni kov s ce re bro va sku lar no bo le zni joSlo ve ni je.Nji ho ve pri pom be so bi le zbra ne v dva in -dvaj se tih (22) te mah. Po pred sta vi tvi inraz pra vi so ude ležen ci spre je li za klju č ke,ki so na ve de ni v na da lje va nju.UKC Lju blja na na sple tni stra ni UKC Lju -blja na od pre po dna slov »Svet pa ci en tov«in obja vi po slov nik ter za pi se in po mem -bne in for ma ci je iz de la SP.Za sple tno stran UKC Lju blja na po o -blaščen ki za var nost obli ku je ta krat ko inja sno na vo di lo, na kakšen na č in se spo ro -č a jo za ple ti.UKC Lju blja na bo vsem par tner skim or -ga ni za ci jam po sre do val do pis s krat kimopi som si ste ma po ro č a nja o var no stnihza ple tih in jih po zval k spo ro č a nju.Ob spre je mu naj pa ci en ti ob an ke ti prej -me jo tu di list, na ka te re ga lah ko po sre -du je jo sa mo pre dlog za iz boljšavo ozi ro -

ma opo zo ri jo na var no stni za plet.V UKC Lju blja na se vzpo sta vi na č in in sti -tu ci o nal ne ga obvešča nja pa ci en tov onev la dnih or ga ni za ci jah s po dro č ja nji -ho ve bo le zni.UKC Lju blja na bo obve stil po sa me zne kli -ni ke o možno stih so de lo va nja z or ga ni -za ci ja mi pa ci en tov. Prav ta ko si bo vod -stvo UKC Lju blja na ak tiv no pri za de va lovzpo sta vi ti so de lo va nje med po sa me zni -mi kli ni ka mi in za in te re si ra ni mi or ga ni -za ci ja mi pa ci en tov. So de lo va nje lah kopo te ka na več rav neh.Vod stvo UKC Lju blja na bo zbra ne pri -pom be or ga ni za cij pa ci en tov pro u č i lo terpo sre do va lo pov ra tno in for ma ci jo omožnih na č i nih upošte va nja ozi ro mareševa nja. Svet bo vod stvu po sre do valko pi je vseh pi sno po sre do va nih pri pomb.Svet pa ci en tov in UKC Lju blja na bo stavzpod bu ja la pri pra vo zloženk za pa ci en te.UKC Lju blja na bo pri pra vil stro kov ni del,or ga ni za ci je pa ci en tov bo do do da le in -for ma ci je s svo je ga po dro č ja. Svet pa ci en tov bo na da lje val z zbi ra njemin for ma tiv ne ga gra di va. UKC Lju blja na in svet bo sta pro u č i la,kakšni bi bi li naj pri mer nejši na č i ni za do -sto pnost pa ci en tov do in for ma cij ske gagra di va. O de lu Sve ta pa ci en tov in o možno stihpar tner ske ga so de lo va nja bo mo kon ti nu -i ra no obvešča li jav nost.Svet bo pre ko or ga ni za cij pa ci en tovosveščal pa ci en te, ka ko je po mem bno, daspo ro č i jo svo jo od so tnost v pri me ru, kone mo re jo pri ti na na ro č en pre gled alipo seg.Pro u č i li bo mo de lo va nje pro sto volj cev.Pro sto volj ci – štu den tje za 60 ur oprav -lje ne ga pro sto volj ne ga de la v bol nišni cahdo bi jo 3 kre di tne to č ke, kar bi UKC lah kopro mo vi ral in bi na tak na č in pri do bil večpro sto volj cev.Za klju č im lah ko, da je pi lo tni pro jekt us -pešno pre stal za č e tne pre iz kušnje ter dade lu je kon struk tiv no in v do bro bol ni kov.

UKC Lju blja na

Javna tribuna 2. aprila 2009


izobraževanje

prof. dr. Mar ko Ha wli na

Obisk držav ne ga se kre tar ja dr. Iva na Erženana se ji Sve ta za izo braževa nje UKC Lju blja na

Dr. Eržen je ori sal na čr te Mi ni str stva zazdrav je pri za go tav lja nju izo braževa nja vzdrav stvu na vseh rav neh. Opre de lil je po -tre bo po so de lo va nju med vse mi rav ni na -mi izo braževa nja in po za go to vi tvi pri -mer nih ka drov skih ter ma te ri al nih po go -jev za izo braževa nje, pri če mer je po se bejiz po sta vil po tre bo po so de lo va nju UKCLju blja na z Me di cin sko fa kul te to in Fa kul -te to za zdrav stvo. Pod prl je do se da nje de -lo Sve ta za izo braževa nje in pri po ro č i la, kijih je ta iz de lal, pre dvsem po tre bo po ure -di tvi pri mer ne ga vre dno te nja de la terustre znih ča sov nih in ka drov skih po go jevza izo braževa nje, prav ta ko pa tu di ra -

zvoj ni po men izo braževa nja, kar je eno odosnov nih po dro č ij de la UKC Lju blja na. Im -ple men ta ci ja pri po ro č il je po mem bna na -lo ga kli nik, kli ni č nih od del kov ter inšti tu -tov UKC Lju blja na, kar je po u da ri la tu diprof. dr. Saša Mar ko vič Pre dan, ta kra tnastro kov na di rek to ri ca. Do da la je še, da boim ple men ta ci ja ena naj po mem bnejšihna log no ve ga vod stva UKC Lju blja na, čeželi mo vzdrževa ti ko rak z us pešni mi ev -rops ki mi cen tri. Pri tem je bi lo v raz pra viizraženih več kri ti č nih mi sli o tre nu tnempo ložaju izo braževa nja v UKC Lju blja na,pre dvsem o de sti mu la tiv nem na gra je va -nju po re for mi pla č ne ga si ste ma, ki uč i te -

lje v dvoj nem de lov nem ra zmer ju z MFpo stav lja v po dre jen po ložaj. Prav ta ko jedržav ni se kre tar vzel na zna nje pro ble ma -ti ko or ga ni zi ra no sti men tor ske ga de la inza go tav lja nje ča sa za to de lo, ki po te ka obna rašča jo č ih zah te vah po in ten zi vi ra njuru tin ske ga kli ni č ne ga de la. Ure di tev tehpo dro č ij je po nje go vem mne nju nuj na inbo zah te va la kom ple ksen pri stop, za to jepre dla gal, da svet za izo braževa nje ime -nu je tri č lan sko de lov no sku pi no, ki bo vso de lo va nju z mi ni str stvom na ta nč noiden ti fi ci ra la težave in pre dla ga la ustre -zne rešitve. Svet za izo braževa nje je pre -dla gal ko mi si jo, ki jo se stav lja jo: prof. dr.Mar ko Ha wli na, doc.dr. Zlat ko Fras inAlen ka Roš, dipl. m.s.. Ta kra tna stro kov nadi rek to ri ca jo je po tr di la in ime no va njepo sre do va la Mi ni str stvu za zdrav je.Vsi pri so tni so poz dra vi li za ni ma nje mi ni -str stva za to po dro č je in se za hva li li dr.Erženu za obisk.

Dne 9. apri la 2009 je se jo Sve ta za izo braževa nje UKC Lju blja na obi skaldr. Ivan Eržen, držav ni se kre tar na Mi ni str stvu za zdrav je. Se je so se po -leg re dnih čla nov sve ta ude ležili tu di prof. dr. Saša Mar ko vič Pre dan, ta -kra tna stro kov na di rek to ri ca UKC Lju blja na, de kan Me di cin ske fa kul te -te prof. dr. Dušan Šuput ter prof. dr. Fran ce Sevšek, de kan Fa kul te te zazdrav stvo.

Svet UKC Lju blja na je na 3. se ji, ki je bi la 16. apri la 2009,ime no val stro kov no di rek to ri co izr. prof. dr. Bri gi to Dr -novšek-Olup, ki je 18. apri la 2009 na sto pi la šti ri le tni man -dat.Svet UKC Lju blja na je na isti se ji spre jel fi na nč ni na črt za le -to 2009 in do dal sklep, da naj vod stvo UKC Lju blja na do na -sle dnje se je pri pra vi ope ra tiv ni na črt izved be pe tih ci ljev, kiso jih pre dla ga li pred stav ni ki usta no vi te lja v sve tu, s kon kre -tni mi izved be ni mi ukre pi, ro ki in no sil ci.Sku pni plan pri hod kov UKC Lju blja na je 421.163.770 ev rov,od te ga po po god bi z ZZZS 400.182.770 ev rov. Za pro gra meter ci ar ne de jav no sti so na me ni li 93.534.667 ev rov.Rde ča nit vseh ak tiv no sti v le tu 2009 bo ure sni č e va nje na -č e la, da je pa ci ent v sre dišču po zor no sti. Obli ko va li bo mo vr -sto pro jek tov, ka te rih re zul tat bo bolj ka ko vo stna oskr ba pa -ci en tov in kre pi tev par tner ske ga odno sa s pa ci en ti in z nji -ho vi mi bližnji mi.

Kljub va rč e val nim ukre pom bo UKC Lju blja na naj bolj zah tev nimpa ci en tom za go tav ljal ka ko vo stno zdrav lje nje in oskr bo

Predstavniki zaposlenih v Svetu UKC Ljubljana od leve protidesni:Marko Alauf, Nika Škrabl in Anton Kenig.


priznanja


Do bi tni ki zla te gazna ka za le to 2009

Le tos je po de li tev po te ka la na sve č a no sti v uni on ski dvo ra niGrand ho te la Uni on v Lju blja ni. Pri zna nja je po de li la pred se dni ca Zbor ni ce – Zve ze Da rin ka Kle -menc. Med do bi tni ki pa so bi li tu di naše so de lav ke in so de la vec.

Moj ca Do linšek, po -mo č ni ca glav ne me di -cin ske se stre za po dro -č je bol nišni č ne hi gi e ne,za zdrav stve no ne go inoskr bo.Kot stro kov nja ki nja po -dro č ja je s svo ji mi pre -dlo gi in ide ja mi z ve li -kim nav dušenjem inen tu zi a zmom pris pe -va la k izo bli ko va njuno ve fi lo zo fi je de lo va -nja, k po stav lja nju ci -ljev bol nišni č ne zdrav -

stve ne ne ge UKC Lju blja na ter no vih smer nic za dvig ka ko vo stiin uč in ko vi to sti zdrav stve ne ne ge.

