11. mednarodni festival veČ znanja za veČ turizma...

11. MEDNARODNI FESTIVAL VEČ ZNANJA ZA VEČ TURIZMA

ŠTJAKOVA DEŽELA

Avtorji: Nicol Vujović, Eva Opara, Ana Terčon, Tjaša Margon,

Semin Mahmić, Mark Zadnik in Aida Nuhanović

Mentorica: Patricija Kastelic Volf

Sežana, marec 2014

I

ŠOLA:

Šolski Center Srečka Kosovela Sežana

Stjenkova 3

6210 Sežana

Telefon: +386 05 7311 280

Faks: +368 05 7311 289

E-pošta: http://www.ss-sezana.si/sss/

AVTORJI:

Dijaki 4. letnika ekonomskega programa:

Tjaša Margon

Aida Nuhanović

Semin Mahmić

Eva Opara

Ana Terčon

Nicol Vujović

Mark Zadnik

MENTORICA:

Patricija Kastelic Volf

http://www.ss-sezana.si/sss/

ŠTJAKOVA DEŽELA

II

KAZALO

1 UVOD ........................................................................................................ 1

1.1 PREDSTAVITEV IZBRANE TEME ..................................................................1

1.2 UPORABLJENE METODOLOGIJE PRI RAZISKAVI ..............................................1

1.3 OPREDELITEV VIROV, UPORABLJENIH V RAZISKAVI ........................................2

2 RAZISKOVALNI DEL NALOGE ...................................................................... 2

2.1 SEKUNDARNA RAZISKAVA .........................................................................2

2.2 PRIMARNA RAZISKAVA .............................................................................2

3 OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA.................................................. 3

3.1 TRŽNI CILJI IN ZASNOVA PROJEKTA ............................................................3

3.2 NAČRTOVANA PROGRAMSKA STRUKTURA .....................................................3

3.3 PREDSTAVITEV IDEJE ...............................................................................4

3.4 UMESTITEV PREDSTAVLJENE IDEJE V SEDANJI PROSTOR IN ČAS .......................5

LOV ZA ZAKLADOM...........................................................................................5

KONJENIŠTVO .................................................................................................5

TERAPEVTSKO JAHANJE ....................................................................................6

LOKOSTRELSTVO .............................................................................................6

OBISK TURISTIČNE KMETIJE ..............................................................................6

ČEBELARSTVO .................................................................................................6

SPOZNAVNI VEČER ...........................................................................................6

3.5.1. PRVI DAN ............................................................................................7

LOV ZA ZAKLADOM...........................................................................................7

OBISK TURISTIČNE KMETIJE ..............................................................................7

SPOZNAVNI VEČER ...........................................................................................8

3.5.2. DRUGI DAN .........................................................................................9

PROGRAM IZVEDBE LEKCIJE KONJENIŠTVA ...........................................................9

LOKOSTRELSTVO .............................................................................................9

KOLESARSTVO .............................................................................................. 10

PROGRAM IZVEDBE ČEBELARSTVA .................................................................... 10

DRUŽABNI VEČER/dan 2: ................................................................................. 10

3.6 NAČINI TRŽENJA TURISTIČNEGA PROIZVODA .............................................. 11

3.7 KALKULACIJA ENODNEVNEGA IN DVODNEVNEGA IZLETA................................ 12

4 SKLEPNI DEL ............................................................................................ 13

5 VIRI IN LITERATURA ............................................................................... 13

5.1 VIRI SLIK ............................................................................................. 13

ŠTJAKOVA DEŽELA

III

KAZALO SLIK

Slika 1: Zemljevid .............................................................................................. VI

Slika 2: Sodelujoči v filmu.................................................................................. VIII

Slika 3: Palček ................................................................................................. XLI

Slika 4: Maskota Štjakove dežele.........................................................................XLII

Slika 5: Naša spletna stran Blog arnes ................................................................. XLIV

Slika 6: Slika Facebook strani ............................................................................. XLV

ŠTJAKOVA DEŽELA

IV

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v pomoč in oporo pri vsakem našem koraku projekta.

Najprej se zahvaljujemo profesorici in mentorici Patriciji Kastelic Volf, ki ima največje zasluge, da smo

nalogo uspešno dokončali. Ves čas nas je motivirala in spodbujala.

Zahvala gre tudi lektorici naloge prof. Karmen Škrk.

Seveda pa ne bi šlo brez tistih, ki so nam posredovali ključne informacije.

Zahvaljujemo se jim za prijaznost ter čas, ki so nam ga posvetili.

Radi bi se zahvalili:

- študentki krajevne arhitekture Petri Grmek

- Eleni Funa, mag. ekonomije

- Davidu Večko iz turistične kmetije Večko

- Dolores Kovšca iz Območne razvojne agencije Krasa in Brkinov

Zahvaljujemo se tudi Zavodu RS za šolstvo, Centru RS za poklicno izobraževanje, Turistični zvezi

Slovenije.

Hvala, ker nam omogočate, da predstavimo svojo ustvarjalnost in kreativnost ter da izkusimo šolo tudi

nekoliko drugače.

ŠTJAKOVA DEŽELA

V

POVZETEK

V projektni nalogi Štjakova dežela želimo z novim atraktivnim in zanimivim turističnim produktom

povečati turistično ponudbo KS Štjak in s tem Občine Sežana ter širši javnosti pokazati lepote Štjaka in

okolice. Glede na to, da se ravno mladi premalo zadržujemo v naravi in preveč časa preživimo pred

računalniki, smo se odločili pripraviti program ravno za mlade, ki so zaradi napredne tehnologije

popolnoma izgubili stik z naravo. Želimo pa si, da bi lahko Štjak obiskali tudi mlajši ali pa starejši od

nas, zato je predstavljen turistični proizvod primeren tudi za tabornike, predšolske otroke in vse šole,

saj bi lahko dijake in šolarje pripeljali na športne, družboslovne in naravoslovne ekskurzije. Pri

oblikovanju turističnega proizvoda smo upoštevali rezultate raziskave opravljenih anket, intervjujev in

mnenje Štjačanov. V turistični proizvod smo vključili zgodovinske in geografske značilnosti Štjaka.

Menimo, da je naš turistični proizvod kot nalašč za vse mlade, ki si želijo vrniti nazaj k naravi.

Ključne besede: Štjak, narava, šole, mladi, ekskurzije

ABSTRACT

In our project Štjakova dežela we wish to increase touristic offer LC Štjak and community Sežana with

new attractive and interesting product, as well as show the beauty of nature of Štjak and local district

to general public. Regarding the problem that youths don't spend enough time in nature and too

much time behind computers, we decided to dedicate this project especially to them, because they've

completely lost touch with nature because of modern technology. We wish that as well as younger

children and older ones could visit Štjak. That's why this project is suitable for scouts, preschoolers

and all schools, which could bring pupils to sport, social and natural excursions. For developing this

kind of tourist attraction we've considered results of questionnaires, interviews, opinion of local of

Štjak and included historical and geographic characteristics of the area. We believe that our tourists’

product is perfect for all youths that want to connect back with nature.

Key word: Štjak, youths, project, school, attraction

ŠTJAKOVA DEŽELA

1

1 UVOD

Krajevna skupnost Štjak nas je prosila, da razmislimo, kaj bi se dalo narediti iz objekta, kjer je bila

nekoč šola. Pripravili naj bi nov svež turistični produkt, saj se vasica Štjak nahaja v prečudoviti naravi,

od koder pogled sega na Vipavsko dolino, na Tržaški zaliv, Slavnik in druge okoliške hribe, poleg

lepega pogleda pa so v okolici vasi prečudoviti travniki, vinogradi in gozdovi. Odločili smo se, da

naredimo projekt z naslovom »Štjakova dežela«.

Delo smo si razdelili v dve skupini. Prva skupina je izdelala poslovni načrt, kjer bi stavbo obnovili kot

hostel, ki bi služil širšemu lokalnemu namenu ter tamkajšnjim prebivalcem omogočil razvoj kraja in

skupnosti. Hostel bo namenjen vsem generacijam (predšolskim otrokom, osnovnošolcem,

srednješolcem, družinam, tabornikom, otrokom s posebnimi potrebami ter ostalim zainteresiranim …) .

Osnovna funkcija stavbe ob ustanovitvi je bila izobraževanje, kar so želeli tudi ohraniti.

Naša skupina pa se je odločila za potrebe hostla narediti turistični produkt. Cilji, ki jih želimo doseči, so

nova − sveža turistična ponudba na področju, ki turistično še ni razvito, možnost novih delovnih mest,

možnost opravljanja obvezne prakse dijakov srednjih strokovnih šol (npr. srednja gostinska in

turistična šola).

Za izdelavo turističnega produkta smo raziskali želje in potrebe anketirancev in intervjuvancev po

dodatni ponudbi hostla. Načrtujemo, da bi poleg prenočišč obiskovalcem ponudili dejavnosti, ki bi

zapolnile njihovo domovanje v hostlu (npr.: jahanje, čebelarstvo, lokostrelstvo, skrb za domače živali,

piknik prostor, kamp, gostinske storitve − bar, številne aktivnosti zunaj hostla – neokrnjeno naravo bi

izkoristili za izobraževanje − naravoslovni tabor za vse generacije otrok).

Poleg vseh naštetih aktivnosti bomo tudi izdelali slikanico z naslovom »Palček Štjak«, zato bi

potrebovali sliko palčka. V ta namen smo izvedli natečaj za naj sliko palčka.

Natečaj smo izvedli v sodelovanje z osnovno šolo, s srednjo šolo in šolo za predšolske otroke.

1.1 PREDSTAVITEV IZBRANE TEME

Naša raziskovalna naloga je sestavljena iz več delov. Najprej smo opredelili metode in vire, ki so

uporabljeni v nalogi.

Naslednji je raziskovalni del, v katerem so opisani primarna in sekundarna raziskava ter rezultati

raziskav. Oblikovali smo anketo za mladostnike in vaščane Štjaka, kar nam je pomagalo pri nadaljnjem

pisanju in oblikovanju naloge. Poleg tega smo izvedli še intervju z ravnatelji v okolici, saj so nam bili

njihovi predlogi v veliko pomoč. Obiskali smo tudi kraj, kjer bomo izvedli naš projekt, in ga podrobno

preučili.

V tretjem delu smo predstavili našo zamisel o preživetju enega in dveh dni v naravi. Pri sestavi

programa smo se osredotočili predvsem na to, da bi naši udeleženci pridobili znanje o naravi in

ravnanju z njo. Nalogo smo zaključili s sklepnim delom.

1.2 UPORABLJENE METODOLOGIJE PRI RAZISKAVI

Pri raziskavi smo uporabljali metode primarne in sekundarne raziskave.

PRIMARNA RAZISKAVA pomeni, da podatke pridobivamo namensko za raziskavo trga.

Prevladovala sta metoda anketiranja in intervju oziroma dopisovanje s kontaktnimi osebami.

Uporabili pa smo tudi metodo opazovanja.

SEKUNDARNA RAZISKAVA pomeni, da že zbrane podatke lahko uporabimo za raziskavo trga.

Pregledali smo razne knjige, glasila, revije, spletne strani o šolah v naravi in o izbranih

dejavnostih v projektu Štjakova dežela.

ŠTJAKOVA DEŽELA

2

1.3 OPREDELITEV VIROV, UPORABLJENIH V RAZISKAVI

Za začetek našega dela smo poiskali veliko različnih informacij in virov, ki bi nam pomagali pri

razvijanju raziskovalne naloge. Zbirali smo podatke o naravi, zvezdah in raznih aktivnostih v naravi.

Viri podatkov:

SPLET: Na internetu smo poiskali splošne informacije o naravnih pojavih, Štjaku in Krasu

nasploh.

PROSPEKTI: Reklamno gradivo (revije, prospekti …).

STROKOVNA LITERATURA : S pomočjo učbenikov, strokovnih revij in drugega

strokovnega gradiva smo iskali teoretična izhodišča, opredelitve, pojme in vsebine za

raziskovalno nalogo.

ANKETE: Izdelali smo anketo, ki smo jo razdelili med 146 anketirancev. Hoteli smo

izvedeti, če si želijo spoznati Štjak. Zanimale so nas razne legende in miti, ki bi nam

pomagali pri snovanju naloge.

USTNI VIRI: Pod ustne vire smo uvrstili ugotovitve s pomočjo intervjujev oziroma

dopisovanja.

OBISKI NA TERENU: Opravili smo intervjuje z ravnatelji šol in s prebivalci Štjaka.

2 RAZISKOVALNI DEL NALOGE

2.1 SEKUNDARNA RAZISKAVA

S pomočjo sekundarne raziskave smo proučili lego vasi Štjak. Leži na 518,1 m nadmorske višine.

Zaradi svoje lege v močno razgibanem kraškem svetu in umirjenem okolju je Štjak zelo zanimiv kraj za

preživljanje prostega časa in spoznavanja narave. Krajevna skupnost Štjak zajema naslednja naselja:

Bogo, Dolenje, Gorišče pri Štjaku, Hribi, Krtinovica, Nova vas, Mahniči, Poljane pri Štjaku, Pristava,

Ravnje, Selo in Štjak.

Vse podrobnejše informacije so opisane v prilogi številka 1.

2.2 PRIMARNA RAZISKAVA

Za namene raziskave smo uporabili 3 metode raziskave, in sicer metodo opazovanja, intervjuvanja in

anketiranja. Z metodo opazovanja smo dobili dober vpogled v vas Štjak in okolico (naravo), kar nam

je olajšalo delo pri sestavi turističnega proizvoda.

