128913013 konzultacije iz rimskega prava

5/24/2018 128913013 Konzultacije Iz Rimskega Prava

1/25

KONZULTACIJE IZ RIMSKEGA PRAVA

Objavljam primere zadnjih konzultacij iz rimskega prava (25.11.2008):

1. A je kupoval psa. el je k Bju, ki je imel na prodaj dva mladica svoje cistokrvne psice. Eden je bilbel, drugi crn. Ker se A

ni mogel odlociti, katerega bi kupil, si je dal obljubiti s stipulacijo enega ali drugega. Za kakno

obveznost gre? Kaj lahkostori A, ce mu je B zaradi svoje hcerke, ki je hotela obdrati belega, cez par dni sporocil, da jenaprodaj samo e crni? Kajce je crni naslednji dan poginil? Utemelji!

2.A je imel na Bjevem zemljicu slunost pepoti. Zaradi dolgotrajnega deevja je bila pot, pokateri je hodil cez Bjevo

zemljice, zelo razmocena in blatna, tako da prakticno ni bila uporabna. B je v tem casu popravljaldovoz do svoje hie in ganasul s sveim peskom. Ali lahko A od njega zahteva, da navozi pesek tudi na pot, po kateri je hodilcez Bjevo zemljice, inmu tako omogoci izvrevanje slunosti. Ali lahko od Bja zahteva vsaj pesek, saj bo ta tako in takoostal na zemljicu?Utemelji!

3. A je najel sobo pri B-ju. V sobo je spravil tudi dragocen racunalnik, ki ga je potreboval za svoje

fizikalne poskuse. Nekega

dne je z grozo opazil, da so mu v casu, ko je bil na fakulteti, iz sobe ukradli racunalnik. Ali lahko

zahteva odkodnino od Bja,kateremu je e veckrat dejal, da bi bilo dobro zamenjati kljucavnico na vhodnih vratih s kakno boljvarno. Od prijatelja

C-ja, ki tudira rimsko pravo, je vrh tega slial za odgovornost za gostove stvari. Za kaj je lo v temprimeru? Ali bi lahko

na temelju tega uveljavljal Bjevo odgovornost?

4.A je prodal Bju dedicino. 1. Dedicina sicer obstaja, vendar ne pripada Aju. Ali je med Ajem inBjem nastala kupna

pogodba? Ce je, kaj dolguje ena stranka drugi? 2. Kaj ce dedicine sploh ni bilo? Utemelji!5. A si je dal s stipulacijo obljubiti 1000 od Bja. Cez nekaj dni je srecal Bjevega brata Cja in si dal

od njega obljubiti

istih 1000. Kakno razmerje je s tem nastalo? Kaj lahko A terja od koga? Kaj lahko stori A, ce jeterjal Bja, pa se je

izkazalo, da je neplacevit. Utemelji!

Za Naslednje konzultacije (2.12.2008) si poglejte naslednje primere:

1. A se je dogovoril z B-jem, da mu bo placal denarni znesek v vipini 100 za nakup zimskih gum, ko

bo prvic zapadel

sneg. Znesek je A B-ju takoj izplacal. Cez cas je nastopila recesija in je A zahteval zizroceni nesek

vsaj zacasno nazaj,

saj sneg e ni zapadel. Ali lahko A izroceni denarni znesek zahteva nazaj? Utemelji.2. A je s simuliranim poslom, da bi se izognil placilu dolga nasproti C-ju prodal in izrocil B-ju

svojega konja. kako je z

veljavnostjo prodajne pogodbe in cigav je konj? Utemelji.

3. A se je Bju zavezal, da mu bo spekel torto za rojstni dan prihodnji teden. Pozabil pa ga je

vpraati, kateri dan ga ima. Dane bi zamudil, je torto spekel e v ponedeljek zjutraj, jo dal v hladilnik in cakal, da ga bo B poklicalter odpeljal torto. B ga

je vpoklical v petek. Torta je bila e pokvarjena in nekateri od Bjevih gostov so zato zboleli. Kako jez morebitnimi zahtevki?

Utemelji!

4. A je bila jezna na svoje otroke, ker so jo dejali, da jo bodo dali v dom. Zato je vzela veliko


2/25

posojilo in denar zapravila.

Poleg tega je obremenila svojo hio s hipoteko. Kmalu za tem je umrla. Kako je z njenimi dolgovi inhipoteko? Komentiraj!

http://www.pf.uni-mb.si/index.php?optio ... Itemid=498

Obveamo Vas, da v torek, 13. januarja 2009 odpadejo vaje pri predmetu Rimsko pravo in

popoldan konzultacije za Rimsko pravo.

Posredujem vam odgovore, ki smo jih reili na konzultacijah dne 27.03.2008.

1. Zakonodajalca v klasini dobi sta senat in cesar.Senat je sprejemal senatove sklepe, cesar pa cesarske konstitucije.

2.konec klasine dobe 300 n.t., to pa pomeni konec Dioklecijanove dobe. posebnost je dvojni

konec 230 oz. 300 n. t.

3. cesar postane zokonodjanlec 300, de facto pa e 118, ko izdaja leges vice.

4. pri stipolaciji ima vedni izbiro dolnik, razen e ni izrecnega dogovora. gre za alternatinostipulacijo (tako je povedal Deman, samo jaz pa sem napisala, da gre ze alternativno stipulacijo).smrt je nakljuno unienje, zato se obligacija skoncentrira na drugi predmet.

5. gre za darilno pogodbo z nedolonim konnim rokom, lastninska pravica pa ne trpi konnega roka,zato je takno darilo nino.

6. teg primera ne vem, ker ga je zele zakompliciral. omenjal je kavzo, na koncu pa je omenil dalahko gre tudi za stvarno napako (akcija empti)

7. predmet prodajne pogodbe je gozd (genus). v kolikor ni drugae dobovorjeno, je pravilnaizpolnitev e tista, ko damo najslabo stvar. b pri ugovoru nima prav!

8. c ima na konju lastninsko pravico.

actio pigneraticia in rem

actio empti

1. A eli kupiti B-jevega konja Sivca. Zato se dogovori z B-jem, da bo B A-ju izroil konja Sivca, A paB-ju v zameno dal 100 EUR in svoj zimski pla.ez mesec dni B izroi A-ju konja, A pa B-ju ne izroi niesar. B eli naperiti tobo zoper A-ja.Za katero pravno razmerje gre? Ali je veljavno sklenjeno?

Kakne zahtevke lahko B naperi zoper A-ja?Kaken je stvarnopravni poloaj na konju Sivcu, stotih evrih in zimskem plau?Argumentirajte.

2. A je pisal izpit iz predmeta Rimsko pravo. Ko je konal s pisanjem je zapustil razred, pri tem papozabil svoje dragoceno nalivno pero znamke Mont Blanc. Pero je opazil B, ki ga je vzel in ga izroil

C-ju, ki je A- jev sosed, z namenom, da ga C vrne A-ju. C je nalivno pero po poti domov izgubil.Katera pravna razmerja so nastala v obravnavanem primeru?
http://www.pf.uni-mb.si/index.php?option=com_content&task=view&id=3760&Itemid=498http://www.pf.uni-mb.si/index.php?option=com_content&task=view&id=3760&Itemid=498http://www.pf.uni-mb.si/index.php?option=com_content&task=view&id=3760&Itemid=498


3/25

Kdo odgovarja za nastalo kodo?Obrazloite.

3. A je zaprosil B-ja, naj da posojilo C- ju.

Za kaj gre? Kvalificirajte pravno razmerje. Kakne pravne posledice ima B -jeva privolitev? Kaj, e C

B-ju posojila ne vrne?

4. A kupi od B-ja les in ga nato izroi mizarju C-ju, da iz njega izdela pograd. Ko je pograd izdelanin izroen A-ju, ga slednji postavi poleg zelo vrednega starinskega kipa. ez nekaj dni se pogradpodre in pri tem tudi zdrobi kip.

Ali bo A-ju kdo odgovarjal za nastalo kodo?Utemeljite.

5. A je podedoval hio. Nedolgo zatem, odkar je pridobil dediino, si izposodi od B - ja sesalec, dabi po dolgem asu posesal prostore v svoji hii. Med sesanjem udari v hio strela. Ker hia nimastrelovoda, napetost povsem unii elektromotor B-jevega dragega sesalca.Kvalificirajte pravno razmerje med A-jem in B-jem.

Kdo trpi nastalo kodo?Utemeljite.

6. A se boji, da bi ga obiskali tatovi. Zato shrani pri B-ju 5.000 EUR. Hkrati se dogovori z B-jem, da

sme B shranjeni denar porabiti in mu vrniti enak denarni znesek.

Kvalificirajte pravno razmerje v tem primeru.

Kateremu pravnemu razmerju je podobno?

Katere so razlike?

Argumentirajte.

7. V A-jevem stanovanju poteka velika zabava. Gostje so izjemno opiti in povabljenec B za zabavo

vre skozi okno prazno steklenico Whiskey-a. Steklenica odleti dale od okna stanovanja in udari vglavo mimoidoega C-ja ter ga tako hudo pokoduje, da mora zaradi cerebralnega anavrizma takojna drag nevrokirurki poseg. Poleg tega ostane trajni invalid in nemore ve opravljati svojegadotedanjega dela.

Za katera pravna razmerja gre v tem primeru?

Katera pravna sredstva ima na voljo C?