Zo ri ca Kar doš, glav name di cin ska se stra Kli -ni č ne ga od del ka zaane ste zi o lo gi jo in in -ten ziv no te ra pi jo ope -ra tiv nih strok.Nje na za slu ga je, da some di cin ske se stre priane ste zi ji pre se gleano ni mnost ope ra cij -skih dvo ran, da je po legru tin ske ga de la ve lja vodo bi lo tu di udej stvo va -nje v stro kov ni sek ci ji, vre gij skem društvu,

Zbor ni ci – Zve zi in sta nov skem sin di ka tu. Je izre dna za go vor ni -ca eti č no sti in hu ma ni za ci je v pra ksi zdrav stve ne ne ge ter kotta ka vzor šte vil nim ge ne ra ci jam me di cin skih se ster.

Gor da na Nje njićOdli ku je ta jo člo veškičut in obč u tek za od -go vor nost, pošte nost,op ti mi zem, še po se bensmi sel pa ima za de lo zno se č ni ca mi in nji ho vi -mi par tner ji, štu den ti,no vo za po sle ni mi inso de lav ci. Nje na de jav -nost je po leg po kli cnepo go sto pro sto volj nain vo lon ter ska. Tu di ponje ni za slu gi je Po ro -dnišni ca Lju blja na boljpri ja zna za upo ra bni ke – bo do če starše – in je do bi la pre stižnina slov »no vo ro jen cem pri ja zna po ro dnišni ca«.

Pe ter Požun, sve to va -lec za po dro č je or ga ni -za ci je in lo gi sti kePe tra Požuna po zna -mo kot člo ve ka, ki imaiz de lan ur nik, na čr te inci lje. Nje go ve odli ke sospre je ma nje na log, kini so prav pre pro stena ra ve, smi sel in zna -nje za iz de la vo fi na nč -nih kon struk cij, brezka te rih se ne za č ne inne ko nča no be na odna čr to va nih de jav no -sti. So de lu je tu di v me dna ro dnih združenjih in je član vod stvaEv rops ke ga združenja di rek tor jev/di rek to ric zdrav stve ne ne geEN DA. Le ta 2008 bil izvo ljen za držav ne ga sve tni ka za po dro č -je zdrav stva in v le tu 2008 no mi ni ran kot kan di dat za Bo ard OfDi rec tors ICN.

Zla ti znak so pre je li tu di: Ma ri ja Lo gon der, Su za na Maj cenDvoršak, An dre ja Mi he lič Za jec in Da ni je la M rec.

Zbor ni ca zdrav stve ne in ba biške ne ge Slo ve ni je – Zve za stro kov nih društev me di cin skih se ster, ba bic in zdrav -stve nih te hni kov Slo ve ni je vsa ko le to na me dna ro dni dan me di cin skih se ster (12. maj) po de li naj višja pri zna -nja na po dro č ju zdrav stve ne in ba biške ne ge.


utrip UKC

V ča su po go ste upo ra be an ti bi o ti kov po sta ja jo bol nišni č neokužbe z bak te ri ja mi, od por ni mi na an ti bi o ti ke, če da lje ve č ji kli ni -č ni pro blem. Da bi pri pa ci en tih pre po zna li pri so tnost bak te rij,od por nih na an ti bi o ti ke, in pre pre č i li nji ho vo šir je nje med hos pi -ta li zi ra ni mi bol ni ki, v skla du z na vo di li Službe za pre pre č e va nje inobvla do va nje bol nišni č nih okužb UKC Lju blja na sle di mo po jav lja -nju na sle dnjih bak te rij: pro ti me ti ci li nu od por ne mu sta fi lo ko kuStaph ylo coc cus au re us – MR SA, pro ti van ko mi ci nu od por ne muen te ro ko ku – VRE in po Gra mu ne ga tiv nim bak te ri jam, ki pro i zva -ja jo lak ta ma ze be ta z razšir je nim spek trom de lo va nja, to so ESBL(angl., ex ten ded spec trum be ta-lac ta ma se) po zi tiv ne bak te ri je,naj po go ste je pri Kleb si el la pne u mo ni ae in Esc he ri chia co li.

Za ra di pre po zna va nja pri so tno sti ome nje nih bak te rij, ki so od -por ne na an ti bi o ti ke, na Kli ni č nem od del ku za žil ne bo le zni UKCLju blja na od vza me mo bri se za mi kro bi o loške pre i ska ve sle de č imsku pi nam bol ni kov, ki ima jo po ve č a no tve ga nje za pri so tnostteh bak te rij:

• bol ni kom, ki so spre je ti v Eno to in ten ziv ne te ra pi je,• bol ni kom, ki so pre mešče ni iz dru gih od del kov, kli nik ali bol -

nišnic,• bol ni kom, ki jih pri prav lja mo za ope ra ci jo,• bol ni kom, ki ima jo ra ne.

Ob spre je mu v Eno to in ten ziv ne te ra pi je je bi lo od vze tih 380 bri -sov, od te ga je bi lo 19 po zi tiv nih na MR SA, 5 na VRE in 3 naESBL. Sku pno je bi lo v EIT po zi tiv nih 27/380 (7,1 %) bri sov.

Sli ka 1: Pri kaz po zi tiv nih bri sov v Eno ti in ten ziv ne te ra pi je Ko zažil ne bo le zni UKC Lju blja na.

Bol ni kom, ki so bi li pre mešče ni iz dru gih od del kov, kli nik ali bol -nišnic, smo od vze li 153 bri sov. Od te ga je bi lo se dem po zi tiv nihna MR SA, tri je na ESBL in tri je na VRE. Sku pno smo ugo to vi lipri so tnost bak te rij, od por nih na an ti bi o ti ke, pri 13/153 (8,5 %)bri sih pre mešče nih bol ni kov na Kli ni č ni od de lek za žil ne bo le zni.

Sli ka 2: Pri kaz po zi tiv nih bri sov ob pre me sti tvah na KO za žil nebo le zni UKC Lju blja na iz dru gih od del kov, kli nik ali bol nišnic.

Pri bol ni kih, ki smo jih pri prav lja li na ope ra ci jo, smo od vze li 20bri sov dvaj se tim pa ci en tom, od ka te rih so bi li 3 bri si po zi tiv ni naMR SA.

Med bol ni ki, ki jih sprej me mo na KO za žil ne bo le zni pre ko ur -gen tne an gi o loške am bu lan te, ima jo mno gi kri ti č no ishe mi jouda z ra zje da mi. Med 215 bri si, ki smo jih od vze li prav to li kobol ni kom z ra na mi, je bi lo 25 bri sov po zi tiv nih na MR SA, 4 bri -si pa so bi li po zi tiv ni na ESBL. Sku pno je bi lo po zi tiv nih 29/215(13,5 %) bri sov.

Sli ka 3: Pri kaz po zi tiv nih bri sov bol ni kov z ra na mi, ki smo jihspre je li na KO za žil ne bo le zni UKC Lju blja na iz ur gen tne an gi o -loške am bu lan te.

V le tu 2008 je bi lo na Kli ni č nem od del ku za žil ne bo le zni zdrav -lje nih 2395 bol ni kov, od te ga je 684 oseb so di lo v sku pi ne s po -ve č a nim tve ga njem, da bi bi li no sil ci bak te rij, od por nih na an ti -bi o ti ke. Tem ose bam smo od vze li sku pno 768 bri sov za mi kro bi -o loške pre i ska ve. Pri so tnost bak te rij, od por nih na an ti bi o ti ke,

Po go stost bak te rij, od por nih na an ti bi o ti ke, na Kli ni č nemod del ku za žil ne bo le zni v UKC Lju blja na v le tu 2008Ta nja Štra us, dipl. sa nit. inž., prof. dr. Aleš Blinc, dr. med., spe ci a list in ter nist,Ja na Kol man, dr. med., spe ci a list ka kli ni č ne mi kro bi o lo gi je


utrip UKC

smo po tr di li pri 72 od 768 (9,4 %) mi kro bi o loških pre i skav. Popo dat kih Službe za pre pre č e va nje in obvla do va nje bol nišni č nihokužb UKC Lju blja na smo v le tu 2008 na KO za žil ne bo le znizdra vi li 26 bol ni kov z MR SA. Od teh je bi lo 7 bol ni kov pre po zna -nih za no sil ce MR SA že pred le tom 2008, 19 pa smo jih na no -vo pre po zna li med zdrav lje njem. Med 19 na no vo pre po zna ni mino sil ci MR SA je 8 pri ne slo bak te ri jo v bol nišni co s se boj, saj jebi lo po zi tiv no že pr vo te sti ra nje ob spre je mu, 11 bol ni kov (1,6 %te sti ra nih oseb iz sku pin s po ve č a nim tve ga njem) pa se je z MR -SA okužilo med hos pi ta li za ci jo.

Obrav na va no sil cev bak te rij, od por nih na an ti bi o ti keVse bol ni ke, pri ka te rih smo po tr di li pri so tnost bak te rij, od por -nih na an ti bi o ti ke, smo obrav na va li po prin ci pih kon tak tne izo -la ci je. Za cilj no an ti bi o ti č no zdrav lje nje so se le č e či zdrav ni kiodlo č a li ob pri so tno sti okužbe. Pri 12 bol ni kih, ko lo ni zi ra nih zMR SA, smo izva ja li de ko lo ni za ci jo po na vo di lih Službe za pre -pre č e va nje in obvla do va nje bol nišni č nih okužb UKC Lju blja na inus pešno za klju č i li de ko lo ni za ci jo pri 8 bol ni kih, pri 4 bol ni kih paje mi kro bi o loško te sti ra nje še ve dno po ka za lo pri so tnost MR SAna koži ali slu zni cah.

Za klju č ekKli ni č ni od de lek za žil ne bo le zni po struk tu ri bol ni kov in in ten -zi te ti de la z več kot 100-od sto tno za se de no stjo pre dvi de ne gašte vi la bol niških po stelj, kar ne ne hno zah te va upo ra bo za sil nihležišč, so di med od del ke z ve li kim tve ga njem za pri so tnost bak -te rij, od por nih na an ti bi o ti ke. Po jav lja nju teh bak te rij se pri hos -pi ta li zi ra nih bol ni kih ne bo mo go če v ce lo ti izo gni ti, z do sle dnimpre po zna va njem ogroženih bol ni kov, mi kro bi o loškim te sti ra -njem in izva ja njem hi gi en skih ukre pov pa želi mo v čim ve č ji me -ri pre pre č e va ti pre našanje od por nih bak te rij med bol ni ki.