S pomočjo intervjujev, ki smo jih izvedli z ravnatelji šol in vrtca, smo ugotovili, da smo na dobri poti,

saj so bili nad našo idejo navdušeni in so pripravljeni pripeljati dijake na naše ponujene enodnevne ali

dvodnevne izlete. Izvedli pa smo tudi intervjuje s prebivalci Štjaka, ki so tudi navdušeni nad novo,

svežo turistično ponudbo in komaj čakajo, da se tudi pri njih začne kaj dogajati. Pripravljeni pa so tudi

pomagati in sodelovati.

Anketa, ki smo jo izvedli s 146 anketiranci, pa nam je pokazala, da so anketiranci najbolj navdušeni

nad aktivnostjo z naslovom Večer po zvezdami. Povprečne ocene vseh aktivnosti so bile višje od

ocene 3,2, razen aktivnost Lov za zakladom ta je imela povprečno oceno 2,7. Povprečne ocene

aktivnosti med srednješolci pa so bile pri aktivnosti Lov za zakladom višje, zato smo jo dodali v naš

turistični proizvod. Splošna ocena vseh aktivnosti, ki smo jih vključili v naš proizvod, je bila dobra, saj

je bila večina anketirancev (82 %) zadovoljnih s ponujenimi aktivnostmi. Skoraj ¾ anketirancev pa bi

preživelo čas z nami. Glede na to, da smo za trženje naše poslovne zamisli prišli na idejo o Palčku

ŠTJAKOVA DEŽELA

3

Štjaku, ki bi pripovedoval zgodbice, ki jih bi objavili v knjigi in jo poleg majic, kap tudi tržili, nas je

zanimalo, ali so zgodbice našim anketirancem všeč. Skoraj 60 % anketirancev so zgodbice všeč, nad

knjižico pa je navdušenih kar 75 % anketirancev.

Žal pa nam je anketa pokazala, da je splošno mnenje o preživljanju prostega časa v naravi dokaj

negativno, saj so se povprečne ocene gibale od 2,4 do 2,6. To potrjuje dejstvo, da se danes mladi in

ostali del populacije raje zadržujejo doma in premalo prostega časa preživijo v naravi.

Opomba: Rezultati raziskave in intervjujev so podrobneje prikazani in razloženi v prilogi št. 3, 4.

3 OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA

Oblikovali smo integralni ali celotni turistični proizvod, ki je sestavljen iz večjega števila delnih

proizvodov in kot celota primeren za preživljanje prostega časa v naravi za vse starostne skupine. Pri

nalogi smo se osredotočili bolj na osnovnošolce in srednješolce ter za njih oblikovali enodnevni in

dvodnevni program.

3.1 TRŽNI CILJI IN ZASNOVA PROJEKTA

Osnovni namen naše naloge je nuditi mladim sprostitev in spoznavanje z naravo. Rdeča nit pisanja

naše naloge je bil naš moto ''Narava te ljubi, ljubi jo nazaj'' , saj smo pri pisanju programa otrokom in

mladostnikom želeli na čim lepši način prikazati življenje v naravi in jih s pomočjo nalog naučiti, kako

lahko sami poskrbijo za naravo in prispevajo k njeni ohranitvi.

V sklopu turističnega proizvoda bi zainteresiranim ponudili aktivno preživljanje prostega časa,

rekreacijo, druženje in spoznavanje narave in sovrstnikov.

Ponudba je zanimiva za predšolske otroke, osnovnošolce, srednješolce, tabornike in vse ostale mlade

po duši. Hostel Štjak je stavba, kjer je bila nekoč šola, in ker želimo stavbo ohraniti za šolske

namene, bo ponudba primerna tudi za strokovne ekskurzije šol.

Vas Štjak se nahaja v neposredni bližini italijanske meje, zato je naš cilj privabiti tudi turiste iz Ita lije.

Glede na to, da bomo nudili našim obiskovalcem namestitev v Hostlu Štjak, se bodo vse aktivnosti ,

izvajale v Štjaku in okolici.

3.2 NAČRTOVANA PROGRAMSKA STRUKTURA

Pri načrtovanju našega programa je upoštevana celotna okolica s hostlom, ki jo želimo maksimalno

izkoristiti. Mladim bomo ponudili vse za dobro počutje in aktiven, zdrav način življenja.

Za izvedbo našega programa bomo potrebovali:

− prostore v hostlu Štjak;

− za igro Lov za zakladom bomo potrebovali: brošure z opisom tamkajšnjega rastlinja, animatorje,

plezalne mreže za postavitev v gozdu, mizo za postanek in okrepčilo, zemljevide, kompase, navodila,

delovne liste, oznake na drevesih in dodatno mizo za delitev pijače;

− sodelovanje lastnika turistične kmetije (z lastnikom turistične kmetije Davidom Večkom smo se že

dogovorili o sodelovanju);

− družabne igre za prosto preživljanje časa (monopoli, enka, razne karte, človek ne jezi se, twister …)

− za spoznavni večer bomo potrebovali: prostor za hostlom, animatorja, da bi igral palčka Štjaka,

platno za predvajanje filmov, stolice, zgoščenke s filmi, mizo s prigrizki, odgovornega za ogenj,

delovne liste;

− za program konjeništvo bomo potrebovali: gradivo za predavanje - Power point predstavitev,

korenčke in podobne prigrizke za konje, čelade oz. vso potrebno varnostno opremo, sedla, uzde, vajeti

ŠTJAKOVA DEŽELA

4

in vso opremo za konjeništvo;

− za lokostrelstvo bomo potrebovali: lok, puščice, ščitnike, tarčo;

− za kolesarstvo bomo potrebovali: kolesa, čelade, ščitnike, dva kolesarja, ki bi udeležence peljala na

vožnjo po krajih v okolici Štjaka in skrbela za varnost najstnikov;

− za izvedbo programa čebelarstva smo se dogovorili s tamkajšnim čebelarjem, potrebovali pa bomo:

kuhinjski lonec, zajemalko za prelivanje, model po izbiri, stenj za sveče, vosek oziroma paraf, končnice

in likovni material;

− za izdelavo končnic za panj pa bomo potrebovali končnice, likovni material: barvice, tempera

barvice, akrilne barve ...

− za družabni večer pa bomo potrebovali: teleskop, delovne liste, mizo s prigrizki, stolice, platno za

predvajanje poučnih videov.

Glej prilogo št. 7.

3.3 PREDSTAVITEV IDEJE

Naša ideja je avanturistična, poučna, zabavna, sprostitvena za širšo populacijo obiskovalcev. Glede na

to, da Štjak ni turistični kraj, Krajevna skupnost Štjak in občani pa ga želijo spremeniti v turističnega,

menimo, da bomo z njihovo pomočjo in našo idejo v Štjak privabili veliko število turistov, najsi bodo

mladi, obiskovalci, ki gredo samo mimo, ali pa družine z otroki, ki želijo sprostitev v naravi.

Štjak je zelo majhna vas, njena okolica je premalo izkoriščena. Zato smo se odločili, obiskovalcem stik

z neokrnjeno naravo. Tako smo dobili idejo, da ponudimo eno- ali dvodnevne izlete, s katerimi bi

izkoristili vse, kar nam narava ponuja.

Ker želimo, da bi Hostel Štjak posloval čim bolj dobičkonosno, smo želeli našo storitev dopolniti tudi z

raznimi spominki, ki bi jih lahko obiskovalci kupili v Hostlu. V ta namen bi izdelali maskoto Štjaka

palčeka Štjaka, ga natisnili tudi na majčke, kape in šalčke ter naredili knjigico, ki bi najmlajše krajše

seznanila s prebivalci gozda.

Pri snovanju projekta pa smo že od začetka naše ideje aktivno vključili tudi druge zainteresirane za

izvedbo naše ideje, in sicer prebivalce Krajevne skupnosti Štjak, Občino Sežana ter študentko krajinske

arhitekture Petro Grmek

Naša ponudba bi vključevala naslednje aktivnosti:

− lov za zakladom

Potekal bo dopoldne, mladostniki, bi se naučili kaj, pomeni skrbeti za naravo, spoznali rastlinstvo v

gozdu, srečali bi se tudi z mnogimi živalmi in spoznali njihov življenjski prostor.

− obisk turističnih kmetij

Po kosilu bi se odpravili na krajši sprehod do bližnje vasi Selo, na kmetijo Večko. Tam bi jih vpeljali v

skrivnosti kmečkega življenja.

− konjeništvo

Nudili bi jim možnost jahanja. Hkrati bi jih spoznali z nego in oskrbo konjev. Naša želja je, da bi se

otroci in najstniki naučili temeljev konjeništva.

− lokostrelstvo

Ker je v okolici hostla velik travnik, smo se odločili, da v program vključimo tudi lokostrelstvo, ki je

dinamičen, atraktiven in zanimiv šport za prav vse generacije in je razvit povsod po svetu.

− kolesarstvo

S kolesarstvom želimo doseči, da se vsi udeleženci sprostijo ob kolesarjenju in spoznajo lepote Štjaka

in okolice.

− čebelarstvo

S čebelarstvom želimo otrokom predstaviti to panogo in izdelovanje izdelkov iz čebeljih naravnih

materialov.

ŠTJAKOVA DEŽELA

5

− spoznavni večer

V večer smo vključili zanimive aktivnosti, ki bi bile hkrati poučne in zanimive. Ogledali bi si film, o

katerem bi kasneje razpravljali, spoznavali bi, kaj je astronomija in astrologija, in imeli razne debatne

krožke o problemih narave.

3.4 UMESTITEV PREDSTAVLJENE IDEJE V SEDANJI PROSTOR IN ČAS

Glede na to, da so naši ciljni kupci mladi, smo se odločili narediti takšen turistični proizvod, ki bo hkrati

vključeval učenje, zabavo in šport. Ker je v Štjaku veliko neizkoriščenega prostora, smo se odločili, da

bi izvedli delavnice učenja kar v naravi, hkrati pa bi naravo izkoristili za športne aktivnosti in zabavo.

Naša ideja bo tako zajemala aktivnosti, ki jih bomo na kratko opisali v nadaljevanju in jih v točki

Razčlenitev predstavljene ideje in oblikovanje turističnega proizvoda umestili v časovni okvir.

LOV ZA ZAKLADOM

Lov za zakladom je bil poznan že v antični Grčiji, v Troji in kasneje v Mikenah, kjer so na isti način kot

se igra izvaja zdaj, našli zlate artefakte. Specialni potapljači so iskali razbitine in zlato na ladjah,

medtem ko so se potapljali.

Lov za zakladom je lahko igra na slepo. Imaš le malo navodil in moraš se znajti sam. Lov za zakladom

bo potekal v obliki iskanja sledi, med katerim je potrebno reševati (prebrisane) uganke. Lov za

zakladom je razdeljen na posamezne sklope iger, ki udeležence med seboj povežejo, sprostijo,

predvsem pa vzbudijo zdravo mero tekmovalnosti med posameznimi skupinami.

Ker imamo ljudje različne sposobnosti, bomo zajeli vse sklope, ki bodo pripomogli k uvidu, da je

potrebno vedno izkoristiti potencial posameznika.

Pri oblikovanju ideje smo se vprašali, katere aktivnosti bi si najbolj želeli imeti v naravi, kaj bi nas

najbolj zanimalo, kaj bi se nam zdelo zabavno, kaj bi se s tem tudi kaj naučili. Spoznali smo, da igra

Lov za zakladom ugaja tudi nam, saj je brezskrbna, zanimiva in rekreativna.

Naše najmlajše bo spremljal tudi pogumni in veseli palček, ki živi v pravljičnem mitu o palčku Štjaku.

Animatorji se bodo potrudili, da otrokom nudijo lep, zabaven in magičen dan.

Štjaški gozdovi so primerni za pustolovščino in verjamemo, da udeležencem niti za minuto ne bo

dolgočasno. Gozd razkriva številne neodkrite poti, kraljestvo gozdnih živali in še mnogo drugega. Ko

smo se sami sprehodili po gozdu, smo bili presenečeni nad neokrnjenostjo narave in vsem, kar nam

gozd odkriva. Zdaj želimo delček tega pokazati tudi drugim.

Gozdne učne poti obstajajo v Sloveniji od leta 1974. Pionirji so bili gozdarji, ki so imeli pri svojem delu

jasen namen: širiti med ljudi znanje o gozdu in gozdarstvu na privlačen in zanimiv način. Upamo, da

bomo z našo idejo tudi mi sledili tradiciji gozdnih učnih poti. Vlogo gozdnih učnih poti danes

povezujemo s popularizacijo gozdov in gozdarstva, turistično, rekreativno in poučno funkcijo gozdov in

z gozdno pedagogiko.

Seveda moramo poskrbeti, da je pot varna in primerno oskrbljena.

Po mnenju pohodnikov bi pot morala biti varna, zanimiva, označena, vzdrževana in poučna.

KONJENIŠTVO

Menimo, da je ena najlepših in zanimivejših storitev, ki jih lahko nudimo, da mladostnike spoznamo s

konji. V okolici vasi Štjak je Konjeniški klub Štjak.