Utemeljite.

8. A je gojil konje. Medtem, ko ga ni bilo v bliini, je v hlev zael njegov sosed B in prineselposebno, zelo drago krmo za lame ter z njimi nahranil B-jeve konje.

Analizirajte pravno razmerje med A in B.

Kaj e konji zaradi neustrezne krme izgubijo lesk?Kaj, e konji postanejo lepi in posledino draji?

Konzultacije iz rimskega prava 03.04.2008

Pozorno preberite vpraanja in primere. Poizkusite poiskati reitve in jih utemeljiti s pravnimi

pravili rimskega prava in argumentacijo. Primere bomo skupaj obravnavali na naslednjih

konzultacijah, dne 3. aprila 2008.


4/25

1. V em bi bila temeljna razlika med sodobnimi civilnimi zakoniki in Justinijanovo kodifikacijo?

2. Kaj nam pove notranja delitev Justinijanovih Digest (Pandekt)?

3. Napii, kaj ve o Labeonu, njegovem ivljenju in delu? Zakaj je slednji pomemben za nae

preuevanje rimskega prava?

4. A je imel terjatev nasproti B-ju. Poleg B-ja se je kot porok zavezal e C, hkrati pa je A v

zavarovanje njegove terjatve zastavil plemenskega konja. ez nekaj asa se je A -ju za B-jev dolg

namesto B-ja zavezal D. Ko pa je A D-ja terjal, je bil slednji neplaevit. A zato terja C-ja in se skua

poplaati iz zastavljenega konja. Ali bo uspel? Komentiraj. Za kaken posle je lo, ko se je namesto

B-ja upniku zavezal D?

5. Najemnik samotne hie na deeli je pobegnil pred tolpo razbojnikov, ki je vdrla v najeto hio in

jo dodobra oplenila. Ali bo imel najemodajalec v zvezi s tem kakne zahtevke? Navedi in utemelji.

6. Dedi A je opazil, da je B na svoja okna montiral polkna, ki so bila pred zapustnikovo smrtjo v

njegovi garai. Prepian je, da jih je B ukradel. Kaj lahko stori? Utemelji. Katere tobe bi prile v

potev?

7. A je imel stanovanjski blok, v katerem je ivelo ve najemnikov. Blok je upravljal upravnik B. B

se je z vodovodarjem C-jem dogovoril, da bo pregledal in po potrebi popravil tesnila vseh pip v

bloku. Za kaken pravni posel gre? Kdo in pod kaknimi pogoji je zavezan plaati C -ju? Utemelji.

8. A je gojil ovce. Slednje so nekega dne obkolili volkovi in odgnali v blinji gozd. A tega objektivno

ni bi lzmoen prepreiti, saj je bil preibak za boj z volkovi. Zato je tekel k B-ju, ki je gojil takne

pse, za boj z volkovi. B se je s svojimi psi napotil v gozd in priel e pravoasno, ter zasegel ovce.

Sedaj je spor med A-jem in b-jem o tem, kdo je lastnik ovc. A zatrjuje, da je njegova lastnina

ostala, B pa, da so bile ovce za A-ja e tako objektivno izgubljene. Kdo ima prav? Utemelji.


5/25

Tukaj so kratke reitve konzultacij iz dne 10.04.08:

yenifer napisal/-a:

Primeri konzultacij iz rimskega prava (10.04.2008)

1. A eli kupiti B-jevega konja Sivca. Zato se dogovori z B-jem, da bo B A-ju izroil konja Sivca, A pa

B-ju v zameno dal 100 EUR in svoj zimski pla.

ez mesec dni B izroi A-ju konja, A pa B-ju ne izroi niesar. B eli naperiti tobo zoper A-ja.

Za katero pravno razmerje gre? Ali je veljavno sklenjeno?

Kakne zahtevke lahko B naperi zoper A-ja?

Kaken je stvarnopravni poloaj na konju Sivcu, stotih evrih in zimskem plau?

Argumentirajte.

-gre za kupno pogodbo, ki je veljavno sklenjena v trenutku, ko doseeta soglasje

-B ima na voljo actio venditi, s katero zahteva kupnino in morebitno kodo (na primer lahko tudi

obresti)

-na konju je prela lastninska pravica z izroitvijo na A-ja

-lastnik plaa in 100 je e vedno A, ker e ni prilo do izroitve

yenifer napisal/-a:

2. A je pisal izpit iz predmeta Rimsko pravo. Ko je konal s pisanjem je zapustil razred, pri tem pa

pozabil svoje dragoceno nalivno pero znamke Mont Blanc. Pero je opazil B, ki ga je vzel in ga izroil

C-ju, ki je A- jev sosed, z namenom, da ga C vrne A-ju. C je nalivno pero po poti domov izgubil.

Katera pravna razmerja so nastala v obravnavanem primeru?

Kdo odgovarja za nastalo kodo?

Obrazloite.

Med A in B je nastalo poslovodstvo brez naroila, med C in B pa mandat. Ker je A v razmerju samo

do B-ja, lahko torej terja samo njega, razen e bi B ravnal kot dober gospodar, kar pa v tem

primeru verjetno ni, ker bi tako sam vrnil nalivnik A-ju. e je C-ju mo oitati vsaj malo

malomarnost bo odgovarjal, vendar Bju, kateremu bo tako moral povrniti interes.

yenifer napisal/-a:

3. A je zaprosil B-ja, naj da posojilo C- ju.

Za kaj gre? Kvalificirajte pravno razmerje. Kakne pravne posledice ima B -jeva privolitev? Kaj, e C

B-ju posojila ne vrne?


6/25

-gre za kreditno naroilo

-med A in B nastane mandatno razmerje, ko B privoli

-med B in C nastane mutuum

- A je porok, B je glavni upnik, C je glavni dolnik

-e C ne vrne denarja, lahko B z actio mandati contraria od Aja zahteva povrailo

yenifer napisal/-a:

4. A kupi od B-ja les in ga nato izroi mizarju C-ju, da iz njega izdela pograd. Ko je pograd izdelan

in izroen A-ju, ga slednji postavi poleg zelo vrednega starinskega kipa. ez nekaj dni se pograd

podre in pri tem tudi zdrobi kip.

Ali bo A-ju kdo odgovarjal za nastalo kodo?Utemeljite.

-A in B- kupoprodajna pogodba

-A in C- podjetnika pogodba

-A lahko od Cja zahteva z actio locati

-C bi moral s skrbnostjo dobrega podjetnika Aja opozoriti, da je les slab

-kupec ima na razpolago actio empti na povrailo interesa

---tu e nekaj manjka, in sicer nekaj v zveziz Bjevo odgovornostjo!!!

yenifer napisal/-a:

5. A je podedoval hio. Nedolgo zatem, odkar je pridobil dediino, si izposodi od B - ja sesalec, da

bi po dolgem asu posesal prostore v svoji hii. Med sesanjem udari v hio strela. Ker hia nima

strelovoda, napetost povsem unii elektromotor B-jevega dragega sesalca.

Kvalificirajte pravno razmerje med A-jem in B-jem.

Kdo trpi nastalo kodo?

Utemeljite.

-gre za commodatum, pri emer je prilo do unienja predmeta pogodbe

-e je mono izposojevalcu oitati malo malomarnost- odgovarja, v tem primeru pa gre

najverjetneje za nakljuje ali vijo silo, torej A ne odgovarja

yenifer napisal/-a:

6. A se boji, da bi ga obiskali tatovi. Zato shrani pri B-ju 5.000 EUR. Hkrati se dogovori z B-jem, da

sme B shranjeni denar porabiti in mu vrniti enak denarni znesek.


7/25

Kvalificirajte pravno razmerje v tem primeru.

Kateremu pravnemu razmerju je podobno?

Katere so razlike?

Argumentirajte.

-tipien primer nepristne hrambe

-podoben je mutuumu

-razlike si sami preberite

yenifer napisal/-a:

7. V A-jevem stanovanju poteka velika zabava. Gostje so izjemno opiti in povabljenec B za zabavovre skozi okno prazno steklenico Whiskey-a. Steklenica odleti dale od okna stanovanja in udari v

glavo mimoidoega C-ja ter ga tako hudo pokoduje, da mora zaradi cerebralnega anavrizma takoj

na drag nevrokirurki poseg. Poleg tega ostane trajni invalid in ne more ve opravljati svojega

dotedanjega dela.

Za katera pravna razmerja gre v tem primeru?

Katera pravna sredstva ima na voljo C?

Utemeljite.

-prilo je do povzroitve kode, tako je B storil delikt zoper Cja

-C bi lahko od Bja iz delikta toil z actio iniurianum

-pravtako pa je nastal kvazidelikt med Cjem in Ajem, kot lastnikom stanovanja, tako lahko C toi

Aja z actio de deiectis et effusis

-ker bo med vsemi povabljenimi mogoe Bja teko najti, je bolje, da C zahteva od Aja, za katerega

se torej ve, da je lastnik stanovanja

-A lahko nato sam terja Bja

!pozor!-pri kvazideliktu je pomembno, da je stvar priletela iz nepreminine

yenifer napisal/-a:

8. A je gojil konje. Medtem, ko ga ni bilo v bliini, je v hlev zael njegov sosed B in prinesel

posebno, zelo drago krmo za lame ter z njimi nahranil B-jeve konje.

Analizirajte pravno razmerje med A in B.

Kaj e konji zaradi neustrezne krme izgubijo lesk?