Kaj lah ko sto ri me di cin ska se stra, da pre pre či bo le č i ne vhrb te ni ci?Fi zi o te ra pev ti Inšti tu ta za me di cin sko re ha bi li ta ci jo smo seodlo č i li, da svo je zna nje er go no mi je po sre du je mo tu di našimso de lav cem, to krat me di cin skim se stram, zdrav stve nim te hni -kom in ba bi cam. Po nu di la se nam je pri li ka in pri ja vi li smo se najav ni raz pis za so fi nan ci ra nje pro jek tov za pro mo ci jo zdrav ja vle tu 2009, ki ga raz pi su je Za vod za zdrav stve no za va ro va njeSlo ve ni je.

Pro gram sta po tr di la gos pa Da rin ka Mi kla vč ič, ge ne ral na di rek -to ri ca UKC Lju blja na, in Stro kov ni svet zdrav stve ne in ba biškene ge. Pri izved bi uč nih de lav nic so de lu je kar 15 fi zi o te ra pevtk,fi zi o te ra pev tov in de lov nih te ra pevtk našega inšti tu ta.

Uč na de lav ni ca po te ka tri šol ske ure, vse bu je pa pre da va nje inde mon stra ci jo, prak ti č no pri do bi va nje no vih znanj in apli ka ci jov vsa ko dnev no si tu a ci jo ob bol niški po ste lji.

Pr vo uč no de lav ni co smo izve dli 22. apri la, de lav ni ce pa se jeude ležilo 86 me di cin skih se ster, zdrav stve nih te hni kov in ba bic.V okvi ru pro jek ta bo mo ta ko do sre de no vem bra izve dli 10 uč -nih de lav nic. Pro gram z vse bi na mi in da tu mi uč nih de lav nic je objav ljen nain ter ne tni stra ni UKC Lju blja na.Cilj pro jek ta je zmanjšati ab sen ti zem za po sle nih v zdrav stve nine gi za ra di bo le č in v hrb te ni ci.

Vse bin ska iz ho dišča pro gra ma:Pre da va nje o zdra vem na č i nu živ lje nja ter o tem, kje so bo le č i -ne v hrb te ni ci naj po go stejše in za kaj se po jav lja jo. Pred sta vi tevde lov ne ga oko lja in er go nom ski pri sto pi, bi o me ha ni ka dvi go va -nja. Pra vil na drža in gi ba nje med de lom ter dvi go va nje in pre -mešča nje bol ni kov. Za kaj je po mem bno, da pra vil no oce ni mobol ni ke gle de nje go vih gi bal nih spo so bno sti.

De mon stra ci ja in prak ti č no us po sa blja nje : • kon tro la in uč e nje pra vil ne drže v vsa ko dnev nem živ lje nju in

pri de lu;• pra vil ni fi zi o loški po ložaji v po ste lji; ka ko se po mi ka mo po po -

ste lji, obra č a mo, use da mo in vsta ja mo ter tu di pri de lu z bol -ni ki sle di mo nor mal ne mu gi ba nju;

• po moč bol ni kom pri po mi ka nju po po ste lji, use da nju pre koro ba po ste lje, vsta ja nju, po moč pri ho ji. Po mem bnost ver bal -ne sti mu la ci je;

• pa siv ne te hni ke pre mešča nja bol ni kov in na mešča nja bol ni kovv fi zi o loške, raz bre me nil ne po ložaje.

Ker so bo le zni mišič no-ko stne ga si ste ma tu di v Kli ni č nem cen -tru naj po go stejši vzrok izo stan ka z de la, smo pre pri č a ni, da bo -mo z do bro izve de ni mi uč ni mi de lav ni ca mi omo go č i li pri do bi tevne kaj no vih znanj, po gle dov in pri sto pov k de lu.

Va blje ni na našo uč no de lav ni co !

Učne delavnice o pravilnih položajihtelesa pri deluMilena Klopčič,dipl. fiziot, vodja projekta


utrip UKC

22. apri la sta mi ni ster za zdrav je mag. Bo rut Mi kla vč ič in ge ne -ral na di rek to ri ca UKC Lju blja na mag. Da rin ka Mi kla vč ič pod pi sa -la po god bo o pre vze mu stav be no ve Pe di a tri č ne kli ni ke v uprav -lja nje UKC Lju blja na.

V no vi stav bi bo do so bi va le vse de jav no sti Pe di a tri č ne kli ni ke (zlo ka cij Vra zov trg 1 in Uli ca sta re prav de 4) ra zen spe ci al nih la -bo ra to ri jev ter Kli ni č ni od de lek za otroško ki rur gi jo in in ten ziv -no te ra pi jo Ki rurške kli ni ke.

Po dat ki o no vem objek tu

No vi objekt ima vse ga 90 bol niških sob ( 205 po stelj za otro ke),6 nad stro pij, 2 kle ti, me de tažo, niz ko in vi so ko pri tli č je ter pri tli -č je.

Vre dnost grad be nih in obr tniških del 60.312.632,53Vre dnost opre me 25.682.193,53Osta lo 9.867.046,45Sku pna vre dnost pro ra č un skih sred stev 95.861.872,51Ne to površina no ve stav be 24.064 m2Bru to površina 27.400 m2 ( z ga ražo)

25.723 m2 (brez ga raže)

Pris pe vek Usta no ve za no vo Pe di a tri č no kli ni ko v Lju blja ni je819.380,57 ev ra.

Se li tev v no vo Pe di a tri č no kli ni ko je vse bližjaSlužba za odno se z jav no stmi

Atrij nove Pediatrič ne klinike

Podpis pogodbe


utrip UKC

Po ne kaj me se č nih ak tiv no stih, ki so po te ka le v Službi za izo -braževa nje in ra zvoj ka drov, spo ro č a mo, da lah ko na in tra ne tnihstra neh UKC Lju blja na pod na slo vom De jav no sti sku pne ga po -me na; Izo braževa nje in ra zvoj ka drov, do bi te po tre bne in for ma -ci je za na sle dnja po dro č ja:

uva jal ni se mi nar jiza pri prav ni ke in no vo za po sle ne de lav ce: pro gra mi, ča sov ni ter -mi ni in ur nik uva jal nih se mi nar jev z ime no va ni mi pre da va te lji, na -slo vi stro kov nih pre dme tov in gra di vom po sa me zne ga pre dme ta;

stro kov ni iz pi ti:da tu mi stro kov nih iz pi tov za zdrav ni ke, ki po te ka jo na Mi ni str -stvu za zdrav je, obve sti lo o ča sov nih ter mi nih iz pi tov za višjo invi so ko izo braz bo na Mi ni str stvu za zdrav je in da tu mi stro kov nihiz pi tov za sre dnjo izo braz bo v UKC Lju blja na, in si cer z ime ni inpri im ki iz praševal cev po sa me zne ga stro kov ne ga pre dme ta, se -zna mom li te ra tu re in vse bi ne pre ver ja nja zna nja za stro kov neiz pi te; po stop ki pri ja ve na stro kov ne iz pi te in pro gra mi stro kov -nih iz pi tov gle de na izo braz be no struk tu ro;

ak tu al na izo braževa nja:vse bi ne in da tu mi or ga ni zi ra nih te č a jev z raz po ložlji vim gra di -vom (te č aj oživ lja nja in pri ro č nik za zdrav stve ne de lav ce);

spe ci a li za ci je:po stop ki spe ci a li za cij za zdrav ni ke in spe ci a li za ci je dru gih po kli cev;

ar hiv:vse bin ski plan izo braževa nja, izve de na izo braževa nja;pred sta vi tev Službe za izo braževa nje in ra zvoj ka drov: pred sta -vi tev de lo va nja Službe, po slan stvo in vi zi ja kon tak tne ose be, ko -ri stne po ve za ve.

Na ta na č in je vsem za po sle nim v UKC Lju blja na omo go č en sta lendo stop do ak tu al nih in for ma cij, po sa me znih gra div, obraz cev terpo ve zav s pri stoj ni mi in sti tu ci ja mi v zve zi z izo braževa njem. Si -stem sko je ure je no zbi ra nje in po sre do va nje li te ra tu re za pri prav -niške iz pi te ter pre gle dnost vse bin ske ga de lo va nja Službe.

Pre pri č a ni smo, da bo mo ta ko znižali in pri hra ni li stroške v fi na -nč nih in ča sov nih okvi rih.

Isto č a sno se le po za hva lju je mo vsem pri prav ljal cem gra div s po -sa me zne ga stro kov ne ga po dro č ja za ra zu me va nje in nji ho vode lo ter pro si mo vse vo dil ne de lav ce za spod bu do in po moč priupo ra bi in tra ne tnih stra ni UKC Lju blja na.

LINK: http://www.in tra net.kclj.si/in dex.php?m=19&s=1&t=101http://www.in tra net.kclj.si/in dex.php?m=19&s=2&t=102http://www.in tra net.kclj.si/in dex.php?m=19&s=3&t=103http://www.in tra net.kclj.si/in dex.php?m=19&s=4&t=110http://www.in tra net.kclj.si/in dex.php?m=19&s=5&t=104http://www.in tra net.kclj.si/in dex.php?m=19&s=0&t=100

In for ma ci je o izo braževa njih in ra zvo ju ka drovna in tra ne tnih stra neh UKC Lju blja naMag. Maj da Može, vo dja Službe za izo braževa nje in ra zvoj ka drov

Čla ni ce li kov ne de jav no sti Društva me di cin skihse ster, ba bic in zdrav stve nih te hni kov(DMSBZT) Lju blja na: Ana Stra uch, Mar ge ri taIlić-Ka č ar, Bar ba ra Ben ko, Ne ri na Go nč in,Bran ka Stuchly, Ne va Pe č ar, Ivan ka Južina, So -nja Pr te njak, Jel ka Vižin tin, Te o do ra Čič, Ma rin -ka Ki ri lič, Dar ja Lo bni kar Lo vak so ob me dna ro -dnem dne vu me di cin skih se ster sku paj z men -to ri co, sli kar ko in ki par ko Dar jo Lo bni kar Lo vak,di plo mant ko li kov ne ga cen tra me sta Za greb vso de lo va nju s KUD UKC Lju blja na in MF dr. Loj -za Kra ig her ja, v av li UKC Lju blja na pred sta vi lesvo ja naj no vejša de la, ki so jih ustva ri le iz klju -č no v za dnjem le tu. Upo do bi le so mo ti ve izLju blja ne z oko li co, za to se je raz sta va ime no -va la »Zna no ne zna na Lju blja na«. Sli ke si lah koogle da te do 8. ju ni ja.