V dogovoru s konjeniškim klubom bomo zainteresirane spoznali z nego in oskrbo konjev. Naša želja je,

da bi se mladostniki naučili temeljev konjeništva. Eden naših poglavitnih ciljev je, da nudimo

otrokom/mladostnikom zanimivo in novo izkušnjo. Seveda pa želimo, da se bodo imeli lepo ter bodo

uživali ob družbi konjev. Ker vemo, da je konjeništvo kljub visokim cenam zelo priljubljen šport, smo

ŠTJAKOVA DEŽELA

6

se odločili v program vključiti možnost jahanja po dostopnejših cenah. Program bi bil kakovosten ter

primerno oblikovan za otroke, mladostnike, tabornike ter otroke s posebnimi potrebami.

TERAPEVTSKO JAHANJE

Glede na to da, imajo v konjeniškem klubu Štjak že izkušnje s terapevtskim jahanjem, bomo v

program vključili tudi terapevtsko jahanje za otroke s posebnimi potrebami.

Terapevtsko jahanje zajema: hipoterapijo, terapevtsko-pedagoško jahanje/voltižiranje in jahanje za

osebe s posebnimi potrebami. Poleg tega pa se konj uporablja v psihoterapiji in psihiatriji.

LOKOSTRELSTVO

Ker je v okolici hostla velik travnik, smo se odločili, da v program vključimo tudi lokostrelstvo, ki je

dinamičen, atraktiven in zanimiv šport za prav vse generacije in je razvit povsod po svetu. Strelcu nudi

tako sožitje z naravo kot tudi spoznavanje samega sebe v različnih situacijah. Ob vsem tem pa

spoznal nove prijatelje in doživel nove pustolovščine.

Osnovna oprema vsakega lokostrelca so lok, puščice, tok in ščitniki.

OBISK TURISTIČNE KMETIJE

V program bi vključili tudi okoliško turistično kmetijo Večko v kraju Selo, ki je približno 500 m

oddaljeno od Štjaka. Glavni dejavnosti kmetije Večko sta prašičereja in vinogradništvo. Prašiče redijo

že dobrih 25 let, pretežno z namenom vzreje in nadaljnje prodaje živih živali. Ostro podnebje in tržne

razmere so jih prepričali, da so vzrejo dopolnili z obratom za predelavo mesa in s sušilnico.

V vinogradih imajo približno 5000 trsov. Ker na tej višini teran ne uspeva več najbolje, prevladujejo

malvazija, pinela, rebula, značilne za flišnata vipavska tla. Od rdečih pa merlot in cabernet sauvignon.

Menimo, da bi bila kmetija zelo zanimiva za mlade, saj bi spoznali drugačno življenje od vsakdanjega

vrveža v mestu. Vpeljali bi jih v skrivnosti kmečkega življenja in jih navdušili nad domačimi živalmi in

pustolovščinami, ki jih v mestu ni. Pritegnili bi tudi odrasle (prebivalce Štjaka) in poskrbeli za

promocijo njihove kmetije in seveda Štjaka.

ČEBELARSTVO

Ker je naš program pripravljen tako, da otroci, mladostniki in vsi udeleženci bolje spoznajo naravo,

menimo, da je čebelarstvo nepogrešljivo.

S pomočjo delavnic bi udeleženci bolje spoznali čebelarstvo in med, ki je pogosto na našem jedilniku.

Menimo, da je čebelarstvo, s tujko apikultura, zelo pomembno, saj se ukvarja z gojitvijo čebel z

namenom pridobivanja njihovih produktov, kot sta med in vosek, pa tudi za opraševanje. Čebele so

tako pomembne za ohranitev ravnovesja na našem planetu. Najprimernejša in najbolj razširjena je

domača čebela (Apis mellifera), v Sloveniji predvsem njena podvrsta kranjska sivka (Apis mellifera

carnica). Običajno gojijo čebele v panjih. Čebelarstvo je pri nas panoga z dolgo tradicijo, ki se odraža

tudi v ljudski umetnosti − poslikane panjske končnice so cenjen okras panjev na Slovenskem.

SPOZNAVNI VEČER

Zdi se nam, da je spoznavni večer, ki bo potekal prvi dan po vseh dnevnih aktivnostih, zelo zanimiva

ideja, saj se po vsej verjetnosti vsi obiskovalci ne bodo med seboj poznali. Ta večer bodo potekali

zanimivi pogovori med vsemi. Glavna nit turističnega proizvoda je ta, da bo za vse čim bolj zanimivo in

avanturistično. Vsekakor pa smo v naš proizvod morali vključiti tudi poučne teme, ki bodo pritegnile

tudi profesorje in starejše, da pripeljejo dijake in učence v naše kraje na dnevno ali dvodnevno

doživetje. Na tak način si bo tudi Štjak pridobil večjo promocijo in več obiskovalcev.

ŠTJAKOVA DEŽELA

7

3.5 RAZČLENITEV PREDSTAVLJENE IDEJE IN OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA

PROIZVODA

Turistični proizvod je torej enodnevno ali dvodnevno preživljanje časa v naravi v okviru hostla Štjak.

Poleg raznih aktivnosti bomo v turistični proizvod vključili že obstoječe dejavnosti v okolici Štjaka.

3.5.1. PRVI DAN

7.30 ZAJTRK

8.00–9.00 MALICA

9.00–13.00 LOV ZA ZAKLADOM

LOV ZA ZAKLADOM

Ob 9. uri bi se prijavljeni zbrali pri spomeniku, ki stoji pri hostlu. Razdelili jih bomo v manjše skupine

po 10 udeležencev, razdelili navodila, dali kompas in zemljevid, nato se bo igra pričela. Težavnost lova

za zakladom bomo prilagodili starosti udeležencev. Igra bo potekala dopoldne. Po krajšem uvodu bi

popeljali udeležence v gozd z zgodbico o palčku Štjaku.

Na prvem postajališču bi jih čakal animator. Ta bi jim postavil vprašanja o naravi in jih na kratko

poučil. Kmalu bi odhiteli dalje. Pot bi bila lažje prehodna, med tekom bi videvali obvestila, ki bi

opisovala drevesa, rože in naravo. Mlajše udeležence bi popeljali do velike jase. Tam bi jih čakala

uganka: na vsakem drevesu bi jim listki dajali namige, kje naj najdejo stvar, ki bi jim pomagala za pot

naprej. Jasa je velika, zato bi se morali razkropiti in iskati. Ko bi našli stvar, bi ugotovili, kam morajo.

Seveda bi jih cel čas spremljal animator, ki bi jim pomagal. Po krajšem teku bi imeli odmor. Na

določeni točki bi jih čakala pijača in nadaljnja navodila. Pot ne bi bila zelo dolga in niti ne zelo

zapletena. Ob vsakem označenem drevesu, bi se morali ustaviti in prebrati, kar piše na tablicah. Vse

zbrane informacije o drevesih, rožah in naravi bi kasneje uporabili v kvizu. Srednješolci bi se odpravili

na pot, primerno njihovi starosti. Čakale bi jih težje naloge. Vse pridobljene informacije, bi lahko

uporabili že isti trenutek. Animator na postajališčih bi jim postavljal vprašanja in le s pravilnim

odgovorom bi smeli naprej. Ko bi tekli naprej, bi videli pred seboj mrežo med dvema drevesoma. Za

nadaljevanje poti bi morali preplezati mrežo. Kmalu bi tudi njih čakal postanek, kjer bi se okrepčali s

pijačo in z raznimi prigrizki. Nekje v gozdu bi jih čakal animator, ki bi jim pojasnil nadaljnja navodila in

jim pomagal pri razrešitvi naloge. Na največji jasi v gozdu, bi jih čakala težka naloga. Nekje na jasi bi

se skrival majhen zaklad, ki bi ga morali najti, če bi hoteli nadaljevati pot. Na drevesih bi viseli listi z

ugankami in namigi in preko njih bi prišli do zaklada. Nato bi nadaljevali pot. Čez nekaj časa bi naleteli

na postojanko, kjer bi se okrepčali s pijačo in prigrizki. Po krajšem premoru bi nadaljevali pot. Tekli bi

skozi trte do križišča. Po navodilih bi sami morali ugotoviti, kam zaviti.

Kmalu bi prišli do zadnje, a najtežje naloge: najti zaklad! Tekmovalci bi morali iz pridobljenega znanja

ugotoviti, kje se skriva zaklad. Zaklad bi vseboval ključ do novih spoznanj in veliko majhnih nagrad za

vsakega posameznika. Zmagovalna skupina je tista, ki prva pride na cilj.

13.30−15.00 Kosilo

15.30−17.00 Obisk turistične kmetije

OBISK TURISTIČNE KMETIJE

Na turistično kmetijo Večko bi se peš iz Štjaka podali proti vasi Selo približno ob 15.30, z ogledom in

aktivnostmi pa bi zaključili ob 17. uri in se vrnili v Štjak. Do kmetije je približno 10 minut hoje.

Na kmetiji, bi jih čakal gospodar David Večko. Povedal bi nekaj o kmetiji in delu na njej.

Potem bi jim razkazal svojo kmetijo: živali in gospodarska poslopja. Ogled bi trajal uro in pol.

Gospodar bi povedal nekaj o prašičih (koliko jih ima in s čim se krmijo).

ŠTJAKOVA DEŽELA

8

Potem jim bi razkazal svojo vinsko klet, povedal, katere vrste vina prideluje in sam postopek pridelave.

V jesenskem času bi nudil možnost trgatve. V primeru lepega vremena bi jih peljal v vinograd in jim

pokazal obrezovanje trt.

Sledil bi ogled gospodarskih poslopij, kjer bi gospodar pokazal predelovalni obrat in sušilnico za

sušenje pršutov in drugih mesnih izdelkov, pokazal postopek sušenja teh kraških dobrot. Pokazal bi

tudi različno kmetijsko mehanizacijo, ki jo uporablja v vinogradu. Da bi si srednješolci zapomnili obisk

na njegovi kmetiji, bi morali opraviti nekaj kmečkih opravil v zvezi z živalmi.

Na koncu bi gospodinja poskrbela, da obiskovalci ne bi šli lačni s kmetije, zato bi jim ponudila nekaj

kraških dobrot, kot so pršut, zašinek, klobase, salame in panceta.

17.10−18.30 Družabne igre, prosti čas

18.30−19.30 Večerja

20.00−22.00 Spoznavni večer (mlajši)

20.00−23.00 Spoznavni večer (starejši)

SPOZNAVNI VEČER

Spoznavni večer bi potekal po prihodu udeležencev z večerje, približno ob 20.00.

Ko bi se vsi zbrali na prostem, bi rekli nekaj besed o Štjaku.

Kljub temu da so naši udeleženci mladi, bi jih prišel pozdravit tudi palček Štjak. Predstavil bi jim

dejavnosti do konca večera.

Na prostem zraven hostla bi bil urejen prostor, prinesli bi projektor za ogled filma, stole in odeje.

Večer bi potekal ob ognju s postrežbo za vse (prigrizki in različne brezalkoholne pijače).

Na podlagi filma, ki si ga bomo ogledali, bomo začeli razpravljati o različnih temah, povezanih tudi s

filmom. Izdelali bomo krajše delovne liste, na katerih bodo različna vprašanja, kot so:

Kaj se vam zdi, kakšno je življenje v divjini oziroma v naravi?

Ali mislite, da bo potovanje v prihodnost kdaj mogoče?

Kje pridobivamo energijo?

Kako je nastalo vesolje?

Kako se vesolje obnaša do nas?

Kaj si mislite glede živali in njihovih potreb – do okolja?

Kaj lahko naredimo, da zavarujemo naravo?

Kje in kdaj je prisotno onesnaževanje?

Ali ste pripravljeni mednarodno ozaveščati ljudi o problemih z naravo in popraviti naš odnos

do nje?

Izbrali smo si 3 ideje za film, ki se nam zdijo primerne za srednješolce :

Grizzly Man (Dokumentarec govori o navdušencu za medvede Timothyju Treadwellu. Film vključuje

njegove lastne posnetke, medtem ko sta on in njegovo dekle živela med medvedi na Aljaski. Film

vključuje tudi intervjuje z ljudmi, ki so bili kakorkoli povezani z njima.)

Violent Universe (Dokumentarec prikazuje potovanje v prihodnost 5 milijonov let naprej, da bi

videli usodo solarnega sistema. Film prikazuje vse o ogromni črni luknji, od kod pridobivamo energijo

in kako se vesolje obnaša do nas.)

Duma (Zgodba se začne z gepardom, ki ga zapusti njegova mama. Geparda najde ta mlad fantek in

njegov oče. Odločita se skrbeti zanj in Duma postane član družine. Nato se oče odloči, da morajo

Dumo vrniti nazaj v njegovo prvotno življenjsko okolje, preden postane prestar, da bi preživel.)

Po končanem filmu bi skupaj začeli reševati delovne liste, ob tem pa bi seveda tudi razpravljali o

temah, povezanih z delovnim listom.

Na projektorju bodo prikazani krajši poučni videi, ki jim bodo v pomoč.

Čakali bi nas še prigrizki, različne pijače in sproščanje ob glasbi.

ŠTJAKOVA DEŽELA

9

Okoli 22.00 ali 23.00 bi se odpravili spat. Če bi kdo želel nadaljevati pogovor, bi mu to seveda

omogočili.