Kaj, e konji postanejo lepi in posledino draji?

-gre za poslovodstvo brez naroila


8/25

-B je storil dejanje, ki ga A redno ne opravlja

-zato B odgovarja tudi za nakljuje (torej tudi za izgubo leska)-A lahko zahteva povrnitev interesa

Za morebitne napake NE odgovarjam.


1. A je bil neprestano v finannih teavah. Od soseda B -ja si je izposodil 1000 im mu v zavarovanjesvoje terjatve prepustil v zastavo svoj fotoaparat. Kmalu je znova zabredel v finanne teave in jeB-ju skrivaj vzel fotoaparat, ko slednjega ni bilo doma, ter ga prodal C-ju. Ali je C, ki mu je A

fotoaparat izroil, na njem pridobil lastninsko pravico? Kako je s posestjo na fotoaparatu? Kaknezahtevke bo imel na voljo C? Kako je z B-jevo pravico? Kaj lahko oitamo A-ju?

C je na fotoaparatu pridobil lastninsko pravico saj je stvar kupil od lastnika, ki ima razpolagalnosposobnost, obstaja causa in stvar je bila izroena. Na fotoaparatu e vedno obstaja zastavnapravica zato bo lahko B z reispekutorno tobo (ki zasleduje stvar) actio serviana zahteval od C, damu stvar izroi.Med A in C je bila prodajna pogodba in C zoper A ima zahtevke iz prodajne pogodbe actio empti, eni vedel, da je stvar zastavljena,, ki se glasi na interes ker ima stvar stvarne napake. A-ju lahko

oitamo furtum posesionis (krajo posesti). Gre za furtum nec manifesti zato je obsojen na duplum.

2. A je pisal oporoko, ni pa bil povsem preprian, kateremu izmed obeh sinov bi naklonil svojepremoenje, ki ga ni eleldeliti. Zato je zapisal: Moja sinova B in C naj se dogovorita, kdo izmednjiju bo prevzel mojo dediino. Tisti, ki bo dediino prevzel, naj izplaa drugemu nujni dele.

Komentiraj. Kakna bo usoda oporoke in premoenja?

Dedi v oporoki mora biti doloen oz dololjiv. Ker ni verjetno, da se bosta dedia dogovorila topomeni, da dedi ni dololjiv. Oporoka nina in bo prilo do intestatnega dedovanja.

3. Kaj je to societas leonina in kakne pravne posledice se navezujejo nanjo?

Societas leonina je levja druba, v kateri se v drubeni pogodbi drubeniki dogovorijo, da endrubenik ima samo obveznosti in nobenih pravic. Takno doloilo je nino in druba ni nastala.

4. A je podaril B-ju zemljie tako, da bi to po prejemnikovi smrti znova postalo darovalevo. Za kaj

gre? Ali je takno darilo veljavno? Utemelji.

Tukaj gre za darilo z nedoloenim konnim rokom. Ker je lastninska pravica takne vrste pravica, kine trpi roka je takna darilna pogodba nina in e je stvar e izroena jo lahko lastnik zahteva nazajz rei vindikatio.

5. Boksarja A in B sta se pripravljala na olimpijske igre. V okviru priprav sta imela prijateljski

dvoboj. B je A-ja udaril s takno silo, da mu je pri tem zlomil eljust. Ali bo imel A po rimskempravu proti B-ju na voljo kaken zahtevek? Upotevaj razline monosti.Na kaj bi se morebitna tobalahko glasila? Utemelji.

A bo imel zahtevek samo v primeru, e ga je B pokodoval namenoma oz. e ni upoteval pravilborbe. V primeru, da je B svoboden lovek ima A actio inuria za interes. e je B bil suenj, pa imaactio lex aquilia, po prvem odstavku (sunji in domae ivali)


9/25

6. A se je dogovoril z B-jem, da mu bo prekopal vrt okoli njegove hiice na deeli in posadilparadinik ter fiol. Na poti k B-jevi hiici je imel A prometno nesreo, v kateri si je zlomil nogo. Alije A s tem reen svoje obveznosti nasproti B-ju? Za kaj sploh gre? Utemelji.

V tem primeru gre za mandat, osebno zavezo. B mora obvestiti mandanta, da ne bo mogel izpolnitizaveze tako, da le ta pravoasno najde zamenjavo. e bi bila pogodba odplana bi lo za lokatiocondicto operarum in v tem primeru bi conductor moral obvestiti lokatorja in bi bil prost obveze, ta

mu pa ne bi plaal.

7. A je B-ju zastavil raunalnik. Ker pa je bil ravno sredi pisanja diplomske naloge, se je z B-jemdogovoril, da mu ga bo prepustil v posest ele ez en mesec, ko bo naloga konana. Za kaknozastavno pravico gre? Kaj lahko stori B, e je A pred potekom roka raunalnik prodal in izroil C-ju?Ali je takna prodajna pogodba veljavna? Utemelji.

Tukaj gre za neposestno, pogodbeno zastavno pravico. Prodajna pogodba je veljavna saj obstaja

causa in stvar je bila izroena.Med A in C je bila prodajna pogodba in C zoper A ima zahtevke iz prodajne pogodbe actio empti, eni vedel, da je stvar zastavljena, ki se glasi na interes ker ima stvar stvarne napake.

8. A je imel veliko premoenje, ni pa imel nobenih sorodnikov. Kdo bo po njegovi smrti pridobil topremoenje? Utemelji.

A bo lahko napisal oporoko. e umre brez oporoke bo nastala leea zapuina, ki ivi svojegospodarsko ivljenje. Na tej zapuini se lahko prvo poplaajo upniki. e je bila zapuina pasivnabodo upniki izvedli konkurz in se poplaali sorazmerno, e pa je bila aktivna bodo zaprosili zabonorum separationum in se bodo poplaali po asu nastanka obveznosti (stareje obveznosti predmlajimi). Ostanek dediine ostane fiskusu.

9. A in B sta gojila konje. Dogovorila sta se, da bosta za dirko na hipodromu, glede katere je bila

razpisana velika nagrada, prispevala vsak po dva konja. e pred dirko je eden od obeh konj poginil.Kdo trpi nastalo kodo? Za kakno pogodbo gre? Kako bi bilo z nagrado, e bi jo dobila? Utemelji.

Tukaj gre za societas, kjer sta se zdruili dve osebi z namenom dosei gospodarsko dovoljen namen.e sta s drubeno pogodbo dogovorila, da data konje v solasitnino trpita izgubo oba, e sta padogovorila, da data konja v souporabo potem pa trpi kodo lastnik konja. e bi dobila nagrado bi jodelila v skladu z dogovorom v drubeni pogodbi, razen, e je druba societas leonina, ki nidovoljena.

10. A je na portnem igriu, obdanem z visoko ograjo, treniral metanje diska. Vekrat je opozarjalvzdrevalca igria B-ja, da je v ograji luknja, in da lahko pride do nesree, e bo disk zletel sk ozito luknjo in koga zadel. B je obljubljal, da bo ograjo popravil, vendar tega ni in ni storil. A, ki se mu

je mudilo zaradi bliajoega se prvenstva, je kljub raztrgani ograji nadaljeval z vadbo. Nekega dneje disk zletel skozi luknjo v ograji in ubil C-jevega psa. Kdo in na temelju esa bo odgovoren porimskem pravu? Utemelji.

Za povzroitev kode lahko C toi A-ja in lastnika zemljia. Laje bo izterjati kodo od lastnikazemljia, saj gre za kvazidelikt in objektivno odgovornost kjer krivde ni treba dokazovati. Zoperlastnika zemljia C naperi actio de deiectis et efusis.

C lahko zahteva od A kodo samo e je ta kodo povzroil namenoma z actio aquiliana, iz istegarazloga lahko tudi lastnik zahteva povrailo izplaane kode z actio in factum,.


10/25

Primeri 29.04.2008

1. Kaj je oznaeval izraz Corpus iuris civilis in kaj Corpus iuris canonici? Utemelji.

Corpus iuris civilis= pravni termin, ki oznauje JUSTINIJANOVO KODIFIKACIJO (Codex, Digeste,

Institucije) in NOVELE (novi zakoni, ki oznaujejo spremenjene zakone iz Just. Kodeksa) CICivilis=srednjeveki/obepravni termin ; Just.kodif.=6.stoletje

Corpus iuris canonici= cerkveni pozitivnopravni zakonik; -nekatere reitve so prevzete iz Corpus iuris

civilis -skupaj z langob. fevd. pravom in recipriranim rim. pr. tvori obe pravo

2. Kdo so bili Pandektisti? Opredeli vsebinsko in asovno njihovo delo.

19.stoletje(zaetek) -na podlagi njihovega dela nastanejo ostali moderni veliki zakoniki, med

njimi tudi nemki civilni zakanik.

*Langobardsko pravo je sestavljeno iz petih delov: -sploni del, stvarno pravo, obligacijskopravo,

druinsko pravo, dedno pravo

Gaj pa deli akcije na take, ki se nanaajo na: -osebe, stvari, pravdni postopek(oz. na akcije)

3. A je elel dobiti B-jev avto, predvsem zaradi naknadno vgrajenega navigacijskega sistema. Avto si

je dal obljubiti s stipulacijo. Pred izroitvijo je B demontiral navigacijski sistem. Svetuj A-ju. Kaj

lahko stori?