Medicinske sestre razstavljajoSlužba za odno se z jav no stmi


utrip UKC

8. in 9. ma ja 2009 so v Pa ri zu po te ka li spe ci a li sti č ni iz pi ti iz of -tal mo lo gi je, ki jih or ga ni zi ra EBO (Eu ro pe an Bo ard of Oph thal -mo logy) in se jih naši kan di da ti ude ležuje jo že od le ta 2005. V vseh ev rops kih državah na rašča za ni ma nje za to vr stne iz pi te,kaj ti na ta na č in se dvi gu je ka ko vost zdrav ni kov spe ci a li stov of -tlal mo lo gov v ce lo tni Ev ro pi. Takšen iz pit tu di omo go ča pre ho -de med država mi in de lo v naj boljših bol nišni cah na po dro č juEv rops ke uni je. V le tošnjem le tu se je ude ležilo iz pi tov 305 kan -

di da tov iz vseh držav Ev rops ke uni je, med nji mi 5 kan di da tov izSlo ve ni je. Iz pit ob se ga pi sni del z 260 MCQ vprašanji in ustnidel, pri ka te rem mo ra jo kan di da ti od go var ja ti pred šti ri mi ko mi -si ja mi s po dve ma čla no ma. Kot prejšnja le ta so naši kan di da titu di le tos do se gli za vi dlji ve re zul ta te in se uvr sti li med pr vih 20.Kan di dat Vlaz di mir But ke vič pa je do se gel odli č no dru go me stov pi snem de lu in v sku pni uvr sti tvi.

Spe ci a li sti č ni iz pi ti iz of tal mo lo gi je v okvi ru EBOProf. dr. Bri gi ta Dr novšek – Olup, dr. med.

Sku pin ska sli ka iz praševal cev in kan di da tov po raz gla si tvi re zul ta tov in po de li tvi di plom. Od le ve pro ti de sni: (če pi jo) Amer Be ha rić, dr. med., Le vin Vr ho vec, dr. med., (sto ji jo) Vlaz di mir But ke vič, dr. med., Špe la Štunf, dr. med.,Alan ka Lav rič, dr. med., prof. dr. Bri gi ta Dr novšek - Olup, dr. med., prof. dr. Mar ko Ha wli na, dr. med., prof. dr. Bran ka Stirn - Krajnc, dr.med. in prof. dr. Dušica Pa hor, dr. med.

Po se li tvi Kli ni č ne ga od del ka za nev ro lo gi jo v no vo stav bo Nev -ro loške kli ni ke je iz pra znje ne pro sto re pri do bi la In ter na kli ni ka,in si cer naj ve č ji del Kli ni č ni od de lek za kar di o lo gi jo. Kar di o lo gi -ja, ki ima naj ve č je šte vi lo spre je mov in pre me sti tev v UKC Lju -blja na in je ime la do slej na za sil nih po ste ljah dnev no tu di do 20pa ci en tov, je ta ko pri do bi la nuj no po tre bne do da tne pro sto re ins tem omo go č i la pa ci en tom do stoj no bi va nje.

Del kar di o lo gi je osta ja še ve dno v 7. nad stro pju, med tem ko sodo da tni pro sto ri v 5. nad stro pju. Kar di o lo gi so iz pra zni li 18 po -stelj v tre tjem nad stro pju, kjer je se daj Od de lek ur gen tne in ter -ne me di ci ne - hos pi tal ni od de lek In ter ni sti č ne pr ve po mo či In -ter ne kli ni ke. Ta ko upa mo, da se bo tu di ča ka nje na in ter ni sti č -ni ur gen ci mo č no skrajšalo, saj je In ter na kli ni ka pri do bi la v ce -lo ti 62 do da tnih po stelj.

In ter na kli ni ka do bi la do da tne pro sto re Služba za odno se z jav no stmi


predstavljamo vam

Ve sna Svi len ko vić, dipl. med. se stra.

Služba za lajšanjepooperacijske bo le č i ne

Sla bo lajšana bo le č i na po ope ra ci ji inpre ve li ko tr plje nje bol ni kov sta bi la glav -na vzro ka za uva ja nje or ga ni zi ra neslužbe kot ne kakšne ga ser vi sa. Služba jeor ga ni zi ra na ta ko, da de lu je 24 ur in te -me lji na de lu me di cin skih se ster. V do -pol dan skem ča su to de lo izva ja jo pro ti -bo le č in ske me di cin ske se stre, v po pol -dan skem in no č nem ča su pa me di cin skese stre pri ane ste zi ji. Pro ti bo le č in ske me -di cin ske se stre oprav lja mo ze lo ra zno li koin od go vor no de lo, ki nam da je obč u tekko ri stno sti in omo go ča tu di ose bno stnoiz pol nje va nje. Pri svo jem de lu po tre bu je -mo po leg obšir ne ga zna nja še ze lo ve li kome ro em pa ti je in obč u tlji vo sti za tr pe čebol ni ke. De lu je mo po na č e lih so do bnezdrav stve ne ne ge, kar vklju č u je ak tiv novlo go bol ni ka ter ce lo sten in si ste ma ti č -en pri stop k bol ni ku.

Na ra zli č nih kli ni č nih od del kih oprav lja -mo pro ti bo le č in ske me di cin ske se strednev no vi zi to vseh bol ni kov, ki jim po o -pe ra cij sko bo le č i no lajšamo in tra ven sko,pre ko epi du ral ne ga ka te tra, pre ko ka te trav sklep, ra no ali ka te tra ob živč nem ple -težu. Tem bol ni kom do va ja jo anal get skeuč in ko vi ne s po mo č jo čr pal ke PCA, ki

omo go ča, da si sam bol nik do zi ra vna prejdo lo č en odme rek anal ge ti ka in ima ta komožnost sa mo nad zo ra nad bo le č i no. Pritem ima mo sa mo stoj no vlo go pri pre po -zna va nju in oce nje va nju bo le č i ne, ki state melj na po go ja za uč in ko vi to lajšanjebo le č i ne ter vlo go ko or di na tor ja medane ste zi o lo gom in le č e č im zdrav ni kom.Ta ko or ga ni zi ra na služba omo go ča za go -tav lja nje vi so ko ka ko vo stne zdrav stve nene ge bol ni ka z bo le č i no.

Vlo ga pro ti bo le č in ske me di cin ske se streje pre dvsem izo braževal na. Or ga ni zi ra lismo funk ci o nal no izo braževa nje »Obvla -do va nje pooperacijske bo le č i ne«. Vklju č u -je osvešča nje in po u č e va nje bol ni kov osa mo po mo či. Me di cin ske se stre na ra zli -č nih od del kih se zna nja mo s tem, ka kopre po zna va ti in oce nje va ti po o pe ra cij skobo le č i no, ka ko pre po zna va ti in pre pre č e -

va ti za ple te anal ge zi je in ka ko de la ti s čr -pal ka mi PCA. Štu den tom zdrav stve ne ne -ge prav ta ko po da ja mo in for ma ci je oobvla do va nju po o pe ra cij ske bo le č i ne, ak -tiv no pa se vklju č u je mo tu di v tim za pa -li a tiv no oskr bo bol ni kov, ki de lu je UKC.Izo braževa nje bo po te ka lo v do pol dan -skem ča su, vsak tre tji če tr tek v me se cu.Okvir ni da tu mi so: 17. 9. 2009, 15. 10.2009, 19. 11. 2009, 17. 12. 2009, 21. 1.2010, 18. 2. 2010, 18. 3. 2010, 15. 4.2010, 20. 5. 2010. 17. 6. 2010. Pri ja ve zaude ležbo na izo braževa nju spre je ma mona elek tron skem na slo vu ak.bo le ci [email protected]

Kljub mno gim do ka zom, da je bo le č i naško dlji va, me ni mo, da še ve dno ve li ko bol -ni kov tr pi bo le č i ne. Želi mo si so de lo va njaz osta li mi kli ni ka mi v UKC, s pa tro nažnoslužbo in z ra zni mi društvi bol ni kov.

V UKC Lju blja na je v okvi ru KO za ane ste zi o lo gi jo in in ten ziv no te ra pi jo ope ra tiv nih strok or ga ni zi ra na službaza lajšanje aku tne pooperacijske bo le č i ne. De lu je že de set let.

Za ra di po tre be po ne ne hnem iz -boljševa nju ka ko vo sti našega de lain z željo, da bi naše de lo pri bližališiršemu kro gu upo ra bni kov, smood pr li elek tron ski na slov: ak.bo le -ci [email protected] kakršna ko li vprašanja o pre po -zna va nju in oce nje va nju po o pe ra -cij ske bo le č i ne smo vam na vo ljo natem na slo vu ali na te le fon skih šte -vil kah 522- 8623, 522- 2451, ali MT775.

Od le ve pro ti de sni Jožica Ma rolt, dipl.m.s., Ve ra Me dar, dipl.m.s., Moj ca Jen ster le,viš.med.ses., Ve sna Svi len ko vić, dipl.m.s., Go razd Požlep, dr.med., Cil ka Pe tek,viš.med.ses., So nja Tro bec, dipl.m.s


utrip UKC

Aku tna po o pe ra cij ska bo le č i na (APB) je ne ga tiv na, izre dno ne pri je -tna sen za ci ja. Uč in ko vi to lajšanje APB iz boljša izid ope ra ci je, skrajšačas okre va nja ter s tem tu di čas hos pi ta li za ci je. Bol ni ki se bo lje po -č u ti jo in so za do volj ni. Hu da bo le č i na po ope ra ci ji je sla ba iz kušnja,ki jo bol nik zle pa ne po za bi. Uve ljav lje na in uč in ko vi ta služba zalajšanje APB je ne na za dnje tu di po goj za akre di ta ci jo zdrav stve neusta no ve.Da bi bi li na po dro č ju ra zu me va nja in obrav na va nja bo le č i ne čimboljši, je služba za lajšanje APB na Kli ni č nem od del ku za ane ste zi join in ten ziv no te ra pi jo ope ra tiv nih strok or ga ni zi ra la funk ci o nal noizo braževa nje o obvla do va nju aku tne po o pe ra cij ske bo le č i ne.