3.5.2. DRUGI DAN

7.30−8.00 Bujenje

8.00−9.00 Zajtrk

9.15 Odhod na konjeništvo

9.30−11.30 Konjeništvo

PROGRAM IZVEDBE LEKCIJE KONJENIŠTVA

Sam program temelji na spoznanju osnov konjeništva. Cilji lekcije so, da udeležence naučimo, kako se

konj osedla, kako se na njem sedi, najpomembnejši cilj pa je ta, da udeležence lekcije naučimo vezi

med konjem in jahačem. Predvsem pa želimo, da se vsi naučijo obnašanja ter oskrbe konjev.

Program bi izvedli v dveh delih. Celotna storitev traja 2 uri (120 min.) V prvi polovici (1. ura) bi

udeleženci spoznali svojege konje. Nato bi imeli kratko predavanje o konjeništvu, trajalo največ 30

min. V tem času bi udeležence naučili, kako se ravna s konji, kaj radi jedo, in jih poučili o pripomočkih,

ki so obvezni za ježo (uzda, sedlo, vajet in podobno).

Po predstavitvi pripomočkov bi predstavili, kako je pomembna zaščita pri ježi. Pri tem bi se učili o

čeladi, primerni obutvi in primernih oblačilih.

Za tem bi se odpravili na spoznavanje dodeljenih konjev (10 min.). Inštruktorji bi jim predstavili

lastnosti konja, njegovo ime ter zanimivosti o njihovem konju. Udeleženci bi nahranili svojega konja z

raznimi priboljški, kot so korenčki in sladkorčki, s pomočjo naštetega bi se privadili na konja in z njim

vzpostavili vez.

Potem bi ga s pomočjo inštruktorjev osedlali (20 min.). Pri samem postopku osedlave bi otroci

ponovili, kaj so se naučili na predavanju, in si s pomočjo inštruktorja sami osedlali konja.

Za tem bi se odpravili na ježo. Ob prisotnosti odgovorne osebe bi udeleženci sami svojega konja

popeljali na jahalno območje. V drugem delu programa se udeleženci že na jahalnem območju

naučijo, kako se usesti na konja (5 min.). Ko so že na konju, se začne jedro lekcije, in sicer jahanje.

Udeleženci bi izvajali razne naloge glede sedenja in stabilnosti na konju, medtem ko hodi. Ko bi se

naučili sedenja, bi sledila vaja menjave tempa konja in njegovih korakov.

Zatem bi udeleženci začeli s osnovami lažjega kasa (počasnejši tek konja).

12.00−13.00 Lokostrelstvo

LOKOSTRELSTVO

Najprej bi se udeleženci spoznali z animatorjem, ki se ukvarja z lokostrelstvom. Aktivnost bi se pričela

ob 12.00, trajala pa približno eno uro do 13.00. Animator bi jim pokazal, kako se ravna z lokom, in

osnove streljanja. Devet osnov lokostrelstva: zavzemanje pravilnega stojišča, pravilni prijem loka,

nastavljanje puščice na tetivo, nateg tetive, merjenje, strel in sledenje puščici. Vsi začetniki bi začeli

pri petnajstih metrih, največja razdalja pa je odvisna od loka. Pokazal bi jim več zaporednih strelov v

tarčo, potem pa bi sami poskušali streljati.

Po več poskusih streljanja bi jih animator razdelil v dve skupini in pripravil manjše tekmovanje.

Tekmovanje bi potekalo tako, da bi najprej prva skupina streljala z lokom, na to še druga. Animator bi

rezultate vpisal v razpredelnico, ki bi bila narisana na plakatu. Zmagovalna ekipa bi dobila kakšno

manjšo nagrado.

13.30−15.00 Kosilo

15.30−17.00 Kolesarstvo

ŠTJAKOVA DEŽELA

10

KOLESARSTVO

Najprej bi se udeleženci odpravili k shrambi koles. Tam bi vsak dobil svoje kolo ali pa bi pripeljali s

seboj svoja kolesa in obvezno opremo (ščitniki, čelada) Spremljajoči kolesarji bi jih poučili, kako se

oprema pravilno namesti. Kolesarjenje bi potekalo približno dve uri in pol. Po uri in pol kolesarjenja bi

se na določenem mestu ustavili, tam bi jih čakali prigrizki oz. okrepčitev za lažje nadaljevanje poti. Po

dodatni uri vožnje bi se vrnili pred hostel v Štjaku.

17.00−18.00 Predstavitev čebelarjev

PROGRAM IZVEDBE ČEBELARSTVA

Program čebelarstva bi potekal na zanimiv in zabaven način. Udeleženci bi se naučili o izdelovanju

medu, sveč, raznih čebeljih izdelkih, o panjih, predvsem pa o samih čebelah.

Delavnice bi potekale v dveh delih.

V prvem delu delavnice, ki bi trajal 30 minut, bi spoznali nekaj o čebelah in o vsem zgoraj navedenem.

Na predavanju, bi čebelarji lahko predstavili svoj poklic/hobi. Povedali bi, kaj je potrebno za vzgojo

čebel in pridelavo njihovih izdelkov. S seboj bi prines li primerke njihovih izdelkov. Podrobno bi opisali

pridelavo medu in pridobivanje čebeljega voska.

Zadnjih 30 minut predavanja bi vsi udeleženci rešili kviz o čebelarstvu. V drugem delu delavnice bi

otroci, mladostniki in vsi udeleženci sami izdelovali sveče iz čebeljega voska ali poslikali panjske

končnice.

Razdelili bi se v dve ali več skupin (odvisno od števila udeležencev). Ustvarjanje bi trajalo eno uro.

30min. bi krasili končnice, naslednjih 30 pa izdelovali sveče in čebeljega voska. Čebelar bi prinesel

material (vosek, modelčke za oblike svečk in končnice), odgovorni za program pa bi prinesli kuhalnike

za segrevanje voska, tempera barvice oz. potreben material za poslikavo končnic. Za tovrstno

izdelovanje bi udeleženci imeli na voljo eno uro.

Končane izdelke bi lahko udeleženci odnesli domov za spomin ali pa bi jih pustili čebelarju, za krasitev

panjev ali prodajo (ob dovoljenju avtorja izdelka).

Zadnjih 5 minut čebelarskih delavnic bi se ponovili kaj so se naučili in udeleženci bi odgovorili na nekaj

kratkih vprašanj o zadovoljstvu/nezadovoljstvu z delavnico v kratki anketi.

Na koncu bi vsi sodelujoči dobili še kratko knjižico oz. prospekt s predstavitvijo čebelarstva.

Tovrstne delavnice bi potekale s pomočjo ČEBELARSKEGA DRUŠTVA SEŽANA, in sicer s gospodom

Dragom Mali, ki se že vrsto let ukvarja s čebelarstvom.

18.30−19.30 Večerja

20.00−22.00 Spoznavni večer za mlajše

20.00−22.00 Spoznavni večer za starejše

DRUŽABNI VEČER/dan 2:

Drugi dan bi ''spoznavni'' večer potekal ravno tako po prihodu srednješolcev z dnevnih aktivnosti

oziroma po večerji in krajšem počitku.

Predstavili bi jim astronomijo in astrologijo.

Astronomija je znanstvena veda, ki se ukvarja z opazovanjem in razlago zunajzemeljskih pojavov v

vesolju. Ukvarja se z nebesnimi telesi, tematsko pa je razdeljena na Osončje, njegove planete,

spremljevalce planetov, naravne satelite, na zvezde in galaksije.

Astrologija pa je psevdoznanost, ki preučuje simbolične vplive in odnose med gibanjem in položaji

nebesnih teles ter življenjem na Zemlji. Astrologija poskuša pojasnjevati lastnosti človeka in njegovo

usodo.

Za lažje razumevanje bomo tudi tokrat sestavili krajše delovne liste:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Znanost

http://sl.wikipedia.org/wiki/Veda

http://sl.wikipedia.org/wiki/Zemlja

http://sl.wikipedia.org/wiki/Pojav

http://sl.wikipedia.org/wiki/Vesolje

http://sl.wikipedia.org/wiki/Nebesno_telo

http://sl.wikipedia.org/wiki/Oson%C4%8Dje

http://sl.wikipedia.org/wiki/Planet

http://sl.wikipedia.org/wiki/Naravni_satelit

http://sl.wikipedia.org/wiki/Psevdoznanost

http://sl.wikipedia.org/wiki/Simbol

http://sl.wikipedia.org/wiki/Gibanje

http://sl.wikipedia.org/wiki/Lega

http://sl.wikipedia.org/wiki/Nebesno_telo

http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDivljenje

http://sl.wikipedia.org/wiki/Zemlja

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Usoda&action=edit&redlink=1

ŠTJAKOVA DEŽELA

11

Na delovne liste bomo vključili vprašanja podobna, kot so:

Kaj je astronomija?

Poznaš kakšne asteroide?

Kakšna nebesna telesa poznaš?

Kaj je astrologija?

Kako bi opredelil galaksijo in kaj je etimologija?

Opiši zvezdo.

Kaj predstavlja rojstni horoskop v astrologiji?

Kakšne veje v astrologiji poznaš?

Kaj je elekcijska astrologija?

Omogočili jim bomo tudi, da si bodo s teleskop ogledali vesolje.

Prikazani bodo tudi poučni zanimivi videi, povezani z astronomijo in astrologijo.

Razpravljali bomo o različnih temah, seveda ob glasbi in različnih brezalkoholnih pijačah.

3.6 NAČINI TRŽENJA TURISTIČNEGA PROIZVODA

Za zadovoljitev potreb obiskovalcev smo temeljito načrtovali oz. oblikovali vse sestavine trženjskega

spleta.

IZDELEK OZ. STORITEV – PRODUCT (P1) :

Naš turistični proizvod Štjakova dežela bomo postavili v deželo terana in pršuta Kras, v majhno vasico

Štjak, da bi mlade povezali z naravo.

CENA – PRICE (P2) :

Cene bomo oblikovali glede na stroške, saj bomo lastni ceni storitev dodali pribitek, ki pa ne bo

previsok, saj želimo trg osvojiti s penetracijskimi cenami.

DISTRIBUCIJA – PLACE OF DISTRIBUTION (P3) :

Glede na to, da so naše potencialne stranke mladi, bomo uporabili neposredne prodajne poti, saj

bomo naše storitve predstavili šolam na razrednih urah, tabornikom na taborniških taborih, ponudbe,

zgibanke in kataloge pa bomo pošiljali tudi prek interneta.

PROMOCIJA – PROMOTION (P4):

Za boljšo prepoznavnost Štjaka in njegove okolice smo uporabili naslednje metode tržnega

komuniciranja:

1. Pri pospeševanju prodaje smo se odločili za več možnosti. Najprej bi ponudili tekmovanje v

lovu za zakladom, štafetne igre, spoznavanje kulture ter poučevanje o načinu življenja na vasi.

2. Ker želimo mladostnike kar najbolj ozaveščati o naravi, smo se odločili, da našo idejo

oglašujemo na plakatih, z videoposnetkom, na družabnih omrežjih … V ta namen bomo izdelali

tiskane in televizijske oglase. Za potrebe oglaševanja imamo že narejen razpoznaven logotip,

ki ga bomo uporabili v vseh načinih naše promocije. Glavna točka našega loga je palček Štjak.

Izbrali smo ga zato, ker je palček primeren tako za naše najmlajše kot tudi za starejše, ki so se

pripravljeni spustiti v svet doživetij.

3. Glede na to, da je pomen neposrednega trženja iz leta v leto vedno večji , se nam je zdelo

primerno, da izdelamo katalog in zgibanke, ki jih bomo na dneve dogodkov razdelili med

ŠTJAKOVA DEŽELA

12

otroke, prav tako pa jih bomo pošiljali preko elektronske pošte. Oglaševali bomo tudi na spletni

strani Facebook in Blog-Arnes. Glej priloga št. 8, 9.

4. Oblikovali bomo tudi svojo spletno stran, kjer si bodo starši, učitelji in profesorji lahko prebrali

vse o našem projektu, o poteku aktivnosti in nam pisali morebitna vprašanja. Velik poudarek

smo dali na oglaševanje preko interneta, saj večina mladih vsak dan surfa po internetu in na

tak način bodo tudi zasledili našo stran. Zamislili smo si privlačno oblikovano stran, na kateri

bodo vsi podatki jasno vidni in privlačni za vse.

ČLOVEŠKI VIRI – PEOPLE (P5) :

Našim obiskovalcem želimo zagotoviti primerno usposobljene, prijazne in komunikativne ljudi. Na

začetku delovanja bi najverjetneje imeli le nekaj zaposlenih, kasneje ko bi se glas razširil, bi

zaposlovali vedno več za to primernih ljudi.

ORGANIZACIJA − PROCESS (P6):

Proces izvajanja storitev in postopkov, ki so potrebni za uspešno izvedbo storitve. Potrebna je posebna

skrb, ker porabniki kot del storitve zaznajo tudi njeno izvedbo. Izvajalci storitve morajo biti tako

primerno usposobljeni, morajo med sabo dobro sodelovati, graditi na odnosih, za kar se bomo pri

organizaciji dela zavzemali.

FIZIČNI DOKAZI – PHYSICAL EVIDENCE (P7):

Glede na to, da s fizičnim okoljem, ki spremlja izvajanje storitve bistveno vplivamo na odločitev

porabnikov bomo tudi fizičnim dokazom posvetili veliko pozornost. Pazili bomo, da bomo imeli vedno

urejene in sveže oglaševalski material, urejeno spletno stran, urejen arhiv naših izrednih aktivnosti, ki

bi si ga udeleženci lahko ogledali. Pazili bomo tudi na videzu in urejenost animatorjev, ter na koncu

aktivnosti prosili udeležence, da zapišejo mnenje v knjigo pohval ali pritožb.