Gre za stipulacijo, ki je povzroila iztoljivo zavezo -kar sta se dogovorila z doloenimi besedami,

tisto velja; gre za oblig. stricti iuris.

Odvisno je: -e sta se dogovorila za izroitev avta z navigacijskim sistemom -ali samo za izroitev

avta

Stipulacijsko vpraanje je oblikoval stipulator, morebitne nejasnosti so v korist promitenta, saj je

stipulator sam kriv, e je nejasno komuliral vpraanje, kodo trpi stipulator.

B more izpolniti stipulacijo, torej A-ju mora izroiti avto z navigacijskim sistemom, oziroma obsoje

je na vrednost avta z navigacijskim sistemom, saj gre za stricti iuris (ne pa tudi na interes- bona

fidei).

4. A je gradil hio, pred katero je postavil dragocen egipanski granitni steber. Ko so steber

postavljali, se je delovodja odloil zamenjati vrv na dvigalu za povsem novo in atestirano. Vrv se je

med dviganjem pretrgala in dragoceni steber se je prelomil. Kdo bo trpel kodo? Za kaj sploh gre?

Utemelji.

Gre za locatio conductio- podjetna pogodba(zavezal se je za uspeh-gospodarski). To da je vrv

atestirana je samo dejstvo, iz katerega sklepamo, da bi morala biti v redu.

Ali mu je mo oitati krivdo? vrv je bila preizkuena, torej NE. (za malo malomarnost bi lo, e bi

bila vrv vsaj navidez primerna, ne pa testirana, za veliko malomarnost pa bi lo, e vrv niti na videz

ne bi bila primerna-podjetnik odgovarja za vsako krivdo).

kodo trpi lastnik stebra, ker gre za nakljuno unienje.

5. tudent A je kupil od prodajalca B-ja karje za izvajanje vaj pri anatomiji. ez as je opazil, da


11/25

so karje zarjavele. To je povedal prodajalcu, ki pa je rekel, da se ga rjavenje ne tie. Kako je z

lastninsko pravico na karjah? Kaj lahko stori A? Za kaj sploh gre? Utemelji.

Lastninska pravica je z izroitvijo prela na tudenta A-ja.

Gre za skrito stvarno napako.

A lahko stori; seveda odvisno od cause-ali se je tako opredelil v kupni pogodbi, torej, e je izrecnoomenil prodajalcu, da jih rabi za vaje pri anatomiji(po sploni logiki more biti prodajalcu znano, da

ne smejo rjavet, torej okoliine so znane); torej A lahko uveljavlja morebitno kodo, saj gre za

pogodbo bona fidei z razlinimi zahtevki(jamevalnimi-pravilna izpolnitev, zmanjanje kupnine,

razdor pogodbe)

*Kaj so to jamevalni zahtevki? Npr.: Kupim TV, TV ne dela. 1. koda= zmanjanje vrednosti same

stvari Tv ni ve vreden 1000 evrov, ampak samo e 500 evrov, ker stane pokvarjen del 500 evrov.

2. koda=ni v zvezi s to stvarjozamudim loto rebanje, tevilk pa ne objavijo drugje 3.

koda=damnum extra, koda e na drugih stvarehTV eksplodira, povzroi poarpovrnitev

interesa(actio empty)=veji od kode na sami stvari.

6. A-jev sin B prosi C-ja, da mu posodi denar, s katerim si bo kupil delavnico. C mu posodi 100.000,

ki pa jih B v doloenem roku ne vrne. Kaj lahko stori C? Utemelji. Ali lahko zahteva denar od A-ja?

Ali je sin pod oetovo oblastjo alini?

a.) e je sin B pod oetovo oblastjo, lahko C naperi ali verzijo(zaradi obogatitve) ali pa actio de

pecullio(iz naslova pekulija, e ga B ima). Ampak rimsko pravo ima eno dolobo, omejitev

S.C.Macedonianum, taka posojila so neiztoljiva, naturalna, torej C ne more zahtevati ni, ker je

obligacija naturalna, razen, e je oe odobril.

b.) e sin ni pod oetovo oblastjo, pa ga lahko toi z actio certae creditae pecuniae, ki se glasi na

denarni znesek, ki je bil posojen.

* S.C.Macedonianum 1.) velja samo za posojila sinovom pod oetovsko oblastjo(ne glede koliko je

star sin ali 5 let ali 50 let),tukaj ne gre za prevaro, obligacija postane naturalna, neiztoljiva; pri

Lex Plaetoria pa gre za nedoletne(do 25.leta) glede vseh pogodb, gre za zlorabo neizkuenosti, gre

na razveljavitev posla(posel je nien) in plailo morebitne odkodnine. 2.) de facto (dejansko)

premakne mejo poslovne sposobnosti na 25. leto, de iure(pravno) pa ta meja ostane pri 12 oz. 14

letih.

7. Opredeli termin Obe pravo. Kaj je oznaeval ta izraz?

Vsebinsko je sestavljen iz recipriranega rimskega prava(Akurzij in Glosa Ordinaria), kanonskega

prava(Corpus iuris canonici) in langobardskega fevdnega prava. Veljaven je subsidiarno poleg

domaega prava(torej prava doloene deele), glede tistih razmerij, ki jih domae pravo ni

urejalo(v obem pravu je na tak primer lahko kdo uprl sodbo). Velja do velikih kodifikacij 19.

stoletja(te so ga razveljavile).

*Recepcija : - teoretinogre za (subjektivno) preprianje, zavest, da velja rim. pravo subsidiarno

poleg domaega prava - praktinogre za dejansko uporabo na podlagi tega preprianja


12/25

BGB= nem. meanski zakonik, negospodarsko pravo + HGB=gospodarsko pravo vica=monizem, en

zakonik, ki ureja gosp. in negosp. razmerja(kot v SLO).

8. Napii, kateri spisi rimskih klasikov so ohranjeni zunaj Justinijanovih Pandekt.

Gajeve Institucije, Ulpijanove Regule in Pavlove Sentence. Gajeve Institucijeiz njih izvemo najveo procesnem pravu(=pravo akcij in kazusov), o akcijah samih.

9. Upravnik zgradbe A se je z B-jem ustno dogovoril za dobavo in montao vodovodnih tevcev za

vso zgradbo. ez as si premisli in zavrne dobavo tevcev. Kaj lahko stori B? Za kakno razmerje

sploh gre? Ali lahko izterja dolgovani znesek od lastnika zgradbe? Utemelji.

Gre za kupno pogodbo med upravnikom A-jem in B-jem. A je lastnikov nameenec. B lahko terja

lastnika, ker je verjetno bolj plaevit kot A, saj je lastnik zgradbe, naeloma ga lahko vedno izterja

z actio institoria na povrnite interesa, razen, e je izrecno izkljuil odgovornost ( odgovornost je

mo omejiti tako:''za posle, ki jih sklepa z mojim nameencem ne odgovarjam.''ni pa mo

izkljuiti actio de pecullio, e gre za sina ali sunja, prav tako ne moremo uporabiti actio in rem

verso, ker ne vemo kakno je razmerje med A-jem in lastnikom, ali je to prilo v lastnikovo(oetovo)

premoenje.).

*Actio quasi institoria; e nekdo misli, da sklepa razmerje z nameencem, ta pa to ni, npr.

poslovodja brez naroila.

10. Rimljan A je posodil B-ju 100.000, da bi slednji nakupil najbolje sicilijanske penice in jo z

ladjo dostavil iz Minturn v Aleksandrijo. Dogovorila sta se, da bo lahko zahteval vrnitev posojenega

zneska z obrestmi vred, ko prispe penica na namembni kraj. Ladja se je v neurju potopila. Kakne

bodo pravne posledice? Za kaj sploh gre? Utemelji.

Gre za pomorsko posojilo. Upnik A lahko toi B-ja (ali lastnika ladje ali kapitana, ki bi lahko bil

njegov nameenec, odvisno s kom sklene posel). Ali mu je mo oitati krivdo(mornarju,kapitanu)? -

e npr. ni imel dovolj izkuene posadke, ali e je izplul ob neprimernem vremenu Obresti so

akcesorne in obligacijskopravne(v nasprotju z zastavljeno stvarjo,zastavitvijo, ki je stvarnopravna

pravica)

*Razlika med pomorskim posojilom in navadnim posojilom; pri pomorskem se loita riziko in

lastnitvo, upnik prevzame riziko, ne pa lastnitvo, pri navadnem pa mu prepusti nek znesek


13/25


1. A in B se dogovorita: e ob Kolendah ne proda Stiha, ali obljubi dati 1000? Obljubim. Za kaj gre?

Utemelji.

Tukaj gre za stipulacijo (spondeo-obljubim) in sicer gre za nepravo pogodbeno globo. Mona je

toba iz stipulacije codictio certae rei.

*Prava pogodbena globa nastane, e je osnovno razmerje iztoljivo, neprava pa nastane, e osnovno

razmerje ni iztoljivo.

2. Zakupnik term je dobil A-jevo obleko v hrambo. Kasneje je bila obleka ukradena. Za kaj gre? Kdo

odgovarja? Utemelji.

Tukaj bi lahko lo za receptum ali za depozitum.

e bi lo za depozitum: v zaetku depozitar odgovarja tudi za varovanje stvari, pozneje ne ve.

Bolj verjetno je da tukaj gre za raceptum delovrno pogodbo. V tem primeru odgovarja zakupnik

term za vsako kodo, tudi za nakljuje. Obsojen je na interes.