Eno dnev no funk ci o nal no izo braževa nje je po te ka lo v pro sto rih Uni -ver zi te tne ga kli ni č ne ga cen tra. 10. in 24. ja nu ar ja ter 7. fe bru ar ja sobi li ude ležen ci pre da vanj me di cin ske se stre in zdrav stve ni te hni kiKli ni č ne ga od del ka za ane ste zi jo in in ten ziv no te ra pi jo ope ra tiv nihstrok. 21. mar ca in 4. apri la pa je bi lo funk ci o nal no izo braževa njeor ga ni zi ra no za me di cin ske se stre in zdrav stve ne te hni ke, za po sle -ne v ra zli č nih ki rurških kli ni č nih od del kih UKC.

Ude ležen ci so v do pol dan skem ča su pri slu hni li sklo pu pre da vanj,po pol dan pa so se ude ležili uč nih de lav nic.Go razd Požlep, dr. med., je v uvo dnem pre da va nju »Osno ve za zna -va nja bo le č in skih dražlja jev« osvežil zna nja o fi zi o lo gi ji bo le č i ne.Prof. dr. Ve sna Jan ko vič No vak, dr. med., in mag. Iz tok Po to č nik, dr.med., sta pred sta vi la lajšanje po o pe ra cij ske bo le č i ne z epi du ral no inpa ra ver te bral no anal ge zi jo. Men sur Sa li ho vič, dr. med., je s pre da -va njem »Far ma ko loško zdrav lje nje APB« po dal vse bi ne o uč in ko vi -nah za lajšanje bo le č in, nji ho vem de lo va nju in stran skih uč in kih.Cil ka Pe tek, viš. med. se stra, je go vo ri la o or ga ni za ci ji, po me nu in ci -ljih službe za lajšanje APB. Ire na Bu č ek Haj da re vič, dip. med. se sra,in Zo ri ca Kar doš, dip. med. se stra, sta se zna ni li slušate lje z eti č ni mi

vi di ki lajšanja bo le č i ne. O tem, ka ko opa zi ti, pri ka za ti, oce ni ti in do -ku men ti ra ti APB, je go vo ri la Ve sna Svi len ko vić, dipl. med. se stra.Jožica Ma rolt, dipl. med. se stra, je v pre da va nju »Nad zor bol ni ka zin tra ven sko anal ge zi jo« pred sta vi la naj po go ste je upo ra bljen na č inlajšanja APB in nad zor bol ni ka s to vr stno anal ge zi jo. O nad zo ru bol -ni ka z anal ge zi jo pre ko epi du ral ne ga ka te tra je go vo ri la Moj ca Jen -ster le, viš. med. se stra. Nad zor bol ni ka z anal ge zi jo pre ko ka te tra obživ cu, živč nem ple težu in skle pu je pred sta vi la Ve ra Me dar, dipl.med. se stra. So nja Tro bec, dipl. med. se stra, pa je s pre da va njem»Nad zor bol ni ka z anal ge zi jo pre ko ka te tra v ra no« za klju č i la do pol -dan ski del izo braževa nja.

V po pol dan skih urah so po te ka le uč ne de lav ni ce v obli ki »igra njavlog«.Ude ležen ci so z ak tiv nim sprem lja njem igre pre po zna li na čr tno pri -ka za ne na pa ke in po manj klji vo sti v nad zo ru bol ni ka z in tra ven sko inepi du ral no anal ge zi jo ter ne skla dja med su bjek tiv no oce no bo le č i -ne in fi zi o loški mi zna ki bo le č i ne. Na u č i li so se tu di pra vil ne oskr beepi du ral ne ga ka te tra, vi de li so prak ti č en pri kaz de la s čr pal ka mi PCAin se pre iz ku si li v te stnem vprašal ni ku.

Izo braževa nje s po dro č ja obvla do va nja APB smo izva ja li tu di zu najzi dov Uni ver zi te tne ga kli ni č ne ga cen tra. Ta ko smo 16. apri la 2009na kli ni č nem ve č e ru Društva me di cin skih se ster, ba bic in zdrav stve -nih te hni kov v Lju blja ni pred sta vi li iz bor pre da vanj iz funk ci o nal ne -ga izo braževa nja o obvla do va nju APB.

Z an ke tnim vprašal ni kom smo pri do bi li izje mno po zi tiv no pov ra tnoin for ma ci jo, po hva le in spod bu de. Za ni manj in želj po pri do bi va njuznanj o obvla do va nju APB je ve li ko, za to bo mo to vr stna izo braževa -nja or ga ni zi ra li tu di v pri ha ja jo č em šol skem le tu 2009/10.

Obvla do va nje aku tne po o pe ra cij ske bo le č i neSo nja Tro bec, dipl. med. se stra


utrip UKC

V so bo to, 28. mar ca 2009, je SA TOG (sek ci -ja spe ci a li zan tov gi ne ko lo gi je in po ro -dništva), ka te re ga pred se dni ca je Ti na Dru -sany Sta rič, or ga ni zi ral 1. te č aj ki rurških te -hnik, ki se ga je ude ležilo 46 spe ci a li zan tovin mlajših spe ci a li stov gi ne ko lo gi je in po ro -dništva.Pr vi, te o re ti č ni del je po te kal v pre da val ni cigi ne ko loške kli ni ke, dru gi, prak ti č ni del pana Me di cin ski fa kul te ti, v va jal ni ci Inšti tu taza ana to mi jo.V te o re ti č nem de lu je dr. Ahč an pre da val ote hni kah šiva nja, o vr sti in naj boljši iz bi rišival ne ga ma te ri a la. Po ve dal je tu di ne kaj»tri kov« šiva nja, ki iz boljšajo ko nč ni re zul tat.Na pe ni smo že v pre da val ni ci pre iz ku si li ra -zli č ne na č i ne vo zla nja. Sle di la so pre da va -nja o ope ra ci jah v gi ne ko lo gi ji in po ro -dništvu, ki so jih pred sta vi li dr. Me glic, dr.Zo re in dr. Kavšek. Vsa pre da va nja so bi laodli č na, pre dvsem pa ze lo upo ra bna. Po pre mo ru s ko si lom je po pol dan sle dilprak ti č ni del, kjer smo se za ra di lažje ga de -la raz de li li v dve sku pi ni. Dr. Omejc je imelnaj prej krat ko pre da va nju o poškod bah čre -ve sa, dr. Se dlar pa o poškod bah uro ge ni tal -ne ga trak ta, ki se med gi ne ko loški mi ope ra -ci ja mi naj po go ste je zgo di jo. Na to sta obanad zo ro va la in sve to va la, ko smo ude ležen -ci šiva li poškod be na čre ve su iz ume tne gama te ri a la in na žival skem čre ve su ter me -hur ju. Tre tji (prak ti č ni) sklop je za je mal šiva -nje epi zi o to mi je in po ro dnih poškodb pe ri -ne ja, ki ga je nad zo ro val dr. Kavšek, dr. Ja -ko pi č e va pa je pri ka za la šiva nje rup tu reanal ne ga sfink tra na žival skem mo de lu terna to na mo de lih iz pe ne.Ce lo tno vzdušje je bi lo še po se bno na prak -ti č nem de lu ze lo sprošče no in pri je tno, vsipre da va te lji pa ze lo do sto pni. Edi na po -manj klji vost je, da te č aj ni bil or ga ni zi ran žepred le ti! Ver je tno je takšnih te č a jev za spe -ci a li zan te ki rur gi je na vo ljo več, mi pa smov tem po gle du ne ko li ko za po stav lje ni. Prak -ti č ni te č a ji s po dro č ja gi ne ko lo gi je in po ro -dništva po te ka jo le v tu ji ni, za to se jih ve č i -na spe ci a li zan tov ne mo re ude ležiti. Oč i tnospe ci a li zan ti ta ke stva ri ze lo po grešamo, sajsmo vsi ne str pno pri č a ko va li te č aj. In našapri č a ko va nja ni so bi la za man. Z or ga ni za ci -

jo in iz bra ni mi te ma mi smo bi li nam reč vsiude ležen ci izre dno za do volj ni, za kar go vo -ri tu di dej stvo, da ni ti en ude leženec ni pre -dč a sno za pu stil te č a ja. Po mem bno je tu didej stvo, da ni bi lo ko ti za ci je, kar je v ča sih,ko je spe ci a li zan tom ze lo težko do bi ti spon -zor je, ve li ke ga po me na. Za to so za služnior ga ni za tor ji, saj so vse de lo, ki ga ver je tnoni bi lo ma lo, opra vi li za stonj. Tu di ni hče odpre da va te ljev ni zah te val ho no rar ja, karkaže na to, da jim ni vse e no, kakšni bo do

nji ho vi na sle dni ki in da jim ni sa mo za za -služek. Do ka zu je ti sti pra vi duh, op ti mi zemin pri prav lje nost po ma ga ti, za ra di če sar seve č i na lju di sploh odlo či za štu dij me di ci ne.Za vse to bi se ra da res iskre no za hva li la or -ga ni za tor jem in pre da va te ljem. Vem, da stem pris pev kom ne bo do de ležni sla ve, ven -dar upam, da jim naše za do volj stvo po me nito li ko, da bo do pri prav lje ni stvar se kdaj po -no vi ti. Hva la vam vsem za vaš trud.