3.7 KALKULACIJA ENODNEVNEGA IN DVODNEVNEGA IZLETA

V ceno so vključeni naslednji stroški: nastanitev (dvodnevni izlet), 4 obroki (zajtrk, kosilo, večerja),

malica (razni prigrizki in brezalkoholne pijače ob igrah), pripomočki, ki jih bodo potrebovali pri igrah

(kompas, zemljevid, delovni listi, plezalna mreža …), jahanje (možnost terapevtskega jahanja),

izposoja lokov, izposoja koles, pripomočki za čebelarske delavnice, stroški animatorjev. Opomba: vse

cene v ceniku vključujejo DDV.

Prehrana na dan

(9,5 % DDV)

Zajtrk: 2 €

Kosilo: 5 €

Večerja: 4 €

Razni prigrizki z vključenim

(9,5 % DDV) 1,5 € na osebo

Pripomočki pri igrah (22 %

DDV) 3 €

Jahanje (22 % DDV) 20 € na uro

Terapevtsko jahanje (22 %

DDV) 25,35 € na uro

Izposoja lokov (22 % DDV) 4 € na uro

Izposoja koles (22 % DDV) 8 € na uro

Pripomočki za čebelarske

delavnice (22 % DDV) 3 €

Prenočitev na noč (9,5

% DDV)

Predšolski

otroci: 12 €

Osnovnošolci: 17 €

Srednješolci: 17 €

Drugi: 17 €

Skupaj enodnevni izlet: 15,50 €

Skupaj dvodnevni izlet: 65 € (doplačilo

za jahanje, lokostrelstvo, kolesarstvo,

čebelarstvo.)

ŠTJAKOVA DEŽELA

13

4 SKLEPNI DEL

Tema letošnjega projekta nam je zelo všeč, saj lahko na tak način pokažemo svojo podjetniško in

ustvarjalno plat na osnovi naših zamisli. Ob kreiranju projekta smo izjemno uživali, saj smo tokrat

prvič pridobili znanega naročnika, Krajevno skupnost Štjak. Veseli nas, da smo se lahko na tak način

povezali z Občino Sežana, s Krajevno skupnostjo Štjak, z območno in razvojno agencijo Krasa in

Brkinov- ORA, s prebivalci Štjaka in mnogimi drugimi v skupnem cilju, da pripomoremo k povečanju

turistične ponudbe Občine Sežana in Krajevne skupnosti Štjak.

5 VIRI IN LITERATURA

http://sl.wikipedia.org/wiki/Štjak

http://sl.wikipedia.org/wiki/Astronomija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kras

http://www.krasevka.si/nase-kmetije/kmetija-vecko

Okoliški prebivalci

Študentka krajevne arhitekture, Petra Grmek

5.1 VIRI SLIK

https://maps.google.si/maps?hl=sl&tab=wl

http://www.slomedia.it/kako-so-v-stjaku-kosili-nekoc

https://www.google.si/search?q=elfo&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=eIwTU-

L0CMTaygPLhYDQAg&ved=0CAcQ_AUoAQ&biw=1280&bih=867#q=pal%C4%8Dek&tbm=isc

h&facrc=_&imgdii=oSvIpL79HTXLRM%3A%3BM9MAPNPh4gIDDM%3BoSvIpL79HTXLRM%3A

&imgrc=oSvIpL79HTXLRM%253A%3BXfiXrrEvw8u5sM%3Bhttp%253A%252F%252Fandrej.m

ernik.eu%252Fblog%252Fwp-

content%252Fuploads%252F2007%252F12%252Fpalcek.png%3Bhttp%253A%252F%252Fan

drej.mernik.eu%252Fblog%252F2007%252F12%252F12%252Fkako-deluje-plinski-

kromatograf-gcms%252F%3B120%3B215

Julija Pavletič

http://stjakova-dezela.blog.arnes.si

https://www.facebook.com/pages/Štjakova-dežela

http://sl.wikipedia.org/wiki/Štjak

http://sl.wikipedia.org/wiki/Astronomija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kras

http://www.krasevka.si/nase-kmetije/kmetija-vecko

https://maps.google.si/maps?hl=sl&tab=wl

http://www.slomedia.it/kako-so-v-stjaku-kosili-nekoc

https://www.google.si/search?q=elfo&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=eIwTU-L0CMTaygPLhYDQAg&ved=0CAcQ_AUoAQ&biw=1280&bih=867#q=pal%C4%8Dek&tbm=isch&facrc=_&imgdii=oSvIpL79HTXLRM%3A%3BM9MAPNPh4gIDDM%3BoSvIpL79HTXLRM%3A&imgrc=oSvIpL79HTXLRM%253A%3BXfiXrrEvw8u5sM%3Bhttp%253A%252F%252Fandrej.mernik.eu%252Fblog%252Fwp-content%252Fuploads%252F2007%252F12%252Fpalcek.png%3Bhttp%253A%25








http://stjakova-dezela.blog.arnes.si/

https://www.facebook.com/pages/Štjakova-dežela

ŠTJAKOVA DEŽELA

V

PRILOGE

PRILOGA 1: Sekundarna raziskava PRILOGA 2: Anketa

PRILOGA 3: Analiza anket

PRILOGA 4: Analiza intervjujev

PRILOGA 5: Skica maskote

PRILOGA 6: Seznam opreme

PRILOGA 7: Slika spletne strani

PRILOGA 8: Slika Facebook strani

PRILOGA 9: Načrt predstavitve na turistični tržnici

PRILOGA 10: Terminski plan

PRILOGA 11: Seznam sodelujočih dijakov

ŠTJAKOVA DEŽELA

VI

Priloga št. 1 – sekundarna raziskava

UVOD

Štjak (nekoč Šentjak, ki izvira iz imena San Giacomo in colle, torej sveti Jakob na hribu) je stara vas ,

zasidrana na grebenu med Vipavsko dolino in Krasom na območju, imenovanem Vrhe, na nadmorski

višini 521m. Vas naj bi obstajala že v času Rimljanov, tako lahko trdimo, da ima Štjak za seboj že

2000 let zgodovine Najstarejša stavba v vasi je kapucinska klet iz leta 1530, ki je v času turških

vpadov služila kot zatočišče vaščanom ter njihovim pridelkom. V vasi je še kapelica, o kateri pa ne

vemo, kdaj je bila sezidana. Staro šolo so leta 1941 zgradili Italijani, poleg nje pa danes stoji

spomenik padlim borcem NOB. Današnje župnišče je bilo nekoč last vipavskih grofov Lanthieri, služilo

jim je kot poletna rezidenca. Na sredi vasi stoji (najprej gotska) baročna cerkev, posvečena svetemu

Jakobu. Štjak je postal ena glavnih postojank romarjev, ki se odpravljajo na znano romarsko pot v

Santiago de Compostela.

Slika 1: Zemljevid

Vir: Internet

ŠTJAKOVA DEŽELA

VII

Lega Štjaka

Gručasto naselje stoji na vrhu razvodnega hrbta, imenovanega Vrhe.

Proti severu se z gozdom porasel svet strmo spušča v grape potokov, ki se izlivajo v rečico Brunico ,

proti jugu pa v pobočnih policah v dolino rečice Raše. Štjak ima približno 60 prebivalcev.

Štjak je vasica, ki leži na 524 metrih nadmorske višine med Vipavsko dolino in Krasom in je osrednja

vas zahodnega dela Vrhov. Z male Švice, kot pravijo domačini pokrajini zaradi hribov, seže pogled na

vse štiri strani, poleg Vipavske doline in Nanosa ter Krasa še na notranjski svet in Čaven, pa tudi do

morja.

Zgodovina Štjaka

Najstarejša stavba v vasi je kapucinska klet iz leta 1530, kamor so v času turških uporov kmetje

spravljali vino. Med spomeniško zaščitenimi objekti pa velja omeniti poleg vodnjaka družine Seražin in

spomenika padlim v NOB predvsem cerkev sv. Jakoba, zgrajeno v renesančno-baročnem slogu leta

1603, ki stoji sredi vasi. Predstavlja pomembno postojanko na romarski poti v španski Santiago de

Compostela, znano krščansko svetišče, ki je posvečeno sv. Jakobu in katerega simbol je Jakobova

školjka. V latinskem spisu je vas omenjena že leta 1300, zagotovo pa je obstajala že pred rimskimi

časi, tako da ima več kot 2000−letno zgodovino. Leta 1869 je vas štela 225 prebivalcev, vendar se je

zaradi 1. in 2. sv. vojne in fašističnega terorja ter odseljevanje, mladih se je število prebivalcev

zmanjšalo, tako da jih je sedaj približno 50 prebivalcev.

Zanimivosti Štjaka

V vasi so še velik kal, kapelica, osnovna šola ter gasilski dom. Glavni viri dohodka so živinoreja,

sadjarstvo ter zaposlitev v Sežani in Ajdovščini. Poseben praznik za vas je prav praznovanje sv.

Jakoba, ki goduje 25. julija. Lansko praznovanje je bilo še posebej enkratno in zapisano v zgodovino,

saj so premierno uprizorili 40-minutni igrano-dokumentarni film z naslovom Košnja po starem v

Štjaku. Sicer pa sta organizatorja KS Štjak – številne zbrane je pozdravil predsednik štjaške KS Matej

Večko – in Študijski krožek Vrhe nekoč, ki ga vodi mentorica Slavica Borka Kucler, pripravila tudi letos

nadvse zanimiv in bogat kulturni program, ki ga je povezovala vodja študijske skupine Brigita Grmek,

tudi organizatorka in urednica filma. Film predstavlja vas Štjak s sliko in z besedo, glasbeno podlago,

zanimivimi panoramskimi posnetki in s starejšimi fotografijami. Starejši ljudje v dokumentarnem delu

pripovedujejo, kako so včasih kosili, mladi pa so košnjo po starem uprizorili v obliki igranega filma.

Tako se prelivata preteklost in sedanjost.

ŠTJAKOVA DEŽELA

VIII

Slika 2: Sodelujoči v filmu Vir: Internet

Zgodovinski oris cerkve

Cerkev svetega Jakoba je omenjena že v zapisih iz leta 1300, torej lahko sklepamo, da je bila zgrajena

že pred tem letom. Taka, kot je danes, je bila zgrajena leta 1603 in s tem izgubila svoj prvoten gotski

izgled, predvsem pa so jo povečali. Štjak je bil najprej pod oglejskim patriarhatom, ko je bila leta 1751

ustanovljena goriška nadškofija, pa je spadal pod to nadškofijo do konca 2. svetovne vojne, potem pa

se je priključil koprski škofiji. Prvi duhovnik je bil Mathias Markovizh. Župnijo v Štjaku je ustanovil

goriški knez in nadškof Frančišek Borgia Sedej 18. julija 1931.

CERKEV SVETEGA JAKOBA

Zunanjost

Cerkev je dolga 22 m s kapelami je široka 18 m, sama ladja pa meri 8 m. Višina ladje sega nekje do 8

m, vrh strehe pa je 12 m. Zidati so jo začeli, kjer je prej stala stara gotska cerkev, danes pa lahko na

prezbiteriju in zakristiji vidimo letnico gradnje današnje cerkve - to je leto 1603. So jo pa najverjetneje

dokončali nekje v sredini 17. stoletja. Kasneje so v 19. stoletju sledile še prezidave in dozidave. Streha

je bila najprej prekrita s škrlami iz sivega flišnega peščenjaka, druge strehe pa so bile prekrite z

rdečim bobrovcem. Nekdanji zvonik je datiran z letnico 1711, ki je izklesana na sklepnem kamnu

arkadne lope in je danes shranjen na domačiji pri Počkarjevih. Zaradi dotrajanosti starega zvonika so

se v 19. stoletju vaščani odločili, da postavijo novega. Ustno izročilo pravi, da je leta 1885 mojster

Mihael Blažka iz Lokavca za pičlih 5200 goldinarjev sezidal zvonik, ki je bil precej podoben prejšnjemu.

Okrog teh dogodkov kroži še zgodba, da je mojster pri zidanju te cerkve izgubil svojega sina, ki je

padel pri postavljanju zastave prav pri zaključnih delih na tem zvoniku. Gradnja novega zvonika je

trajala dve leti, ker pa mojstra ni nihče kontroliral, je sezidal 4 m nižji zvonik, kot je bil prej. Verjetno

tega ne bi nihče opazil, če ne bi bližnji sosed enkrat ugotovil, da s svoje klopi na dvorišču čez župnišče

ne vidi več zvonika. Ob tej ugotovitvi so bili vaščani zelo razočarani. Zvonik je sezidan iz apnenca, ki

so ga pridobili v kamnolomu v Debeli griži pod Selom, ko je tega zmanjkalo, so ga vozili iz kamnoloma

na Poljanah in kasneje še na Razgurih. Kamen je bil obdelan v mero po načrtu. Po nekaterih

ŠTJAKOVA DEŽELA

IX

pričevanjih takratnih prebivalcev naj bi med malto stavili zidarji tudi sol, da je bil kompaktnejši. Zvonik

ustreza oglejskemu tipu zvonika, od tal do vrha je zidan iz klesanega kamna, po celotni višini pa ima

šivane robove. Lopa z arkadami iz klinastih klesancev je bila najprej odprta na vse tri strani, kasneje

pa so severno stran zazidali. Na sklepnem kamnu južne arkade je vklesana letnica 1887. Na notranjih

licih arkad se nabirajo zavese debele bele sige in se tvorijo majhni kapniki, kar nekateri pripisujejo

delovanju soli v malti. Nad zvonico so dve nadstropji in zvonišče, ki se odpira na vse strani z biforami,

predeljenimi s stebri. Nadstropja so razdeljena s profiliranimi venčnimi zidci, zvonišče pa zaključuje

tripasovni konzolni venec. Podobne venec krasi tudi osmerostrani tambur nad njim, ki nosi lepo oglato

zvonasto-čebulasto kapo, opasano z vmesnim klobasastim vencem. Na vrhu je še kovinsko jabolko s

križem. Na zvonik se vstopa s pevskega kora. Vhod vanj je na notranji strani uokvirjen z deli

nekdanjega okna ali portala, ki sodi najverjetneje v 17. stoletje. V zvonišču visijo trije zvonovi, eden iz

leta 1913, druga dva pa iz let 1991 in 2004.