3. A je vzel v najem terme od prvega dne naslednjega leta. Zaradi zavarovanja plaila najemnine je

obljubil najemodajalcu, da mu zastavi svojega sunja Seja. Pred zapadlostjo obveznosti iz najemne

pogodbe je prepustil istega sunja v zastavo drugemu upniku od katerega si je izposodil nek denarni

znesek. Za kaj gre? Kako bo s poplailom iz zastavljenega sunja.

Na sunju Seju je ustanovljena prvo hipoteka (eprav mu je samo obljubil, saj hipoteka nastane

brezoblino, zdogovorom), potem pa e pignus. Poplailo se bo opravljalo po vrstnem redu kot so

obveznosti nastale tako, da se bo prvi poplaal najemodajalec potem pa posojilodajalec.

Posojilodajalec ima ius oferendi - pravico ponudenja in vstopanja, ko lahko poplaa terjatev prvega

upnika in vstopi na njegovo mesto.

4. Korelijansko zemljie v lasti P-ja je bilo obremenjeno s hipoteko v korist A-ja za 2000, v korist

B-ja za 4000 in v korist C-ja za 6000 sestercev. To zemljie je kupil kupec K za 12000 sestercev in

nato poplaal vse upnike, kar pomeni, da je plaal 2x ceno zemljia. Ali ima K kaken zahtevek

nasproti prodajalcu? Kaj bi bilo e kupec ne bi poplaal upnikov?

K ima zoper P-ja zahtevke samo v primeru, da ni vedel, da je zemljie obremenjeno in je mislil, da

kupuje zemljie prosto bremen. e je vedel torej ni nobenega zahtevka. e pa ni vedel ima

zemljie pravno napako, zato ima K zoper P-ja tobo actio empti iz kupne pogodbe, lahko bi pa

tudi toil za povrailo potrokov z actio negotorum gostorum contraria, saj bi izvril poslovodstvo

brez naroila, ki je koristno za poslovodjo.

5. Ticij je bil prezadolen. Ker je vedel, da bo na koncu zoper njega zaet steajni postopek se je


14/25

odloil prodati hio A-ju in svojo drugo parcelo podariti B-ju. Denar, ki ga je dobil od prodaje hie je

zapil. Kakni bodo zahtevki v rimskem pravu?

V tem primeru gre za okodovanje upnikov. Ticij je nedvoumno okodoval upnike z neodplanim

poslom zato imajo upniki actio Pauliana zoper izpolnitev darilne pogodbe (pazi-za actio Pauliana se

ne izpodbija pravni posel ampak izpolnitev - v tem primeru izroitev stvari). V primeru odplanega

pravnega posla pa za okodovanje upnikov gre takrat, ko je nepreminina bila prodana po prenizki

ceni. V tem primeru so upniki v tobi bili uspeni samo takrat, ko je kupec vedel, da bo prilo do

okodovanja upnikov. Za actio Pauliana mora biti izpolnjen tudi pogoj, da se je dolnik zavedal, da

bo s svojim ravnanjem okodoval upnike.


1. A je izroil sodniku podkupnino v viini 1000 sestercev, da bi slednji presodil v njegovo korist v

sporu z B-jem glede povrnitve srebrne mize, ki so je slednji pri njem shranil. Sodnik pa je navkljub

temu, da je podkupnino sprejel, razsodil v korist B-ja. Ali lahko A zahteva povrnitev zneska,

izroenega sodniku? Utemelji.

Tukaj bi lo za inominatni kontrakt, dam da stori, kajti med sodnikom in A-jem gre za soglasje. Iz

primera je razvidno, da je bila sklenitev realna in to potrjuje, da gre za inominatni kontrakt. A bi

lahko naperil tobo iz inominatnega kontrakta. Causa za sklenitev pravnega posla pa nasprotuje

morali zato je nina in je nien tudi taken pravni posel. Zato A ne bi uspel s tobo saj gre za contus

bona fides mores.

2. A se je dogovoril z ladjarjem B-jem, da mu bo slednji prepeljal 100.000 mernikov najbolje

afrike penice iz Aleksandrije v Minturne. Vendar je bil ravno tistega dne, ko je B priplul do obale

Italije, v reki, po kateri je moral opraviti zadnjih nekaj kilometrov poti, nizek vodostaj, zato

njegova ladja, primerna za morsko plovbo, ni mogla nadaljevati poti. B je preloil tovor na manjo

ladjo drugega ladjarja, ta pa se je kmalu zatem potopila e v ustju reke. Za kakno razmerje gre?

Kdo trpi nastalo kodo? Utemelji, upotevajo razline monosti.

Med A in B je nastala delovrna pogodba locatio conductio operis. kodo trpi lastnik. Ne vemo pa

zakaj je do kode prilo, ali lahko conductorju oitamo kakno krivdo. Ker velja utilitetno naelo je

B odgovoren za (vsako) malomarnost in naklep. Ne odgovarja za nakljuje B mora posel opraviti

sam, e pa opravljanje poveri drugemu odgovarja za skrbnost izbire. e je B-ju mono oitati

malomarnost pri izbiri druge ladje, bi lahko A od njega zahteval interes s tobo actio locatio. B pa

ima povrailnizahtevek zoper drugega ladjarja ker je med drugim ladjarjem in B-jem tudi nastala

delovrna pogodba.

3. A je obrezoval veje svojega drevesa, ki je lealo poleg javne poti. Ko je vejo vrgel na pot, je ta

zadela nakljunega mimoidoega sunja in mu povzroila telesno pokodbo. Za kaj gre? Ali bo A

odgovoren? Utemelji, upotevajo razline monosti.


15/25

V tej zadevi gre za pokodovanje tuje stvari. Lastniku zemljia je mo oitati vsaj malo

malomarnost. Lastnik sunja ima zoper A actio legis aquiliae (za aquilijsko tobo zadostuje e tako

mala malomarnost). Uporablja se 1. del aqulijskega zakona vrednost, na katero bi bil A obsojen je

najvija vrednost v zadnjem letu teto od dneva kodnega dogodka (po 3. delu zakona pa bi

vrednost bila takna, kot je najviav 30 dneh veto naprej od dneva nastanka kodnega dogodka).* V zaetku se je aqulijska toba uporabljala samo v primeru ko je neposredno zaradi nekega

delovanja nastala posledica (ubijem sunja), pozneje je pretor dovolil analogne tobe actio in

factum in je raziril monost vloitve te tobe tudi na sorodna dejanska znanja oz. tudi v primeru e

koda nastane posredno, kot posledica nekega delovanja (vrem sunja v vodo in suenj utone).

V tem primeru, ker je pot javna, bi lahko lo tudi za objektivno odgovornost lastnika zemljia s

katerega je bil odvren predmet. Lastnik sunja zoper A lahko vloi actio de deiectis et efusis.

Toba se glasi na duplum. S to tobo bi bilo dokazovanje laje ker gre za objektivno odgovornost in

ni potrebno dokazovati krivde.

*e bi v primeru pisalo, da pot poteka preko zasebnega zemljia potem ne gre za objektivno

odgovornost in je mona samo aquilijska toba

4. Na B-jevi sunji S je bil v korist A-ja ustanovljen uitek. ez as je to sunjo B A-ju vzel. Za kaj

gre? Kakne monosti ima na razpolago A? Navedi morebitne zahtevke. Na kaj bi se zahtevek glasil?

Ker gre za stvarno pravico uitek, ima A na sunji posest. B je zagreil furtum possesionis zato je

mona actio furti na duplum.

e bi B A-ju odrekal slunost bi imel A actio confessoria, tudi toba za motenje posesti, v kratkem

asu po zaetku motnje. Moen je tudi Interdict recuperande possesionis de vi cordiana (zaradi

navadne sile). Izpolnjeni so pogoji za vse tri tobe. Toba iz actio confessoria se glasi na

vzpostavitev prejnjega stanja (e pa do tega ne pride pa na interes) ter na varino, da do motenja

ne bo ve prihajalo.

5. A je ponoi priplezal po lestvi, ki jo je podpiral B v C-jevo hio in iz predala vzel 10.000

sestercev. Za kaj gre? Katere tobe pridejo v potev in na kaj se bodo glasile? Navedi, kdo bo

pasivno legitimiran.

A je zgreil tatvino (furtum), B pa je pomaga. V potev pride zoper A toba actio furti manifesti na

4x, e je bil zaloten, e pa ni bil zaloten pa actio furti nec manifesti naduplum. Zoper B, kot

pomagaa pride v potev acto furti manifesti na duplum. To so penalne tobe. Pasivno bosta

legitimirana A in B.

Zoper A lahko naperi C tudi condictio furtiva na vrnitev stvari. Ista toba je mogoa tudi zoper

njegove dedie, e stvarimajo. Zoper B pa ne.

6. A je dolgoval B-ju konja Sivca, ki si ga je dal slednji od njega obljubiti prejnji teden. Slednjega

mu ni izroil v dogovorjenem roku, konja pa je, e preden je B utegnil vloiti tobo, poginil. Za kaj

gre? Ali lahko B toi A-ja? Ali bo v pravdi uspeen? Utemelji.

V tem primeru gre za stipulacijo. Ker gre za obligacijo stricti iuris je sodnik vezan na tobeni

zahtevek. Stvar je bila uniena pred litiskontestacijo zato stvari ni (ker je species). Dolnik je

obsojen za stvar takno kot je bila ob litiskontestaciji. Stvari ni, ni kaj vraati in obligacija ugasne.