De lav ni ca osnov nih ki rurških te hnikza spe ci a li zan te gi ne ko lo gi je in po ro dništva Dam ja na Koželj, spe ci a list ka gi ne ko lo gi je in po ro dništva

Dr. Omejc med specializanti

Doc. dr. Ahčan med predavanjem


utrip UKC

Me dna ro dni dan me di cin skih se ster in me dna ro dni dan ba bicSlužba za odno se z jav no stmi

5. ma ja so pra zno va le ba bi ce. Mo to me dna ro dne ga dne va je bilSvet po tre bu je ba bi ce – zdaj bolj kot ka dar ko li.Mag. Da rin ka Mi kla vč ič, ge ne ral na di rek to ri ca, in Er na Kos Gra -bnar, glav na me di cin ska se stra, sta obi ska li po ro dnišni co – Kli -ni č ni od de lek za pe ri na to lo gi jo Gi ne ko loške kli ni ke in se z vod -stvom kli ni č ne ga od del ka in Gi ne ko loške kli ni ke po go vo ri li onuj nih pri o ri te tah v ra zvo ju po ro dnišni ce. V raz go vo ru so so de -lo va le tu di ba bi ce. Te si ob stal nem na rašča nju po ro dov in zah -te vah bo do č ih ma ter, ki pri č a ku je jo, da bi v po ro dnišni ci upošte -va li nji hov po ro dni na črt, želi jo ka drov ske okre pi tve.

12. ma ja so pra zno va le me di cin ske se stre. Mo to me dna ro dne gadne va je bil Me di cin ske se stre za go tav lja mo var nost in uva ja mono vo sti.

Glav na me di cin ska se stra Er na Kos Gra bnar se je do go vo ri la sfar ma cevt skim po dje tjem LEK, da so po da ri li ru me ne tu li pa ne inpri pra vi li dro bne po zor no sti za me di cin ske se stre, ki so se obod ho du z de la ali pri ho du na de lo mi mo gre de ogla si le v av li UKCLju blja na. V Službi bol niške pre hra ne in di e to te ra pi je pa so spe -kli sla stne sa dne ro la de, s ka te rim so se po slad ka li na od del kih,na sle dnji dan pa na Po li kli ni ki.

Ce lo tno vod stvo: mag. Da rin ka Mi kla vč ič, prof. dr. Bri gi ta Dr -novšek-Olup, dr. med., in Er na Kos Gra bnar pa je obi ska lo Kli ni -č ni od de lek za ane ste zi o lo gi jo in in ten ziv no te ra pi jo ope ra tiv nihstrok in Kli ni č ni od de lek za in ten ziv no in ter no me di ci no ter sim -bo li č no če sti ta lo vsem me di cin skim se stram ob nji ho vem pra -zni ku.

Erna Kos Grabnar med babicami

V avli glavne stavbe UKC Ljubljana Vodstvo UKC Ljubljana na obisku v CIT-u

Pogovor z vodstvom GK


utrip UKC

Ano ni mno brez pla č no te sti ra njena okužbo z vi ru so ma he pa ti ti sa B in C Služba za odno se z jav no stmi

19. ma ja je bil sve tov ni dan he pa ti ti sa ozi ro ma bo le zni je ter,ki ga po vzro č a jo vi ru si he pa ti ti sa A, B, C, (D) in E. He pa ti ti saA in E sta da nes ve č i no ma bo le zni po tni kov, ki po tu je jo v en -de mi č na (trops ka in sub trops ka) po dro č ja. He pa ti ti sa B in Cpa sta re sni kro ni č ni bo le zni, ki lah ko de se tle tje ali več po te -ka ta pov sem pri kri to in po mno go le tih pri ve de ta do hu depoškod be je ter, ci ro ze ali ce lo ra ka na je trih, ki je do ka za nopo ve zan s te ma okužba ma.

Gre za po mem ben jav no-zdrav stve ni pro blem, saj je po sve -tu z vi ru so ma he pa ti ti sa B in C okuženih vsaj 550 mi li jo novlju di. Vsak tre tji Zem ljan je bil iz po stav ljen ene mu od teh vi -ru sov in vsak dva naj sti zem ljan je kro ni č no okužen. Na sre -čo ima mo pro ti he pa ti ti so ma A in B uč in ko vi to ce pi vo, pro tihe pa ti ti su C pa pre ven tiv ne ga orožja še ni ma mo. Ima mo paze lo uč in ko vi ta zdra vi la za zdrav lje nje he pa ti ti sa C, če ga leod kri je mo do volj zgo daj. V ev rops kih državah he pa ti tis Cvsa ko le to vza me dva krat več živ ljenj kot okužba s HIV (z aid -som). Stro kov nja ki pov sod po sve tu ugo tav lja jo, da he pa ti tisC še ve dno osta ja do kaj pre zr ta in »pod ce nje na« bo le zen.

Lju dje, ki se iz po stav lja jo in tra ven ske mu inji ci ra nju drog,tve ga nim spol nim odno som, ne pro fe si o nal ni te to važi, pre -ba da nju kože (pi er cing), ne pro fe si o nal ni aku punk tu ri ali pase na klju č no zbo de jo z okuženo injek cij sko iglo, so naj bolj iz -po stav lje ni možno sti okužbe z vi ru som he pa ti ti sa C in he pa -ti ti sa B. Okužili pa so se lah ko tu di ti sti, ki so v pre te klo sti

pre je li trans fu zi jo kr vi, ki so bi li iz po stav lje ni ra znim ve č jimme di cin skim po se gom in po stop kom ali pa ima jo okužene gadružin ske ga čla na ozi ro ma živi jo v sku pnem gos po dinj stvu zokuženo ose bo. Pri 20-30% okuženih na č in okužbe ni po ja -snjen.

Na Kli ni ki za in fek cij ske bo le zni in vro č in ska sta nja UKC Lju -blja na se za ve da jo po mem bno sti zgo dnje ga od kri va njaokužbe z vi ru so ma he pa ti ti sa C in B in ugo tav lja nja obo lev -no sti, za to so bi li v so de lo va nju z Inšti tu tom za mi kro bi o lo -gi jo in imu no lo gi jo MF Lju blja na že tri krat v za dnjih dveh le -tih po bu dni ki ak ci je or ga ni zi ra ne ga brez pla č ne ga ano ni mne -ga te sti ra nja na okužbo z vi ru som he pa ti ti sa C. Te sti ra lo seje sko raj 2500 lju di. POV SEM NA KLJU Č NO so od kri li okuženeose be, od ka te rih jih po lo vi ca ni na va ja la no be ne ga zna ne gade jav ni ka tve ga nja za okužbo! Ve lik de lež teh je že zdrav lje -nih, ne ka te ri pa so že us pešno za klju č i li zdrav lje nje kro ni č -ne ga he pa ti ti sa C. Za to so se odlo č i li za po no vi tev ak ci je, insi cer 18. in 19. ma ja, ko so izve dli ano ni mno brez pla č no te -sti ra nje na he pa ti tis B in he pa ti tis C.

Ano ni mno te sti ra nje je možno po do go vo ru z ose bnimzdrav ni kom v splošni am bu lan ti ali pa z na po tni co ose bne gazdrav ni ka v ur gen tni am bu lan ti Kli ni ke za in fek cij ske bo le zniin vro č in ska sta nja.

Kli ni ka za in fek cij ske bo le zni in vro č in ska sta nja Uni ver zi te tne -ga kli ni č ne ga cen tra Lju blja na je bo ga tejša za no ve apa ra tu re, kibo do po mem bno pris pe va le k uč in ko vi tejšemu zdrav lje nju našihpa ci en tov na otroškem od del ku.

Li ons klub Lju blja na Omnia je sku paj s Skla dom ure sni č u je moželje in po dje tjem Ko lo sej ja nu ar ja le tos or ga ni zi ral pri re di tev –do bro del ni bov ling in del iz ku pi č ka v višini 14.500 ev rov na me -nil za na kup dveh pre no snih mo ni tor jev za sprem lja nje živ ljenj -skih funk cij pa ci en tov ob pre vo zih v osre dnjo stav bo UKC Lju -blja na in za apa rat, s po mo č jo ka te re ga je otro kom olajšano iz -kašlje va nje. Sred stva za na kup apa ra ta za iz kašlje va nje je v ce -lo ti pris pe va lo po dje tje Phar mas wiss.

Na pre da ji apa ra tov so bi li pri so tni pred stoj nik prof. dr. FrancStr le, dr. med., ki se je za hva lil do na tor jem ozi ro ma vsem ude -ležen cem do bro del ne ga tur nir ja, ki so pris pe va li štar tni no in po -bu dni ka za na kup apa ra tov prim. Bre da Za ko tnik, dr. med. in as.mag. Mar ko Po korn, dr. med. ter dru gi za po sle ni na otroškemod del ku.

Apa ra te so pre da le pred stav ni ce Li ons klu ba Lju blja na Omnia,pred se dni ca Eva Lav tar, pred se dni ca Skla da ure sni č uj mo željeSaša Božič in Moj ca Maj hen, odno si z jav no stmi. Kot pred stav -ni ca po dje tja Phar mas wiss je apa rat za iz kašlje va nje izro č i la Na -taša Ober lin tner.

Li on si, Phar mas wiss in zna ni Slo ven ciso na re di li do bro de loSlužba za odno se z jav no stmi


utrip UKC

Do na ci ja Ra if fe i sen Ban ke Usta no vi za po moč otro ku z ra komSlužba za odno se z jav no stmi

Ra if fe i sen Ban ka je ob za klju č ku do bro -del ne ak ci je Po ma gaj&Zma gaj! z našimvr hun skim špor tni kom Ro kom Flan drom,pred stav ni kom Usta no ve za po moč otro -ku z ra kom na Pe di a tri č ni kli ni ki Uni ver -zi te tne ga kli ni č ne ga cen tra Lju blja na,pre da la do na tor ski ček v višini 4.056 ev -rov. S te mi sred stvi so po ma ga li pri na ku -pu opre me, ki bo otro kom in mla do stni -kom, obo le lim za ra kom, omo go č i la ka ko -vo stnejše zdrav lje nje.

Mag. Gvi do Je menšek, član upra ve Ra if -fe sen Ban ke, je ob pre da ji do na tor ske gače ka po u da ril, da si zna le ma lok do pred -stav lja ti, ka ko je otro kom, ko jih v naj -nežnejših le tih do le ti hu da bo le zen, za toje še po se bno ve sel, če jim lah ko po ma -ga jo in vli je jo ve li ko po gu ma in po zi tiv neener gi je. »Ver ja mem, da je obisk Ro kaFlan dra, sve tov ne ga pr va ka v de ska nju nasne gu, ki je bil glav ni or ga ni za tor in po -bu dnik do bro del ne ak ci je, otro kom pri ne -sel po zi tiv no ener gi jo, ki jim bo po ma ga -la, da se bo do boljše po č u ti li. Ve se li smo,da lah ko po ma ga mo z do na ci ja mi in do -bro del ni mi ak tiv no stmi. Tu di v pri ho dnjesi bo mo pri za de va li za so u stvar ja njezdra ve ga in pri je tne ga oko lja,« je de jal Je -menšek.