Notranjost

V prezbiteriju nad glavnim oltarjem je Janez Wolf leta 1866 naslikal na stropu Sveto Trojico, ob

straneh dva angela s kadilnico ter levo sv. Avguština in desno sv. Ambroža (z napisom Te Deum-Tebe,

Boga, hvalimo). Od leve proti desni na steni pod stropom so še prerok Ezekijel, kralj David in prerok

Izaija, na drugi strani oltarja pa Jeremija in najbolj desno Danijel.

Poleg glavnega oltarja so še štirje marmornati oltarji, od leta 2002 pa tudi lesen oltar za maše pred

ljudstvom. Spredaj na levi je stranski oltar Svetega Rešnjega Telesa ali zadnje večerje, kot jo

predstavlja slika. Na oltarju levo je kip sv. Katarine, desno pa kip sv. Notburge. Na desni je oltar

posvečen sv. Silvestru, papežu, levo stoji kip sv. Florijana, zavetnika gasilcev, desno pa sv. Janeza

Nepomuka.

Na levi je stranska kapela z oltarjem sv. Antona Padovanskega, ki je upodobljen tudi na freski levo

zgoraj, spodaj desno pa žene pri grobu Vstalega. Na desni je stranska kapela z oltarjem Rožnovenske

Matere Božje. Tu sta levo na oltarju sv. Dominik, desno sv. Roza, na levem oknu sv. Jožef, na desnem

pa sv. Alojzij.

V ladji na levi je lepa kamnita renesančna prižnica s kipcema sv. Jožefa in sv. Janeza Nepomuka in na

njej je trenutno kip Srca Jezusovega. Na stropu cerkvene ladje so freske neznanega slikarja (ali več

slikarjev) iz leta 1890: spredaj so štirje evangelisti, na sredi Marijino vnebovzetje, nad orglami pa

štirje veliki cerkveni učitelji Zahoda. Na levi strani sta sv. Mohor, škof in Fortunat, mučenca; levo od

njiju Marijino obiskanje Elizabete, desno pa Marija z Jezusom in Janezom Krstnikom, na desni steni

pod stropom sta sv. Ciril s knjigo in sv. Metod, škof, apostola S lovanov.

Pod korom sta na levi krstni kamen in slika Jezusovega krsta, na desni pa je misijonski križ. Na koru,

obnovljenem leta 1962, so dvomanualne orgle.

ŠTJAKOVA DEŽELA

X

Priloga št. 2 – anketa

PROJEKT: ŠTJAKOVA DEŽELA

Smo dijaki 4. letnika ŠC Srečka Kosovela Sežana, smer ekonomski tehnik. Odločili smo se narediti

konkreten projekt v sodelovanju z lokalno skupnostjo. V ta namen smo se povezali s KS Štjak, saj

nameravajo star objekt, ki je bil nekoč šola, obnoviti v hostel ter v okviru delovanja hostla organizirati

turistično ponudbo.

Prosimo, če nam lahko odgovorite na našo anketo in nam pomagate pri raziskavi.

1. Starost:

2. V projekt nameravamo vključiti kar nekaj dejavnosti. Prosimo Vas, če lahko ocenite spodaj

navedene dejavnosti z ocenami 1-5, pri čemer ocena 1 pomeni sploh mi ni všeč, 2 - mi ni zelo

všeč, 3 – mi je všeč , 4 – zelo mi je všeč, 5 – izjemno mi je všeč.

a) Lov za zakladom

1 2 3 4 5

b) Štafeta

1 2 3 4 5

c) Jahanje s konji

1 2 3 4 5

d) Obisk turističnih kmetij

1 2 3 4 5

e) Trgatev pri prebivalcih Štjaka

1 2 3 4 5

f) Orientacijski pohod

1 2 3 4 5

g) Večer pod zvezdami - kino večer

1 2 3 4 5

3. Se vam zdijo ponujene dejavnosti same po sebi zanimive?

a) DA

b) NE

4. Ali bi se udeležili katere izmed zgoraj navedenih dejavnosti?

a) DA

b) NE

ŠTJAKOVA DEŽELA

XI

5. Vas zanimajo zgodbe vaščanov, ki pripovedujejo o delu ter življenju na vasi nekoč in danes,

in so zbrane v knjigah, kot so npr. bajke, miti?

a) DA

b) NE

6. Glede na to, da nameravamo izvajati veliko aktivnosti tudi v naravi, vas prosimo, če lahko

ocenite spodaj navedene aktivnosti v naravi od 1 do 3, pri čemer ocena 1 pomeni, da vam ni

všeč, 2 pomeni, da vam je delno všeč, 3 pa, da Vam je zelo všeč.

a) Plezanje

1 2 3

b) Raziskovanje gozda

1 2 3

c) Tek po gozdnih poteh

1 2 3

d) Sprehod v naravi

1 2 3

e) Drugo:

7. Ker bomo pripravili tudi program za mlajše otroke, nameravamo zanje narediti slikanico o

palčku Štjaku. Menite, da bi bila knjigica, ki bi jo mi napisali o palčku Štjaku, zanimiva za

otroke?

a) DA

b) NE

8. Naslednje vprašanje je sestavljeno iz trditev in ocen. Obkrožite številko pred trditvijo, ki se

vam zdi najbolj primerna: 1 - se ne strinjam; 2 - delno se strinjam; 3 - popolnoma se strinjam.

Rekreiranje v naravi je zelo pomembno. 1 2 3

''V naravi ni ničesar nekoristnega …'' (Michel Eyquem de Montaigne). 1 2 3

Projekt se mi zdi dobra ideja, saj bi se tako mladostniki zbližali z naravo. 1 2 3

Naravo bi bilo treba čuvati, ne pa jo zlorabljati. 1 2 3

Preživljanje prostega časa v naravi spodbuja kreativnost mladih. 1 2 3

9. Imate mogoče kakšne ideje, ki bi nam pomagale pri projektu?

Hvala za Vaše sodelovanje.

ŠTJAKOVA DEŽELA

XII

Priloga št. 3 – analiza anket

REZULTATI ANKETE

Za potrebe naše raziskave smo izdelali anketo, ki smo jo razdelili med 146 ljudi. Glede na to, da smo v projekt vključili kar nekaj nalog, ki jih bomo ponudili pri naši turistični ponudbi,

nas je zanimala povprečna ocena aktivnosti, ki so nam jo podali anketiranci. Anketirancem smo

navedli aktivnosti in jih prosili za oceno. Aktivnosti so ocenjevali z ocenami od 1 do 5, pri čemer

ocena 1 pomeni sploh mi ni všeč, 2 – mi ni zelo všeč, 3 – mi je všeč , 4 – zelo mi je všeč, 5 - izjemno

mi je všeč.

Povprečne ocene vseh anketirancev smo zbrali in grafično prikazali v tabeli št. 1 in grafu št. 1, proučili

pa smo tudi ocene po starostnih skupinah in jih prikazali v grafih št: 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9.

Tabela 1: Povprečne ocene aktivnosti od vseh anketirancev

Aktivnosti Povprečna

ocena

Lov za zakladom 2,7

Štafeta 3,2

Jahanje s konji 3,6

Obisk turističnih kmetij 3,5

Trgatev pri prebivalcih

Štjaka 3,4

Orientacijski pohod 3,3

Večer pod zvezdami − kino

večer 3,8

Vir: Izvedena anketa 2014

ŠTJAKOVA DEŽELA

XIII

Graf št. 1: Povprečna ocena aktivnosti od vseh anketirancev


Iz grafa je razvidno, da je povprečna ocena vseh aktivnosti povsod višja od ocene 3, razen pri

aktivnosti Lov za zakladom, kjer je bila povprečna ocena 2,7 - ta je bil najslabše ocenjen, Večer pod

zvezdami pa je dobil najboljšo povprečno oceno, in sicer 3,8.

V nadaljevanju smo ocene aktivnostih proučili tudi po starostnih skupinah anketirancev in jih grafično

prikazali s strukturnimi stolpci.

Graf št. 2: Povprečna ocena anketirancev v starostnem razredu 12−16 let


0

1

2

3

4

1

Lov za zakladom Štafeta

Jahanje s konji Obisk turističnih kmetij

Trgatev pri prebivalcih Štjaka Orientacijski pohod

Večer pod zvezdami - kino večer

0

2

4

6

1Lov za zakladom Štafeta




ŠTJAKOVA DEŽELA

XIV

Iz grafa je razvidno, da je povprečna ocena vseh aktivnosti anketirancev v starostnem razredu od 12

do 16 let povsod višja od ocene 3 le aktivnost trgatev pri prebivalcih Štjaka, kjer je bila povprečna

ocena 2,6 je bila najslabše ocenjena. Večer pod zvezdami pa je dobil najboljšo povprečno oceno, in

sicer 4.

Graf št. 3: Povprečna ocena anketirancev v starostnem razredu od 17 do 21 let


Iz grafa je razvidno, da je povprečna ocena vseh aktivnosti anketirancev v starostnem razredu od 17

do 21 let povsod višja od ocene 3. Aktivnost pod naslovom Obisk turističnih kmetij, kjer je bila

povprečna ocena 3, je bil najslabše ocenjena. Večer pod zvezdami pa je dobil najboljšo povprečno

oceno, in sicer 4,3.



0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

4,5

5

1





0

2

4

6

1





ŠTJAKOVA DEŽELA

XV


aktivnostih obisk turističnih kmetij in lov za zakladom, kjer je bila povprečna ocena 3,1, torej sta bili

najslabše ocenjeni, večer po zvezdami pa je dobil najboljšo povprečno oceno, in sicer 4,3.




aktivnosti lov za zakladom, kjer je bila povprečna ocena 2,6. Orientacijski pohod in trgatev pri

prebivalcih Štjaka pa sta dobila najboljšo povprečno oceno, in sicer 3,9.



0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

4,5

1





0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

1





ŠTJAKOVA DEŽELA

XVI


aktivnosti lov za zakladom, kjer je bila povprečna ocena 1,8, trgatev pri prebivalcih Štjaka pa je dobila

najboljšo povprečno oceno, in sicer 3,7.



Iz grafa je razvidno, da je povprečna ocena vseh aktivnosti povsod viš ja od ocene 3, razen pri

aktivnosti štafeta, kjer je bila povprečna ocena 2 najslabša, obisk turističnih kmetij pa je dobil

najboljšo povprečno oceno, in sicer 3,7.



0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

1





0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

1





ŠTJAKOVA DEŽELA

XVII


aktivnosti trgatev pri prebivalcih Štjaka, kjer je bila povprečna ocena 2,6 je bil najslabše ocenjena,

večer po zvezdami pa je dobil najboljšo povprečno oceno, in sicer 3,4.

Graf št. 9: Povprečna ocena anketirancev v starostnem razredu nad 46 let


Iz grafa je razvidno, da je povprečna ocena vseh aktivnosti povsod višja od ocene 3, lov za zakladom,

kjer je bila povprečna ocena 2,1, je bil najslabše ocenjen. Obisk turističnih kmetij pa je dobil najboljšo

povprečno oceno, in sicer 4,8. To smo tudi pričakovali, saj ima starejši del populacije drugačne

preference.

S tretjim vprašanjem smo želeli izvedeti splošno mnenje o ponujenih dejavnostih, ki jih nameravamo

vključiti v turistični proizvod.

Tabela št. 2: Število anketirancev glede na to, ali se jim ponujene dejavnosti zdijo zanimive

Ali so ponujene aktivnosti

zanimive?

Število

DA 119

NE 27

SKUPAJ 146


0

1

2

3

4

5

6

1





ŠTJAKOVA DEŽELA

XVIII

Graf št. 10: Struktura anketirancev glede na mnenje o zanimivosti ponudbe

Vir: Izvedena anketa januar 2014

Glede na to, da nas je zanimala splošna ocena o tem, ali so ponujene aktivnosti, ki jih nameravamo

vključiti v turistični proizvod, za anketirance zanimive, smo jih vprašali za mnenje. Ugotavljamo, da je

večina anketirancev, in sicer 82 %, z našo ponudbo zadovoljna.

Tabela št. 3: Število anketirancev glede na to, ali se jim ponujene dejavnosti zdijo zanimive glede na

starost

Starostni razredi DA NE

12−16 let 19 6

17−21 let 34 5

22−26 let 27 2

27−31 let 14 1

32−36 let 7 4

37−41 let 7 5

42−46 let 3 2

nad 46 let 8 2


DA 82 %

NE 18 %

Struktura anketirancev glede na mnenje o zanimivosti ponujenih aktivnostih

DA NE

ŠTJAKOVA DEŽELA

XIX

Graf št. 11: Struktura anketirancev glede na njihovo mnenje o zanimivosti aktivnosti


Iz grafa je razvidno, da je večina anketirancev ne glede na starost zadovoljna s ponujenimi

aktivnostmi.