Unienje trpi upnik.Ker A B-ju ni izroil konja v roku je nevarnost unienja prela na njega lahko mu pripiemo krivdo za


16/25

zamudo. V tem primeru pretor nudi fikcijo perpetuatio obligationis (trajno ive obligacije), ki pride

v potev samo v primeru dolnikove zamude. je B odgovoren A -ju za interes e je konj poginil zaradi

njegovega malomarnega ravnanja. e bi bil konj e iv bi lahko A toil z condictio certai rei, ker pa

ni pa z actio doli, za kodo.

7. A in B sta se dogovorila, da bo vsak prispeval po 100 sestercev z namenom, da nakupita obleke, ki

bi jih nato preprodala. B je obleke tudi kupil od C-ja. Slednji jih je B-ju e izroil, ta pa mu jih ni e

plaal, saj je bil dogovorjen rok plaila dveh mesecev. Ko se je odpravil na pot, so ga napadli

razbojniki in mu odvzeli polovico nakupljenih oblek. Za kaj gre? Kdo trpi nastalo kodo? Zoper koga

ima C zahtevek za plailo oblek? Na kaj se bo slednji glasil? Utemelji.

V tem primeru gre za societas, A in B sta drubenika ki imata obveznosti in pravice v skladu z

doloili drubene pogodbe. Kar je B sklenil pogodbo s C-jem se je sam zavezal (ni direktnega

zastopanja) in bo moral plaati, C ima zoper njega actio venditi iz prodajne pogodbe.

e je B-ju mogoe oitati malomarnost odgovarja za kodo, e ne kodo trpita drubenika v skladu s

pogodbo. e je v pogodbi doloeno, da en drubenik ima samo obveznosti in ne tudi upravienja gre

za levjo drubo, ki je nina. V tem primeru trpi vso kodo B.

Kaj pa, e bi B padel v zasedo e na poti k C-ju, razbojniki pa bi mu odvzeli denar za nakup oblek in

raztrgali drago obleko, ter mu vzeli zapestno uro znamke Rolex. Kdo bi trpel kodo? Utemelji.

e bi B padel v zasedo pred nakupom, bi za kodo glede tatvine denarja veljalo isto kot v zgornjem

primeru, glede njegove obleke in ure bi pa trpel kodo sam.

8. A in B sta se dogovorila, da bo A osvobodil svojega sunja Stiha, B pa bo osvobodil svojega sunja

Pamfila. A je Stiha osvobodil, B pa ni osvobodil Pamfila. Kaj lahko stori A? Kateri zahtevki pridejo v

potev? S katerim pravnim poslom lahko A in B izpolnita svojo zavezo iz te pogodbe? Utemelji.

Tukaj gre za inominatni kontrakt storim, da stori. A lahko toi B z actio preascriptis verbis. A in B

svojo zavezo lahko izpolnita z manumisijo. To je oblina izpolnitev tega pravnega posla.

*Oblika manumisije: - oporono,

- s palico,

- za mizo


17/25

Konzultacije 22.5.2008.

1. A je volil B-ju rabo na svojem zemljiu, kjer je bil sadovnjakl. B sadja ni maral. Zato jezemljie prekopal in nasadil vinograd.Ali je ravnal prav? Ali bi lahko obral sadje in ga prodal na trgu?

Ali sme oddati zemljie v zakup C-ju, ki ima tovarno sadnih sokov? Utemelji.a) Ni ravnal prav, ker ne sme spremeniti substance.b) Lahko obira le zase.

c) Ne more je dati v zakup (e bi bil uitek pa bi jo lahko). Ne bi spremenil substance, e bi starejablane nadomestil z novimi.

2. A je nekega dne videl v asopisu B-jev oglas: "prodam kolo za ceno 50 EUR". Dan zatem je B-ju poslal pismo, v katerem je pisalo: " Sem kupec vaega kolesa".Ali je prodajna pogodba sklenjena? Utemelji.

a) Predmet NI doloen, zato ni bila sklenjena KP pogodba. lo je bolj za oglas.b) Ne more ga iztoiti na pravno-poslovni sferi. Gre za nepoteno pogajanje, B-ju bi lahko nastala

koda. Kvejemu je mona actio doli la bi na tisto kodo, ki je nastala tisto za kar semokodovan. Ker sem se z njim pogajal.

3. A je kupoval konja. Trgovcu s konji B-ju je povedal, da ie konja za oranje in vonjo. B je A-ja odpeljal v hlev in mu omogoil, naj si sam izbere konja, ki bi mu ugajal. A-ju je bil vedoloen konj, in je B-ju tudi povedal, da si eli kupiti slednjega. Konja je A odpeljal k sebidomov. ez as je A ugotovil, da konj sploh ne zna vlei pluga in da gre za jahalnega konja.Ali lahko kaj stori? Svetujte mu!

Problem nastane, ker si je konja sam izbral. Ampak je on njemu povedal zakaj ga eli gospodar bimi moral povedati kateri konji so za vleko ali pa bi mu vsaj potem moral rei, da te ta konj, ki si gaje izbral, jahalni. Gre za pravno napako.

1.actio empti e je nastala koda/e je okodovan + jamevalne sankcije,2.a quanti minoris poprava napake daj mi drugega konja,3.a redhibitoria e se ne odzove na izpolnitev.

e gre za oitno napako bi moral grajati takoj! Ampak tukaj sploh ni pomembno ali gre za oitno aliskrito, saj se tukaj vsaka napaka teje kot skrita:1.ne spozna se na konje,

2. namen je prodajalcu znan, odpade grajanje za oitne napake.

4. A se je dogovoril z B-jem, da bo slednji prepeljal njegov steber v Rima v Genuo. B je priel kA-ju skupaj s svojimi ljudmi in vozom, da bi steber naloili. Pri dvigovanju je eden izmednjegovih ljudi, ki so mu pri tem pomagali, naredil napako in zato je steber padel ter se prelomil.

Za kaj gre? Kdo bo trpel kodo? Utemelji.Med A in B je l.c.operis. B odgovarja za osebe, ki delujejo v njegovi sferi. Odgovarja za vsako krivdo

e je ravnal vsaj z malo malomarnostjo (naredil je napako). A bi lahko X toil z a legis Aquiliae(svobodni lovek). e je kriv X, odgovarja.Ali B odgovarja za vse ali le e je bil skrben pri izbiri? Ali je X izpolnitveni substitut (namestosunja) ali pomonik? Je pomonik, ker jih je lahko nadziral, jim svetoval, gledal kaj delajo. Zapomonike odgovarja objektivno ob pogoju, da je X mono oitati krivdo, e ne ni mogoe toitinikogar.

e je bil skrben a legis aquiliae.

PRIMER: e pa bi npr. dal drugemu kapitanu ladjo, ker jaz ne bi imel asa.

Takrat pa bi lo za substituta in odgovarjam za skbrnost pri izbiri odgovarjam, e mi je mo oitatinajmanjo krivdo. Ker gre za substitucijo ne morem vplivati na njegovo ravnaje/upam/mu zaupam.


18/25

Kakna je odgovornost za sunja?PRIMER: Sem najemnik in pridem v hio z druino. Suenj postane kurja in zaspi in tako zgori celahia.Odgovarjam za njegova ravnanja noksalna odgovornost plaati kodo ali dati sunja.

5. A je na boljem sejmu kupil imnico. Ko je priel domov je ugotovil, da jeslednja raztrgana,zato jo je nesel k tapetniku, da bi jo le-ta preoblekel.Ko je tapetnik opravljal svoje delo, je nael v imnici vreko zlatnikov.Za kaj gre? Kaj lahko kdo stori? Kaj je z lastninsko pravico?

lo je za najdbo ni okupacija, ker stvar najverjetneje ni nija. Ne vemo igava je, sklepamo pa, daje od tistega, ki mu je prodal imnico in on je najbr lastnik. A to ni postalo sestavina imnice.Lastnik lahko z reivindikacijo zahteva nazaj stvar, najditelj pa bi moral priglastiti najdbo, drugaebi lahko lo za actio furti. Najditelj pa je samo posestnik/tat, e zataji.

6. A se je veliko uil rimsko pravo in po uenju je velikokrat el na sprehod. Ob veernemsprehodu je na enem od vrtov, mimo katerih se je sprehajal, zagledal roe, ki somu bileizjemno ve, zato jih je izruval in jih posadil na svojem vrtu. Kmalu se je pri njem oglasillastnik vrta, s katerega so bile roe in zahteval roe nazaj.Kaj lahko stori? Zahtevki?

Gre za tatvino. Stvarnopravni uinki gre za spojitev, e poene korenine, e pa ne poenejo paostane lastninska pravica vrtnarju. Obligacijskopravni uinki lahko bo naperil actio furti necmanifesti na 2x vrednost. A je vseeno zloverni LASTNIKI (trdi, da je lastnik) posestnik. Lahko bonapreil tudi condictio furtiva e ni prilo so spojitve!!!

7. A-ju se je pokvaril avto. Ker se mu je zelo mudilo, ga je pustil na B-jevem zemljiu, dalje jeel pe. Sosedov pes, ki je bil privezan na zelo dolgi verigi, je A-ju pokodoval avto, saj se je vesas potikal z verigo okrog avtomobila in ga s tem odrgnil. Kaj lahko stori A?Mogoi sta dve tobi: actio se pauperie/actio in legis aquiliae in factum concepta. Problem nastanepri vzroni zvezi.