Pred se dni ca Usta no ve za po moč otro ku zra kom prim. Maj da Be ne dik Dol ni č ar, dr.med., se je ob pre vze mu do na tor ske gače ka za hva li la in de ja la: »Do na ci jo Ra if fe -i sen Ban ke bo mo na me ni li za na kup teh -tni ce, ki bo olajšala ne go in me ri tve ne -po kre tnih otrok in mla do stni kov na on -ko loškem od del ku ter pre la ga nje iz po -ste lje in v ko pal ni co.«

Rok Flan der je otro kom in mla do stni komraz de lil prak ti č na da ri la in ob po go vo rude lil av to gra me ter jim zaželel tu di čimhi trejše okre va nje. De jal je, da si želi, da bibil vsak tre nu tek, ki ga otro ci preživ lja jo vbol nišni ci, čim lažji in čim krajši. Še po se -bej se je spo mnil otrok, ki za ra di težke gazdrav stve ne ga sta nja ni so mo gli bi ti pri -so tni pri pre da ji do na ci je.

Apri la se je ne pri č a ko va no po kva ri la opre ma na Kli ni č nem od -del ku za pla sti č no, re kon struk cij sko, estet sko ki rur gi jo in ope kli -ne Ki rurške kli ni ke in na po moč je spet pri sko č i lo po dje tje Avon.Na ba vi li so do pler in son do, ki sta nuj no po tre bna za ope ra ci jepri re kon struk ci jah dojk.

Avon je nam reč že le ta 2008 Kli ni č ne mu od del ku za pla sti č no,re kon struk cij sko, estet sko ki rur gi jo in ope kli ne po da ril na pra voza obli ko va nje bra da vi ce, prav ta ko pa tu di dru go te hni č noopre mo (vse v vre dno sti 13.000 ev rov). Po dje tje Avon je ze lo de -jav no na hu ma ni tar nem po dro č ju. Ena od nje go vih člo ve ko lju -bnih de jav no sti je boj pro ti ra ku dojk. Od le ta 2003 do da nes jeAvon v ta na men po da ril več kot 73.000 ev rov.

»Vse red ke je ima mo pri ložnost so de lo va ti s po dje tji, ki del svo -je ga pri hod ka na me ni jo tu di v hu ma ni tar ne na me ne ozi ro ma zaiz boljšanje ka ko vo sti živ lje nja lju di. Po dje tje Avon nam je že ve -č krat na me ni lo fi na nč no po moč v obli ki no ve opre me, ki omo -go ča zdrav stve ne mu ose bju ka ko vo stnejše de lo in ve č je za do -volj stvo bol ni kov. Ure sni č i li so tu di našo prošnjo za na kup do -pler ske na pra ve, ki je nuj no po tre bna pri na čr to va nju re kon -struk ci je doj ke s pro stim pre no som tki va s tre bu ha. Le upa molah ko, da bo do tu di med gos po dar sko kri zo do na ci je v ko rist lju -di, ki po moč naj bolj po tre bu je jo, še ve dno del stra te gi je ra zvo japo dje tja Avon, vo dil nim v po nos in nam v ve se lje,« je o so de lo -va nju s po dje tjem Avon po ve dal pred stoj nik doc. dr. Uroš Ahč -an, dr. med.

Do na ci ja Avo na za do pler in son doza ope ra ci je pri re kon struk ci jah dojkSlužba za odno se z jav no stmi

Predaja čeka


utrip UKC

Kaj menijo o nasZa hva la Nev ro loški kli ni ki Rad bi po hva lil eno ti za in ten ziv no te ra pi jo in in ten ziv no ne -go Nev ro loške kli ni ke UKC Lju blja na. Moj brat An drej, ki ga jeza de la možgan ska kap, je bil la ni ma ja spre jet na od de lek. Pri -za de va njem zdrav ni kov te ga od del ka: asi sten tu dr. Švi glju, dr.Šte bla je vi, dr. Fi li po vićevi, dr. Hro va to vi, dr. Ko ba lu ter ne go -val ne mu ose bju gre za hva la za ves trud pri kom ple ksnem indol go traj nem zdrav lje nju nev ral ne ga izli va, ki ga je utr pel mojbrat An drej. Prav ta trud zdrav ni kov ter me di cin ske ga in ne -go val ne ga ose bja mu je rešil živ lje nje. Za ra di od po ve do va njale dvic pa je bi lo po mem bno tu di do bro so de lo va nje z ne fro -loškim od del kom.Ves čas zdrav lje nja sem bra ta obi sko val in ta ko tu di po doživelvso zah tev nost zdrav lje nja hu dih, zla sti mlajših bol ni kov zmožgan sko ka pjo. Tu di v pri ho dnje želim obi lo us pe hov.

Dra go Flis

Za hva la Kli ni č ne mu od del ku za ab do mi nal no ki rur gi joUKC Lju blja naTežko je naj ti pra ve be se de, ko te za gr ne bo le č i na ob iz gu bilju blje ne ose be. Za dnje slo vo in tre nu tek do ko nč ne ga od ho danas je na go vo ril z mar si kakšnim vprašanjem. Od go vo re bo molah ko da ja li šele čez čas.In čas, naj ve č ja člo ve ko va dra go ce nost, je ple me nit šele, ko semu pri družijo člo veška to pli na, ra zu me va nje, pod po ra, ko jihčlo vek naj bolj po tre bu je. In čas bo le zni je za go to vo eden ta -kih. Pri ose bju na vaši kli ni ki ni bi lo ču ti ti po manj ka nja so č u -tja, pri prav lje no sti po ma ga ti naši ma mi, zdaj po koj ni Dušan kiGa čić, jo spod bu ja ti, bi ti na raz po la go do be se dno ka dar ko li.Za to se vam kot na jožji svoj ci za hva lju je mo za vaše ne se bi č noin s člo veško to pli no oprav lje no de lo.Po se bej se želi mo za hva li ti asi sten tu mag. Zdrav ku Što ru, dr.med., ki se je iz ka zal z izje mno sto pnjo ob zir no sti, bla go sti, tak -tno sti, do bro na mer no sti in nam ta ko po mem bno lajšal sti sko obobč ut kih ne mo či, ki so bi li in so še ve dno naj bolj bo le či.

S hva ležno stjo v sr cu in v ime nu družine Ga čić – Jo ta no vić

Velj ko Ga čić

Po hva la Gi ne ko loški kli ni ki in po ro dnišni ciKa ko ze lo je po mem bna po zi tiv na po ro dna iz kušnja se za ve da -mo si cer vsi, pa ven dar je le-ta ve li ko krat one mo go č e na ali patežje do se glji va za ra di ra zli č nih de jav ni kov. Do sti krat pa so ose -bni pri stop, pri ja zen na smeh in ustrežlji vost ose bja ti sto, kar bi -va nje v bol nišni ci na re di le po, spo min na po rod pa ne po za ben.V Po ro dnišni co Lju blja na sem v za č et ku ma ja (4.5.2009) prišlaro dit kot tre tje rod ka, to krat sem pri č a ko va la dvo jč ka. Po rod jebil sprožen (38t 1/7), za to sem pr ve ure prežive la v 4. nad stro -pju. Ra da bi se za hva li la me di cin ske mu ose bju na tem od del ku,

ki me je s stal no do sto pno stjo in pri ja zno stjo po mir ja lo in mida ja lo obč u tek, da sem pod ustre zno kon tro lo (CTG, pre gle di).Ka sne je, ko so me na po ti li v Po ro dni blok, me je pre se ne ti lo ose -bje, ki je bi lo izre dno pri ja zno (kli stir, spre jem ….). Vsa po hva lapa gre ba bi ci Li li Hoj sak, ki je skr be la za me od za č et ka do kon ca.Do bi la sem vsa po ja sni la, pre dvsem pa mi je s svo jim na č i nomde la ves čas vli va la za u pa nje in me s tem tu di po mir ja la. Po rodpa je iz pe lja la pro fe si o nal no in pri ja zno do po ro dni ce. Njej greza hva la, da sem ro di la dva le pa in zdra va fant ka. Za hva li la pa bi se ra da tu di asist. dr. Na taši Tul Man dič za vsonje no pod po ro in pri ja zne be se de ob ul tra zvo č nih pre gle dih.Še po se bej pa bi ra da za hva li la prof. dr. Edi Vr ta č nik Bo kal, dr.med, ker me je že od vse ga za č et ka obrav na va la ce lo stno, zve li ko me ro po zor no sti.Ne smem pa po za bi ti na ce lo tno ose bje od del ka D. Me di cin skese stre, fi zi o te ra pevt ki, pe di a tri nja in gi ne ko lo gi nja so bi le izre -dno pri ja zne, pro fe si o nal ne in ve dno pri prav lje ne pri sko č i ti napo moč. Nik dar ni sem pre mišlje va la, da bi ro di la dru gje kot vPo ro dnišni ci Lju blja na, saj sem se za ve da la, da sem pri vas vnaj boljših ro kah. Za ra di ri zi č ne no se č no sti sem ime la to kratve li ko več pre gle dov, di a gno sti ke in kon tak tov z ra zli č nimose bjem v UKC, zgo raj ome nje ni po sa me zni ki in ose bje pa some pre se ne ti li s srč no stjo, stro kov no stjo in pre da no stjo de lu.