S četrtim vprašanjem smo želeli izvedeti splošno mnenje o udeležbi na ponujenih aktivnostih.

Tabela št. 4: Število anketirancev glede na njihovo udeležbo na ponujenih dejavnostih

Ali bi se udeležili katere izmed zgoraj

navedenih aktivnostih? Število

DA 106

NE 40

SKUPAJ 146


0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

12−16 let

17−21 let

22−26 let

27−31 let

32−36 let

37−41 let

42−46 let

nad 46let

Struktura anketirancev glede na njihovo mnenje o zanimivosti aktivnosti

DA NE

ŠTJAKOVA DEŽELA

XX

Graf št. 12: Struktura anketirancev glede na njihovo udeležbo na ponujenih aktivnostih


Glede na to, da nas je zanimala splošna ocena o tem, ali bi se udeležili aktivnosti, ki jih nameravamo

realizirati pri izvedbi turističnega proizvoda, smo anketirance vprašali za njihovo mnenje. Ugotavljamo,

da bi se večina anketirancev udeležila ponujenih aktivnostih, in sicer 73 %.

Ali bi se anketiranci udeležili ponujenih aktivnosti, smo prikazali tudi po starostnih skupinah. Rezultati

so razvidni v tabeli številka 5 in grafu številka 13.

Tabela št. 5: Število anketirancev gleda na to, ali bi se udeležili ponujenih dejavnosti

Starostni

razredi DA NE

12−16 let 20 5

17−21 let 29 10

22−26 let 21 8

27−31 let 12 3

32−36 let 7 4

37−41 let 8 4

42−46 let 1 4

nad 46 let 8 2


DA 73 %

NE 27 %

Struktura anketirancev glede na njihovo udeležbo na ponujenih aktivnostih

DA

NE

ŠTJAKOVA DEŽELA

XXI

Graf št. 13: Struktura anketirancev glede na njihovo udeležbo na ponujenih aktivnostih


Iz grafa je razvidno, da bi se predvsem mladi z veseljem udeležili ponujenih aktivnosti. Glede na to, da

so naša ciljna populacija predvsem mladi, smo z rezultati ankete več kot zadovoljni.

S petim vprašanjem smo želeli izvedeti, ali anketirance zanimajo zgodbe vaščanov, ki pripovedujejo o

delu ter življenju na vasi nekoč in danes. Tudi to vprašanje smo analizirali tako, da smo rezultate

prikazali za vse anketirance in posebej še za anketirance glede na starost.

Tabela št. 6: Število anketirancev glede na to, ali jih zanimajo zgodbe vaščanov

Zanimanje anketirancev o zgodbah

vaščanov Število

DA 84

NE 62


0%

20%

40%

60%

80%

100%

12−16 let

17−21 let

22−26 let

27−31 let

32−36 let

37−41 let

42−46 let

nad 46let

Struktura anketirancev glede na njihovo udeležbo na ponujenih aktivnostih

DA NE

ŠTJAKOVA DEŽELA

XXII

Graf št. 14: Struktura anketirancev glede na to, ali jih zanimajo zgodbe vaščanov


Iz grafa je razvidno, da so zgodbe vaščanov zanimive 58 % anketirancev.

Tabela št. 7: Število anketirancev glede na to, ali jih zanimajo zgodbe vaščanov

Starostni

razredi DA NE

12−16 let 15 10

17−21 let 20 19

22−26 let 19 10

27−31 let 12 3

32−36 let 5 6

37−41 let 5 7

42−46 let 2 3

nad 46 let 6 4


DA 58 %

NE

42 %

Struktura anketirancev glede na to, ali jih zanimajo zgodbe vaščanov

DA

NE

ŠTJAKOVA DEŽELA

XXIII

Graf št. 15: Struktura anketirancev glede na to, ali jih zanimajo zgodbe vaščanov


Iz grafa, kjer smo odgovore anketirancev razporedili po starosti, je razvidno, da so zgodbe vaščanom

bolj všeč mlajši populaciji.

Glede na to, da smo v projekt vključili kar nekaj nalog, ki bodo v naši turistični ponudbi, nas je

zanimala ocena anketirancev. Anketirancem smo navedli aktivnosti in jih prosili za oceno. Aktivnosti so

ocenjevali z ocenami od 1 do 3, pri čemer ocena 1 pomeni mi ni všeč, 2 – delno mi je všeč, 3 − zelo

mi je všeč.

Povprečne ocene vseh anketirancev smo zbrali in grafično prikazali v tabeli št. 8 in grafu št. 16,

proučili pa smo tudi ocene po starostnih skupinah in jih prikazali v grafih št. od 17 do 24.

Tabela št. 8: Povprečne ocene anketirancev glede na oceno ponujenih aktivnosti v naravi.

Aktivnosti Povprečna

ocena

Plezanje 2,1

Raziskovanje

gozda 2,2

Tek po gozdnih

poteh 2,1

Sprehod v naravi 2,3


0%

20%

40%

60%

80%

100%

12−16 let

17−21 let

22−26 let

27−31 let

32−36 let

37−41 let

42−46 let

nad 46let

Struktura anketirancev glede na to ali jih zanimajo zgodbe vaščanov

DA NE

ŠTJAKOVA DEŽELA

XXIV

Graf št. 16: Povprečna ocena vseh anketirancev glede na oceno ponujenih aktivnosti v naravi


Iz grafa je razvidno, da je povprečna ocena vseh aktivnosti povsod višja od ocene 2, plezanje in tek

po gozdnih poteh, kjer je bila povprečna ocena 2,1 sta bila najslabše ocenjena, sprehod v naravi , pa

je dobil najboljšo povprečno oceno, in sicer 2,3.



Iz grafa je razvidno, da je povprečna ocena vseh aktivnosti povsod višja od ocene 2, plezanje in tek

po gozdnih poteh, kjer je bila povprečna ocena 2,5, sta bila najboljše ocenjena, raziskovanje gozda ter

sprehod v naravi pa sta dobila najslabšo povprečno oceno, in sicer 2,3.

2

2,05

2,1

2,15

2,2

2,25

2,3

2,35

Plezanje Raziskovanje

gozda

Tek po gozdnih

poteh

Sprehod v naravi

2,2

2,25

2,3

2,35

2,4

2,45

2,5

2,55


gozda

Tek po gozdnih

poteh

Sprehod v naravi

ŠTJAKOVA DEŽELA

XXV



Iz grafa je razvidno, da je povprečna ocena vseh aktivnosti povsod višja od ocene 2, plezanje in

raziskovanje gozda, kjer je bila povprečna ocena 2,5, sta bila najboljše ocenjena, tek po gozdnih

poteh pa je dobil najslabšo povprečno oceno, in sicer 2,2.



Iz grafa je razvidno, da je povprečna ocena vseh aktivnosti povsod višja od ocene 2, sprehod v naravi,

kjer je bila povprečna ocena 2,7 je bil najboljše ocenjen, tek po gozdnih poteh pa je dobil najslabšo

povprečno oceno, in sicer 2,2.

2,05

2,1

2,15

2,2

2,25

2,3

2,35

2,4

2,45

2,5

2,55


gozda

Tek po gozdnih

poteh

Sprehod v naravi

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3


gozda

Tek po gozdnih

poteh

Sprehod v naravi

ŠTJAKOVA DEŽELA

XXVI




kjer je bila povprečna ocena 2,6 je bil najboljše ocenjen, tek po gozdnih poteh in plezanje pa sta

dobila najslabšo povprečno oceno, in sicer 2,1.



Iz grafa je razvidno, da je povprečna ocena vseh aktivnosti povsod višja od ocene 1,5, raziskovanje

gozda, kjer je bila povprečna ocena 2,1 je bilo najboljše ocenjeno, plezanje pa je dobilo najslabšo

povprečno oceno, in sicer 1,6.

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3


gozda

Tek po gozdnih

poteh

Sprehod v naravi

0

0,5

1

1,5

2

2,5


gozda

Tek po gozdnih

poteh

Sprehod v naravi

ŠTJAKOVA DEŽELA

XXVII



Iz grafa je razvidno, da je povprečna ocena vseh aktivnosti povsod višja od ocene 1, raziskovanje

gozda, kjer je bila povprečna ocena 2,2, je bilo najboljše ocenjeno, tek po gozdnih poteh pa je dobil

najslabšo povprečno oceno, in sicer 1,4.



Iz grafa je razvidno, da je povprečna ocena vseh aktivnosti povsod višja od ocene 1, raziskovanje

gozda, kjer je bila povprečna ocena 2,4 je bilo najboljše ocenjeno, tek po gozdnih poteh ter sprehod

v naravi pa sta dobila najslabšo povprečno oceno, in sicer 2.

0

0,5

1

1,5

2

2,5


gozda

Tek po gozdnih

poteh

Sprehod v naravi

1,8

1,9

2

2,1

2,2

2,3

2,4

2,5


gozda

Tek po gozdnih

poteh

Sprehod v naravi

ŠTJAKOVA DEŽELA

XXVIII

Graf št. 24: Povprečna ocena anketirancev v starostnem razredu nad 46 let



kjer je bila povprečna ocena 2,5 je bila najboljše ocenjen, plezanje pa je dobilo najslabšo povprečno

oceno, in sicer 1,6.

S sedmim vprašanjem smo želeli izvedeti, ali se anketiranci strinjajo, da bi za otroke naredili slikanico

o palčku Štjaku.

Tabela št.9: Število anketirancev glede na zanimanje o knjigici o palčku Štjaku.

Zanimanje za knjigico o palčku

Štjaku Število

DA 110

NE 36

SKUPAJ 146


0

0,5

1

1,5

2

2,5

3


gozda

Tek po gozdnih

poteh

Sprehod v

naravi

Nizi1

ŠTJAKOVA DEŽELA

XXIX

Graf št. 25: Struktura anketirancev glede na zanimanje za knjigico o palčku Štjaku.


Iz grafa je razvidno, da se večini anketirancev knjigica o palčku Štjak zdi zanimiva, in sicer 75 %

anketirancom.

Tabela št. 10: Število anketirancev glede na zanimanje za knjigico o palčku Štjaku po starosti.

Starostni razredi DA NE

12−16 let 18 7

17−21 let 30 9

22−26 let 24 5

27−31 let 7 5

32−36 let 10 4

37−41 let 11 1

42−46 let 4 1

nad 46 let 6 5


DA 75 %

NE 25 %

Struktura anketirancev glede na zanimanje za knjigico o palčku Štjaku

ŠTJAKOVA DEŽELA

XXX

Graf št. 26: Struktura anketirancev glede na zanimanje za knjigico o palčku Štjaku.


Iz grafa je razvidno, da se večini anketirancev, ne glede na starost, knjiga o palčku Štjak zdi zanimiva.

Z osmim vprašanjem smo želeli izvedeti, katera trditev se anketirancem zdi najprimernejša. Trditve

smo ocenili od 1 do 3 in sicer 1 pomeni, da se ne strinjam, 2 delno se strinjam in 3 popolnoma se

strinjam.

Tabela št.11: Povprečna ocena vseh anketirancev za najprimernejšo trditev

Trditve Povprečna ocena

Rekreiranje v naravi je zelo pomembno 2,4

"V naravi ni ničesar nekoristnega …"(Michel Eyquem

de Montaigne) 2,4

Projekt se mi zdi dobra ideja, saj bi se tako

mladostniki zbližali z naravo. 2,4

Naravo bi bilo treba čuvati, ne pa jo zlorabljati. 2,6

Preživljanje prostega časa v naravi spodbuja

kreativnost mladih. 2,6


0%

20%

40%

60%

80%

100%

12−16

let

17−21

let

22−26

let

27−31

let

32−36

let

37−41

let

42−46

let

nad

46 let

Struktura anketirancev glede na zanimanje za knjigico o palčku Štjaku

NE

DA

ŠTJAKOVA DEŽELA

XXXI

Priloga št. 4 – analiza intervjujev

Rezultati primarne raziskave trga, pridobljeni s pomočjo izvedenih

intervjujev

Intervjuji z domačini Štjaka.

Prvi intervju

Vid Blokar je 75 let mož, ki je v Štjaku preživel svojo mladost in starost.

1. Kakšno je po vašem mnenju življenje v Štjaku?

Življenje v Štjaku je "mrtvo ", ker ni mladine. Veliko je priseljencev, ki prihajajo samo za

vikend. V vasi je malo ljudi, menim, da bi se morali mladi oženiti in imeti otroke ter tako

ustvariti novo generacijo v Štjaku. Praznih hiš je 7−8, veliko je vikendic. Krajevna skupnost bi

morala biti aktivnejša. Prebivalci in župan Sežane nimajo praktično nič skupnega.

2. Menimo, da je tukaj mnogo neizkoriščenega prostora in neizkoriščena stavba, ki je

zaenkrat v lasti Cimosa. Mi bi radi naredili projekt, v katerem nameravamo stavbo

Cimosa preurediti v hostel. Zanima nas:

Ali bi Vas kot Štjačana motilo, če bi v vasi deloval hostel?

Hostel me ne bi motil, samo da ne bi bilo hrupa.