8. A je prepustil svojo obleko na ienje B-ju. Slednji je obleke zveertudi na obiajen nainshranil v svoji pralnici. Zatem je prila mimo C-jeva krava, ki je odrinila zapah na vratih, terpomolila glavo v pralnico in dodobra preveila A-jevo obleko.B odgovarja za custodio. Gre za l.c.operis. Lahko naperi zoper B-ja l.c.directa. B pa lahko toilastnika ivali z actio de pauperiae prepustitev ivali ali povrnitev kode noksalna toba. Odvisnokoliko je vredna ival. e je manj kot koda bo dal ival, e ne bo povrnil kodo.

Tako nekako so bili odgovori. Naj me pa kdo popravi, e sem kaj presliala.

Konzultacije 22.5.2008.

b) Ne more ga iztoiti na pravno-poslovni sferi. Gre za nepoteno pogajanje, B-ju bi lahko nastala

koda. Kvejemu je mona actio doli la bi na tisto kodo, ki je nastala tisto za kar sem

okodovan. Ker sem se z njim pogajal.

Problem nastane, ker si je konja sam izbral. Ampak je on njemu povedal zakaj ga eli gospodar bi

mi moral povedati


19/25

Je pomonik, ker jih je lahko nadziral, jim svetoval, gledal kaj delajo. Za pomonike odgovarja

objektivno ob pogoju, da je X mono oitati krivdo,

Najprej gre za t.i. negativni pogodbeni interes-stroki pogajanj, kjer gre za nepogodbenoodkodninsko obligacijo-ker slednje v rims. pravu ni bilo mogoe vzpostaviti drugae, je edinamonost preko actio doli, vendar le v primeru, da je sopogajalcu mogoe oitati goljufivo ravnanje.

Gospodar....- OMG verjetno gre za PRODAJALCA, ki jami za stvarne napake kupljene stvari...

Za izpolnitvenega pomonika gre takrat, kadar kdo prenese le del izpolnitvenih obveznosti nadrugega.. posledica pa je ta, da ga redoma pri tem lahko nadzira, mu daje navodila, itd..

Zanimivo je, da vedno kdo natipka pomanjkljive odgovore, ki vsebujejo doloene polresnice,napane konkluzuje, itd...

PRIMER

A je bil v finannih teavah. Zato si je od svojega soseda B -ja izposodil 1000 zlatnikov in mu vzastavo prepustil svojega konja. Kmalu zatem je A skrivaj vzel sosedovega konja in ga prodal ter

izroil C-ju. Ali je C pridobil na konju lastninsko pravico? Utemelji. Kako je z B-jevo pravico? Kajlahko oitamo A-ju? Kateri zahtevki bodo prili v potev? Utemeljite

Tole je asistent odgovoril na konzultacijah

c ima LP,ker je stvar pridobil od lastnika, ki mu jo je izroil, pogoji za veljavnost pogodbe so.b ima stvarno pravico, saj potuje skupaj z LP, od c zahteva z a pigneraticia in rem in zastavne

PRAVICE (in ne z a pigneraticia directa/contraria, ker se tu NE gre za OBLIG.razmerje ampak za

stvarno pravico)

a lahko oitamo furtum posessionisc pa proti a ima a empti in zahteva povrnitev interesa, zmanjanje premoenja, izgubo dobika...

Ampak moje mnenje pa je , da C sploh ne pridobi lastninske pravice, ker A proda sosedovega konja

(in ne tistega, ki ga je dal v zastavo za svoj dolg, tako da na njem nima lastninske pravice), kar

pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za kupno in prodajno pogodbo! Zato C ne pridobi lastninskepravice, ampak postane dobroverni posestnik.

To pomeni, da je A zagreil tatvino s tem, ko je ukradel B jevega konja, ki ga lahko B zaht eva sCondictio furtiva nazaj ali z rei vindicatio! C pa ima proti Aju Actio empti in zahteva povrnitev

interesa, zmanjanje premoenja in izubo dobika!

Pri tem primeru je napaka v tekstu, saj bi moralo pisat da je vzel skrivaj SVOJEGA konja ter ga

izroil C-ju.( smo popravili na konzultacijah)Tako da je pravilno odgovorjeno!!


20/25

A eli prodati B-ju neko stvar, B se ne strinja. Potem A pravi, da naj kupi, drugae pokae njegovi

eni pismo njegove ljubice, na katero je ena e vedno ljubosumna. B se omeha in kupi. Potem si

premisli. Kaj mu svetuje, da naj stori?

naj se sklicuje na napako volje.

Zagroeno zlo je bilo tako hudo, da bi prestrailo e najbolj trdnega moa.vis at metus kausa


21/25

Mam vpraanje, ki se nanaa glede snovi. Deman je nazadnje razglabljal o tem, da se ti na izpitu

ne tejejo odgovori, za katere je prof. Krajnc posebej povdaril, da so v knjigi napano zapisani.

Zapomnil sem si nekaj glede pogojev, a prosim, e mi lahko nekdo pove kaj vse v knjigi ne tima in

kako je pravilno.

1. Pogoj je bodoe objektivno negotovo dejstvo od katerega uresniitve je odvisna uinkovitost (NEveljavnost) pravnega posla. Actio quod iussu in actio de peculio et de in rem verso nista adjekticijski

tobi. Mislim, da je e nekaj manjih napak, za katere pa je asistent rekel da se ne zahtevajo. Naj

me kdo popravi, e se motim.

2. Pa tudi definicija slunosti je napana, to je pa ful pomembno, ker na ustnem rad to vpraa in

dosti folka narobe pove, uglavnem ne vem tono kak je e definicija, sam vem, da razpolagati s tujo

stvarju ni mogoe!!!

glede slunosti: pravilno je da sme stvar UPORABLJATI in ne z njo RAZPOLAGATI!

3. druga pa je e par stvari narobe, kolk se js spomnim..vem da so tud nekje tuna forumu

napisane...

narobe je npr. tisto katere tobe so adjektciske(al kake e) to je v knigi TOTALNO narobe...najbol

bi blo mal po forumu prebrskat zabek, ker bo pol najbol ziher da bo mev vse napake popravlene!!

4. ZMOTA je NEZAVEDNO, ne nezavestno nesoglasje med voljo in izjavo. Koroec je bil sicer car,

ampak je to poglavje verjetno pisal nezavesten

5. Condictio furtiva je aktivno in pasivno podedljiva, mislim da reivindikacija tudi.

6. POGOJ - je bodoe objektivno negotovo dejstvo od igar uresnienja ali neuresnienja je odvisna

UINKOVITOST pravnega posla.

7. Zmota - NEZAVEDNO nesoglasje med voljo in izjavo.

8. PAZI, ko mora ena izmed strank vrniti tantundem eiusdem generis, mora povedati, da mora biti

stvar tudi ENAKE KVALITETE(npr. ne more vrniti gnila jabolka, e si prejel, lepa, rdea)

9. PLOD (def. iz stvarnopravnega zakonika) - neposreden proizvod stvari, ki je sestavina stvari, po

loitvi pa je samostojna stvar.

10. Do pobotanja pride s POBOTNO IZJAVO, ne pa s sodnim izrekom ali pogodbo kot pie v knjigi.

11. ADJEKTICIJSKE TOBE so A TRIBUTORIA, A INSTITORIA, A EXERCITORIA, A DE PECULIO, medtem

ko A DE IN REM VERSO in A QUOD IUSSU nista!

emmmmmmm, js sem bla zaj v et na pred za rim pa je rek da a tributoria in actio de in rem verso

ter a guod iussu niso adjekticijske!!!

to je defintitivno res, ker pri guod iussu je oe v celoti odgovarjav,sin sploh ni, pri adj.pa oe

POLEGsina odgovarja,tk da to ne more bit adjekticijska.pri a de in rem verso pa so tud uinki na

oeta prili. ti 2 ni svojga ne dodata. pri a tributoria pa tud itak sam oe odgovarja e je zaj. pri

razdelitvi pekulija med upniki!!

nevem zaj no, izrecno je rek sam za a de peculio da je adjekticijska,za druge pol nevem. sam tote

tri pa definitivno niso. no sam je pa mono da sem se zmotla pri posluanju predavanja, sam sem

95% da je tak, kr sem e posebej pozorno posluala!! naj pa kdo ki je biv v et na pred in je ziher

kak je pove!!Hej!


22/25

Jaz sem tud bila v etrtek in ima zaza prav. Res je povdaril da je samo a de peculio adjekticijska

toba.

12. Hudobno pokodovanje stvari je v bistvu PROTIPRAVNO POKODOVANJA STVARI, ker je

"hudobno" preve subjektivno.13. Ninost je zaetna in DOKONNA, kar pomeni, da pravni posel sploh ne nastane, ne pa zaetna

in naknadna, kot pie v knjigi.

14. Napaka je tudi pri konvalescenci (=ozdravitev pravnega posla) in konverziji. Prav tako ni

natetih pogojev za konvalescenco, ki so(se mi zdi, e so napani, naj me kdo popravi) potek asa,

sprememba okoliin, pa e nekaj...