Po lo na M. Le č nik Wal lasTo pniška 33b, Lju blja na

V razmislek

Prijazna starejša gospa je poklicala na oddelek v bolnišni-co in vprašala:»Bi lahko govorila z odgovornim, da bi dobila informacijoo stanju pacientke?«Oseba na drugi strani je odgovorila: »Z veseljem vampomagam, spoštovana. Kako je ime pacientki in v katerisobi leži?«Gospa z nežnim in tresočim glasom reče:«Jožica Novak, vsobi 16.«Oseba na drugi strani odgovori:«Prosim, počakajtetrenutek, da preverim. Po nekaj minutah se oglasi: »O,dobre novice imam za vas. Z gospo Jožico je zelo dobro.Ima uravnotežen krvni pritisk, izvidi krvi se izboljšujejo inso že skoraj v redu in njen zdravnik meni, da bo v toreklahko odšla v domačo oskrbo.Starejša gospa si vidno oddahne: »Najlepša hvala. To so resodlične novice! Pa tako me je skrbelo.«Oseba na drugi strani odgovori: »Še drugič pokličite … JeJožica vaša hčerka?«Starejša gospa odvrne: »Ne, jaz sem Jožica Novak iz sobe16. In nihče iz mojega nadstropja mi do sedaj ni še niče-sar povedal o mojem stanju.«


anketa


Ka ko bo ste pa le tosprežive li po č i tni ce?

Ma ma Po lo na z naj mlajšima Ju ri jem in An dražem, ma ja 2009.Le tos bo mo po č i tni ce pri la go di li naj mlajšima čla no ma družine.Za krajše ob do bje bo mo odšli v hr vaški del Istre. Tu di le tos bo napro gra mu izo gi ba nje opol dan ske mu son cu, skri va nje pred pri -pe ko in uživa nje ve li kan skih ko li č in sla do le da. Vse ka kor pa bole tošnje po le tje pre dvsem v zna me nju otroške ga ve se lja - saj senam je šte vi lo otrok po ve č a lo na kva drat!

Po lo na M. Le č nik Wal las,vo dja Službe za odno se z jav no stmi

Gle de na to, da sem še na po ro dniškem do pu stu, bo va s hč er koLio ve č i no po le tja prežive li v Ma re di, kjer ima jo mo ji starši vi kend,mož pa se na ma bo pri družil to li ko, ko li kor mu bo služba do -pušča la. Na čr tu je mo pa tu di po č i tni ce v Pa ri zu in mor da še kje.

Lin da Ja mnik

Le tošnje po č i tni ce bo mo prežive li ma lo ob mor ju – na oto ku Ra -bu, ma lo v hri bih – na pla nin skem ta bo ru v Drežniških Rav nah podKr nom, ma lo pa do ma. Med po č i tni ca mi bo mo tu di ve li ko ko le sa -ri li – si cer na krajše raz da lje – po Lju bljan skem bar ju. Otro ci se žeze lo ve se li jo po č i tnic, saj jih ta krat ni hče ne bo pre ga njal z do ma -čo na lo go. En dan med po č i tni ca mi pa so oprošče ni vseh maj hnihvsa ko dnev nih opra vil, v ka te re so dru ga če vklju č e ni.

Mag. Ma ja Kla nč nik Gru den,po mo č ni ca glav ne me di cin ske se stre

Ta ko kot vsa ke po č i tni ce vsi Fink ci ko maj ča ka mo, da bo mo šli namor je. Odlo č i li pa smo se, da bo mo obi ska li tu di hri be, ta ko da ak -tiv no sti ne bo manj ka lo. Ka ko us pešni bo mo pri do se ga nju vr hov, paje še vprašanje, ker ima mo v družini mlajše čla ne (be ri Ela), ki bo dopo skušali obi sko va nje vr hov spre me ni ti v obi sko va nju hri bč kov.

Moj ca Fink, ko or di na to ri ca pro sto volj ske ga de la

To krat smo vprašanje za sta vi li mla dim ma mi cam, ki so se ali rav no vr ni le s po ro dniške ga do pu sta ali ga po č -a si do ko nč u je jo ali pa so ga šele na sto pi le. To li ko roj stev oko li nas, pa naj še kdo re če, da oko lje v naši usta -no vi ne de lu je vzpod bu dno na ro dnost. Šti ri ma mi ce in sku paj kar 11 otrok.

RAZPIS ZA VPIS V ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE

MAGISTRSKI [TUDIJ »ZDRAVSTVENA NEGA«

Visoka {ola za zdravstveno nego Jesenice v {tudijskem letu 2009/10 razpisuje vpis v 1. letnik {tudijskega programa 2. stopnje – magistrski {tudij

Zdravstvena nega. [tudij predstavlja nadgradnjo dodiplomskega visoko{olskega strokovnega {tudijskega programa 1. stopnje Zdravstvena nega, kije usklajen z direktivo 2005/36/ES.

Magistrski program, ki vam ga ponujamo, je skladen z bolonjskimi usmeritvami in je odziv na zdravstvene potrebe sodobne dru‘be, ko pacient potre-buje celostno obravnavo in dru‘ba pribli‘evanje zdravemu in bolnemu ~loveku v okolju, v katerem ‘ivi.

ZAKAJ MAGISTRSKI [TUDIJ ZDRAVSTVENE NEGE?Program vam bo omogo~il poglabljanje ‘e pridobljenih kompetenc ter vas usposobil za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenempodro~ju. Nau~ili se boste uporabljati znanstveno raziskovalne metode v klini~nem okolju. Sposobni boste prevzeti odgovornost za spremljanje inizbolj{evanje klini~nega dela, vodenje najzahtevnej{ih delovnih procesov, razvijanje kriti~ne refleksije, etike, socialnih in komunikacijskih zmo‘nosti zazdravstveno vzgojno delo, mentorstvo idr. Dana vam bo mo‘nost kariernega razvoja v smeri povezovanja teorije, prakse in raziskovanja ter poglobitvedolo~enih specialnih podro~ij, ki so usmerjena v probleme sodobne dru‘be, saj vam program ponuja veliko mero izbirnosti v drugem letniku {tudija.

O PROGRAMUProgram je sestavljen iz obveznih in izbirnih predmetov ter magistrske naloge. Vsak

predmet je ovrednoten z 10 ECTS in bo izveden v obliki 50 ur predavanj, 60 ur

seminarja in 20 ur vaj. [tudent pridobi z obveznimi predmeti 60 ECTS, 40 ECTS zizbirnimi vsebinami in 20 ECTS s pripravo in zagovorom magistrske naloge.

Visoko{olski u~itelji so priznani doma~i in tuji strokovnjaki z bogatimi referencami iz

klini~nega okolja in so skrbno izbrani.

Obvezni predmeti programa:Raziskovanje in raziskovalna metodologija, Teorija in praksa zdravstvene nege, Teorija

etike v praksi zdravstvene nege, Na dokazih podprta praksa v zdravstveni negi, Edu-

kacijski in mentorski procesi v klini~ni praksi zdravstvene nege, Osnove mened‘mentain kakovost v zdravstvu in zdravstveni negi.

Izbirni predmeti programa:

Onkolo{ka zdravstvena nega z onkologijo, Kontinuirana integrirana zdravstvena in

paliativna oskrba, Epidemiologija in uvod v demografijo, Du{evno zdravje, Gerontolo{kazdravstvena nega z gerontologijo, Promocija zdravja, Oblikovanje mikrosistema in ne-

nehno izbolj{evanje kakovosti in varnosti pacientov v zdravstvu, Primarno zdravstveno

varstvo in patrona‘na zdravstvena nega, Informatika v zdravstvu in zdravstveni negi,Prehrana ~loveka, Molekularni vidiki klini~nih sindromov in bolezni – izbrana poglavja,

Izbrani predmeti programov druge stopnje na V[ZNJ ali drugih fakultetah v Sloveniji

ali drugih dr‘avah Evropske unije.

Program se bo izvajal tudi kot program za izpopolnjevanje v obliki posameznih pred-

metov in ‘e oblikovanih osmih modulov po 30 ECTS. Ti so: Management, Razisko-vanje, Promocija zdravja, Zdravstvena nega in etika, Teorija in praksa zdravstvene

nege, Onkolo{ka zdravstvena nega, Gerontolo{ka zdravstvena nega in Kakovost.

PRIDOBLJENE KOMPETENCES {tudijskim programom boste osvojili najnovej{a znanja s podro~ja sodobne zdrav-

stvene nege, pri vas bomo spodbujali inovativnost, ustvarjalnost in sposobnosti zarazvoj zdravstvene nege kot znanstvene discipline. Pridobljena teoreti~na znanja in

znanja pridobljena preko seminarjev in raziskovalnih nalog boste lahko povezali s

prakso, razvijali kakovostno medpoklicno sodelovanje ter razvili osebnostne, socialnein strokovne kompetence.

DRUGE INFORMACIJEVpisni pogoji v magistrski programPogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa so objavljeni na spletni strani Visoke

{ole za zdravstveno nego Jesenice na naslovu www.vszn-je.si

Prijava v magistrski program in programe za izpopolnjevanjePrijavni obrazec in navodila najdete na spletni strani www.vszn-je.si ali pokli~ite v

na{ svetovalni center 04 5869 361 (vsak dan med 15.00 in 16.00 uro ali po e-po{ti:[email protected])

[tevilo vpisnih mest za 2009/1060 vpisnih mest za izredni {tudij

Rok za prijavo Trajanje programa12. 09. 2009 2 leti (120 ECTS)

Strokovni naslovMagistrica zdravstvene nege / magister zdravstvene nege

Informativni dnevi:2. junij 2009, ob 16. uri, Visoka {ola za zdravstveno nego Jesenice3. junij 2009, ob 16. uri, Ljubljana, hotel CITY, Dalmatinova 15, dvorana CI

2. september, ob 16. uri, Visoka {ola za zdravstveno nego Jesenice

[olnina in na~in pla~ila:[olnina za {tudijsko leto 2009/10 bo zna{ala 3600 € in bo pla~ljiva v {tirih obrokih.

Cena modula v okviru programa za izpopolnjevanje je 900 €.

Lokacija izvedbe {tudijskega programabo dolo~ena do izvedbe informativnih dni, mo‘nosti sta Ljubljana in Jesenice.

Na va{a vpra{anja o prijavi in vpisu bo odgovarjala in svetovalamag. Barbara Habe Sinti~, vodja referata

04 5869 361; [email protected]

Z VAMI @ELIMO RAZVIJATI ZDRAVSTVENO NEGO V SLOVENSKEM PROSTORU.D E K A N J A

doc. dr. Brigita Skela Savi~

14 glas pacientov v ukc ljubljana napredek na področju ... · po go vor z ge ne ral no di rek to...

Documents