- e se PPodobri oz. prizna

- potek asa

- odpade razlog za neveljavnost

15. POSEST je dejstvo, da ima nekdo (to je posestnik) doloeno stvar v svoji oblasti (pomeni, da ima

corpus) in ima zato potrebno POSESTNO VOLJO (ima tudi animus). Na ustnih obvezno povedat da

ima nekdo stvar v fizini oblasti in ima ustrezno posestno voljo.

16. V knjigi je definicija konvalidacije narobe zapisana, nikjer pa ne najde tudi izraza cautio

muciana, kar vasih vpraa na izpitu. Cautio muciana je pogodba, s katero se je ena

(volilojemnica), ki je pridobila moevo premoenje, zavezala, da se ne bo ponovno poroila. e se

je, je morala vrniti pridobljeno premoenje razen, e je dokazala, da se moi, da bi imela otroke.

To je veljajo v avgustovi dobi. Ime pa ima po Mucio Scevoli. e pa e je kaj drugega narobe

zapisano, pa se, al, ne spomnim ve, ker je e par mesecev od tega, ko sem naredila izpit.

17. Pomembno je tudi to, da ADJEKTICIJSKI TOBI NISTA actio quod iussu in actio de in rem verso,

kot to pie v knjigi.

Pri cesiji: Cesija se IZVRI s tem, ko se obvesti dolnika.

Actio tributoria NI adjekticijska toba. Ta toba se nanaa na primere, ko je dobil suenj od lastnika

doloen pekulij za izvrevanje trgovine ali obrti. V tem primeru je pekulij sluil kot posebno

premoenje po katerem se je poseglo v primeru konkurza (steaja) upniki poseejo po pekuliju,

pekulij se razdeli sorazmerno med upnike. Actio tributoria ima na voljo tisti upnik, ki je bil vede

prikrajan pri delitvi. S to tobo je zahteva lahko toliko kolikor mu je na podlagi delitve pripadalo.

18. Pri pobotanju: Do pobota pride s pobotno izjavo (v knjigi pie: s sodnim izrekom ali pogodbo, kar

ni res). Pobotna izjava uinkuje od trenutka, ko bi se terjatvi lahko prvi pobotali (to je, ko so

izpolnjeni pogoji pobota - medsebojnost, enakovrednost, dospelost,...).

19. Narobe je tudi napisana konvalidacija (to je ozdravitev pravnega posla).

20. e te vpraa na ustnem,kaj je plod, tisto, kar pie v knjigi ne zadostuje. poglejte si v

stvarnopravnem zakoniku, da plod je neposreden proizvod stvari, ki je sestavina stvari, po loitvi pa

je samostojna stvar. to eli sliati.

21. Napaka je tudi pri konvalescenci(=ozdravitev pravnega posla) in konverziji. Prav tako ni natetih

pogojev za konvalescenco, ki so(se mi zdi, e so napani, naj me kdo popravi) potek asa,

sprememba okoliin, pa e nekaj...- e se PP odobri oz. prizna


23/25

- potek asa

- odpade razlog za neveljavnost

22. Pa e to, POSEST je dejstvo, da ima nekdo(to je posestnik) doloeno stvar v svoji FIZINI

oblasti(pomeni, da ima corpus) in ima zato potrebno POSESTNO VOLJO( ima tudi animus).

23. napaka je e pri viciozni pa relativno viciozni posesti.....najbolje da odg. na to poiete kje

drugje ker je v knjigi totalno butasto napisano pa e narobe je!!!

Relativno viciozni posestnik je tisti, ki je pridobil stvar, od svojega pravdnega nasprotnika vi, clam,

precario.

Viciozni posestnik pa je tisti, ki pridobi stvar vi, clam, precario od drugega posestnika.

Razlika med njima je v pridobitvi posesti, en jo pridobi od svoje nasprotne pravdne stranke, drugi

pa od drugega posestnika vi, clam, precario. Oba pa sta varovana s pretorskimi interdikti

Pretor varuje relativno vicioznega, vicioznega pa ne...ampak vseeno mi to v praksi ni jasno

Jes, ti pa ima zelo dober napisane tele stvari, ni kaj.

Ampak a se morda kdo spomni, da ko smo bili na drugih izrednih predavanjih in je prof. nekoga

vpraal, kaj je to fikcija, pa je vpraani, e se ne motim odgovoril, da je to dejstvo, ki iz

pravnopolitinega razloga velja za resnino, eprav je gotovo, da niresnino (kakor pie v knjigi).

Ampak kakor se spomnim je to potem profesorja pri tej definiciji neki zmotilo jaz imam v zapiskih

napisano, da gre pri fikciji v bistvu za trditev neesa kar vemo, da ni res, to pa naredimo zaradi

tega, da s tem zavarujemo nek interes (npr. e ima neka enska 2 otroka, ter priakuje tretjega, pa

se njen partner e pred njegovim rojstvom smrtno ponesrei v tem primeru velja, da se nerojeni

otrok teje za rojenega v kolikor gre za njegove korist. Ali pa Rimljan je umrl v tis tem trenutku, ko

je bil v vojni ujet-zaradi fikcije je bilo za njim-vojnim ujetnikom mogoe oporono dedovanje.)

Kdo bi si mislil, da je treba vedeti tako podrobno?! Namre iz Larinega posta je razvidno, da je

nekdo napisal, da nikjer ni omenjen izraz cautio muciana, kterega baje vasih tut vpraa na izpitu.

Pa je omenjen in sicer v zgodovinskem delu ter se imenuje po Quintu Muciusu Scaevoli in je ta

gospod pomemben predvsem zato, ker je sestavil prvi sistem civilnega prava. Po njem pa se

imenujeta tako omenjena cautio kakor tudi praesumptio. Kaj pomeni cautio muciana pa tono pie

v repetitoriju dednega prava, namre Mucius Scaevola je na ta nain reil problem, saj se je v

primeru, e je bila vdova postavljena za dedinjo pod pogojem, da se znova ne poroi, taken pogoj

tel za negativni, potestativni suspenzivni pogoj. Klek je bil v tem, da bi lahk vdova dedovala ali

pridobila volilo, ko bi bilo gotovo, da se ni poroila (torej ele ob njeni smrti) in je bila de facto

razdedinjena. Zaradi tega je Mucius oblikoval posebno pogodbo (t.i. cautio muciana) s katero se je

pogojno postavljena dedinja ali volilojemnica osebi, ki bi ji dediina ali volilo sicer pripadla,


24/25

zavezala povrniti prejeto premoenje; e bi se poroila. Po Avgustovi (ne Avbustovi) enitni

zakonodaji pa se je pod takim pogojem postavljena vdova lahko znova omoila, e je prisegla, da se

moi zato, da bi imela otroke.

Na zadnjih predavanjih je prof. poudaril naslednje stvari in sicer:

- Da se zaradi konfuzije ne spremeni vrstni red ZU.

- Kdaj preneha zastavna pravica? Ko preneha obveznost.

- zastarana terjatev je e vedno terjatev

- Izrecno je bilo povedano, da ljudje zelo radi naredijo napako, ko se vpraa, kdo sploh je

zastavitelj? Vsi takoj odg., da gre za dolnika, preprosto pozabi pa se na to, da je lahk to tut neka X

oseba, ker lahk nekdo zastavi stvar tut za nekoga drugega.

Za tiste, ki pa greste Rim delati v blinji prihodnosti, pa e verajnji izpit, ki so ga pisali v LJ:

1. Oe je svoji heri kupoval zelo veliko stvari, med njimi tudi olo za baletKo je umrl pa ji je dal

zelo malo, reko, da ima e vse. Zaradi tega je bila hi ualjena. Ali lahko kaj zahteva in kaj?

2. Dolnik misli, da ne bo mogel odplaati dolga. Zastavil je svojo hio, zaradi tega zane iz hie

nositi stvari v svojo drugo hio in to zanemarjati. Poleg nekaj drugih stvari proda tut posodo za

deevnico in polkna. Upnik je zgroen-kaj lahko naredi?

3. Zapustnik je dal volilojemniku sosedovega konja. Dedi ga mora kupiti, sosed pa je postavil zelo

veliko ceno. Kaj lahko stori dedi? Ali mora kupiti konja? Kaj pomeni ustven interes in kje smo ga

e sreali?

4. A se je uil rim, B mu je ponudil skripte za 500. Ker so bile skripte nepopolne in napane je A

padel na izpitu. kakno je razmerje med njima? Ali lahko A kaj zahteva od Bja?

5. Napisan je bil citat o tem kako sodnik mnenja pravnikov ni upoteval. Kakne so bile okoliine

upotevanja izjav pravnikov? Upotevaj asovno razsenost.

6. A se je zmenil z B-jem da bo kupil vso letino jabolk prve kakovosti po 10 na kg. Ali lahko B proda

jabolka C-ju po 15? Kaj bo v primeru, da jabolka niso bila prve kakovosti?

7. A je na podstreju nael vazo, dal jo je restavrirati in si jo dal nad kamin. Ko je B priel na obisk

je videl, da je to njegova vaza. Ali jo lahko zahteva nazaj? S im? Kaj bo lahko v tem primeru A

zahteval od njega?

Lepo, zares lepo je videti, da smo tok kolegialni.


25/25

Sploh ni kompleksnih ljudi na svetu... so samo subjekti, ki si elijo, da bi jih tako dojemali.

Veseli se ivljenja, ker je e bolj pozno, kot si misli.

128913013 konzultacije iz rimskega prava

Documents