Ali aktivnosti jemljete kot priložnost ali kot potencialno nevarnost za neokrnjenost

vasi?

Če bi bilo dobro organizirano in zanimivo, bi to aktivnost jemal kot priložnost. Po mojem

mnenju se neokrnjenost vasi ne bi spremenila.

3. Se v vasi Štjak skriva kakšna zgodbica ali mit o zgodovini Štjaka?

Ne da bi jaz vedel.

4. Vas Štjak je dobila svoje ime prav po svojem zavetniku: Sv. Jakobu. Mi lahko več

poveste o omenjenem zavetniku in zgodovini Štjaka ?

Ne, saj o njem ne vem nič.

5. Opazili smo, da v Štjaku deluje oz. se izvaja oratorij.

Menite da so tovrstni projekti zanimivi za prebivalce in jih je smiselno

razširiti ?

V cerkev in vero se ne zastopim najboljše. Zato bi težko podal kakršno koli mnenje.

Katere delavnice izvajajo v okviru oratorija?

Ne vem.

6. Kakšna je obiskanost oz. zanimanje za dejavnosti, ki jih izvajajo v okviru oratorija?

Ne vem.

ŠTJAKOVA DEŽELA

XXXII

7. Kako lahko po vašem mnenju najbolj izkoristimo naravo Štjaka in okoliških vasi ?

Po mojem mnenju bomo naravo najbolj izkoristili tako, da je ne bomo zanemarjali in odlagali

odpadkov.

8. Ali se vi kot krajan vidite kot del tega projekta in kako bi lahko sodelovali pri tem ?

Ker nisem več toliko pri moči, bi težko sodeloval. Žena pa bi mogoče več, ker je mlajša in

aktivnejša.

9. Kakšno je vaše mnenje o tem, da bi se posamezne dejavnosti v primeru izvedbe

projekta prilagodilo tudi za otroke s posebnimi potrebami?

Vsekakor podpiram in menim, da so dobrodošle tudi dejavnosti za otroke s posebnimi

potrebami.

Drugi intervju

Gospod Rener Ivan, ki je star 77 let.


Življenje v Štjaku je težko, za vse se moraš voziti v najbližje večje mesto, ki je oddaljeno 20

km (25 min.). Pred leti je bila vas dosti večja z več prebivalci, s časom so se vsi mladi odselili

in smo tako ostali skoraj v večini samo starejši domačini.

2. Menimo, da je tukaj mnogo neizkoriščenega prostora in neizkoriščena stavba, ki je

zaenkrat v lasti Cimosa. Mi bi radi naredili projekt, v katerem nameravamo stavbo

Cimosa preurediti v hostel. Zanima nas:

Ali bi Vas kot Štjačana motilo, če bi v vasi deloval hostel?

Hostel me ne bi motil, saj menim, da bi se z njim življenje v Štjaku spremenilo.

Ali aktivnosti jemljete kot priložnost ali kot potencialno nevarnost za

neokrnjenost vasi?

Aktivnosti jemljem kot priložnost.


Ne bi vedel.

ŠTJAKOVA DEŽELA

XXXIII

4. Vas Štjak je dobila svoje ime prav po svojem zavetniku: Sv. Jakobu. Mi lahko več

poveste o omenjenem zavetniku in zgodovini Štjaka ?

Ne bi vedel.



razširiti ?

Popolnoma se strinjam in menim, da jih je smiselno razširiti tudi med prebivalce

Štjaka.

Katere delavnice izvajate v okviru oratorija?

Mladi se udeležujejo razno raznih delavnic. Zadnja, ki se je spomnim, je bila priprava

na župnijski praznik skupaj z mašo.

6. Kakšna je obiskanost oz. zanimanje za dejavnosti, ki jih izvajajo v okviru

oratorija?

Obiskanost s strani mladih je precejšnja.

7. Kako lahko po vašem mnenju najbolj izkoristimo naravo Štjaka in okoliških vasi ?

Po mojem mnenju bi lahko uredili gozdne poti.

8. Ali se vi kot krajan vidite kot del tega projekta in kako bi lahko sodelovali pri tem ?

Kot krajan se vidim v projektu, menim, da bi lahko pomagal otrokom, da bi jim razkazal in

pokazal vse razgledne točke Štjaka.

9. Kakšno je vaše mnenje o tem, da bi se posamezne dejavnosti v primeru izvedbe

projekta prilagodilo tudi za otroke s posebnimi potrebami?

Menim, da bi bilo to koristno, da bi se otrokom s posebnimi potrebami pomagalo, da bi se kot

ostali otroci vklopili v družbo.

Tretji intervju

Gospa Polona Počkaj, ki je stara 25 let.


Življenje v Štjaku je mirno, ne dogaja se dosti, edino aktivno je gasilsko društvo.

ŠTJAKOVA DEŽELA

XXXIV

2. Menimo, da je tukaj mnogo neizkoriščenega prostora in neizkoriščena stavba,

ki je za enkrat v lasti Cimosa. Mi bi radi naredili projekt, v katerem

nameravamo stavbo Cimosa preurediti v hostel. Zanima nas:

Ali bi Vas,kot prebivalko Štjaka motilo, če bi v vasi deloval hostel?

Ne ne bi me motilo.


neokrnjenost vasi?

Aktivnost jemljem kot priložnost.


Ne da bi jaz vedela.

4. Vas Štjak je dobila svoje ime prav po svojem zavetniku: Sv. Jakobu. Mi lahko

več poveste o omenjenem zavetniku in zgodovini Štjaka?

Odkar živim na Štjaku, nisem nikoli nič slišala o zavetniku in zgodovini Štjaka.


Menite, da so tovrstni projekti zanimivi za prebivalce in jih je smiselno

razširiti ?

Seveda.


Ne poznam.


oratorija?

Večinoma mladi obiskujejo oratorij.

7. Kako lahko po vašem mnenju najbolj izkoristimo naravo Štjaka in okolišk ih

vasi ?

Mislim, da bi se ljudje morali več ukvarjati s kmetijstvom.

8. Ali se vi kot krajanka vidite kot del tega projekta in kako bi lahko sodelovali pri

tem ?

Menim, da bi lahko sodelovala v tem projektu.

9. Kakšno je vaše mnenje o tem, da bi se posamezne dejavnosti v primeru

izvedbe projekta prilagodilo tudi za otroke s posebnimi potrebami?

Smiselno je posamezne dejavnosti prilagoditi tudi za otroke s posebnimi potrebami.

ŠTJAKOVA DEŽELA

XXXV

Četrti intervju

Gospa Valerija Uršič, ki je stara 60 let.


Življenje v Štjaku ni zanimivo, edino aktivno je gasilsko društvo.

2. Menimo, da je tukaj mnogo neizkoriščenega prostora in neizkoriščena

stavba, ki je za enkrat v lasti Cimosa. Mi bi radi naredili projekt, v katerem

nameravamo stavbo Cimosa preurediti v hostel. Zanima nas:

Ali bi Vas kot prebivalko Štjaka motilo, če bi v vasi deloval hostel?

Ne, ne bi me motilo.


neokrnjenost vasi?

Po mojem mnenju je to priložnost.


Nisem tako dobro seznanjena o tem tako, da bi vedela.

4. Vas Štjak je dobila svoje ime prav po svojem zavetniku: Sv. Jakobu. Mi

lahko več poveste o omenjenem zavetniku in zgodovini Štjaka?

Ne bi vedela.



razširiti ?

Menim, da so projekti zelo zanimivi in jih je smiselno razširiti.


Ne poznam.


oratorija?

Večinoma se dejavnosti udeležujejo mladi.

7. Kako lahko po vašem mnenju najbolj izkoristimo naravo Štjaka in okoliških

vasi ?

Naravo bi težko izkoristili, ker so kmeti zaščitniški.

ŠTJAKOVA DEŽELA

XXXVI

8. Ali se vi kot krajan vidite kot del tega projekta in kako bi lahko sodelovali

pri tem ?

Mislim, da sem še pri močeh in bi lahko sodelovala pri veliko stvareh.

9. Kakšno je vaše mnenje o tem, da bi se posamezne dejavnosti v primeru

izvedbe projekta prilagodilo tudi za otroke s posebnimi potrebami?

Mislim da je smiselno in podpiram, da bi projekt prilagodili tudi za

otroke s posebnimi potrebami.

Intervjuji z ravnatelji

Prvi intervju smo izvedli z gospo ravnateljico OŠ Kozina Janjo Babič.

1. Kaj menite o projektu?

Projekt je zanimiv in v primeru izvedbe projekta bi bila zelo vesela.

2. Kaj menite o naših idejah? Se Vam zdijo ponujene storitve zanimive za

osnovnošolce oz. za učitelje, ki poučujejo predmete, kot so družba, narava,

spoznavanje okolja?

Ideje so odlične. Osnovnošolci bi zagotovo z veseljem sodelovali na organiziranih

delavnicah.

3. Ali je vaša šola zainteresirana za tovrstne ponudbe?

Da, zato se tudi udeležujemo številnih ponujenih delavnic, na katere smo povabljeni

(s strani knjižnic in drugih ustanov).

4. Bi bili pripravljeni vaše otroke peljati na enodnevno strokovno ekskurzijo v Štjak ?

Da, saj današnja mladina premalo pozna druge kraje po Sloveniji, potrebno je

izpostaviti, da premalo poznajo tudi kraje v okolici. Zato menim, da je enodnevna

ekskurzija v Štjak zagotovo dobra ideja.

5. Bi bili pripravljeni vaše otroke peljati na večdnevno strokovno ekskurzijo v Štjak?

Koliko dni bi bili pripravljeni bivati v Štjaku?

Da. Ekskurzije ponavadi potekajo 5 dni, torej tudi ta ne bi bila izjema.

6. Ker ste dolgoletni obiskovalci CŠOD-jev, nas zanima, katere so tiste

pomanjkljivosti, ki bi jih želeli izpostaviti in odpraviti?

Pomanjkljivost je predvsem premajhno število vaditeljev na skupino ter slaba

organizacija nočnega dežurstva. Prednost se kaže v uživanju otrok v času bivanja

( sproščenost, domačnost …).

7. Katere dejavnosti bi vas zanimale v sklopu domovanja naravoslovnega tedna?

Dejavnosti: literarne delavnice (kako nastane časopis), dramska skupina, bralne noči

( z lučkami na knjigah), gledanje skozi teleskop,organiziranje delavnic na temo

socialnega podjetništva. Predlagam da bi se z organizirane pohode imeli mikrofončke,

da bi se hitreje in neposredno obiskovalci sporazumevali oz. komunicirali z vaditelji.

ŠTJAKOVA DEŽELA

XXXVII

Drugi intervju smo izvedli z gospo ravnateljico OŠ Sežana Jadranko Mihalič.


Projekt je zanimiv, kajti je lokalno usmerjen in v bližini Sežane. Zanimiv je pa

predvsem zato, ker bi lahko mlajši kot starejši spoznali bolje svoje domače okolje.

Otroci bi lahko se udejstvovali pri raznih aktivnostih ter bi lahko pripomogli s svojimi

idejami o razvoju narave.


osnovnošolce oziroma za učitelje, ki poučujejo predmete, kot so družba, narava,

spoznavanje okolja?

Že sami imamo v svojih učnih načrtih navedene naravoslovne, kulturne ter podobne

vsebine.

Glede na današnjo finančno krizo je projekt v Štjaku zelo dostopen za družine, kajti

večina stroška vseh izletov je cena prevoza. Kar pomeni, da v Štjaku bi bila primerna

lokacija, za nižjo ceno.

3. Ali ste v vaši šoli zainteresirani za tovrstne ponudbe?

Smo zainteresirani, v kolikor bo program pripravljen tako, da bodo otroci aktivni ter

bodo pridobili nova znanja. Seveda bi tudi s pomočjo našega aktiva pripravili

primeren program.

4. Bi bili pripravljeni vaše otroke peljati ne enodnevno strokovno ekskurzijo v Štjak?

Prav gotovo. Lahko bi nudili enodnevne športne, kulturne ter različne programe.



Kot omenjeno, je odvisno od vsebine programa, če bi v program vključili prenočitev,

bi bili pripravljeni tudi prenočevati.


pomanjkljivosti, ki bi jih želeli izpostavili in odpraviti?

Menim, da bi se dalo pripraviti tudi program za ožje strokovne skupine ter da bi se

lahko tudi dobivali mentorji. Lahko bi pogledali programe naše šole ter nam jih

prilagodili.

7. Katere dejavnosti bi vas zanimale v sklopu domovanja na naravoslovnem tednu?

Poudarila bi, da tudi na naši šoli imamo mnogo otrok s posebnimi potrebami, zato bi

bilo terapevtsko jahanje za otroke zelo zanimivo ter bi na njih dobro vplivalo.

Zanimivo bi bilo, če bi vaš program bil izveden celotno. Seveda pa bi bilo tudi lepo, če

bi jim nudili vse možnosti, ki nam jih nudi okolje.

ŠTJAKOVA DEŽELA

XXXVIII

Tretji intervju smo izvedli z gospo ravnateljico OŠ Žnideršiča Ilirska Bistrica Karmen Šepec.


Projekt je zanimiv in vreden spodbude, sploh če bo realiziran v zastavljeni obliki.

Pomembno je, da bo ponudba učencem tudi cenovno ugodna, saj je od tega v veliki

meri odvisno, za kaj se šole pri organizaciji dejavnosti ob pouku odločamo.


osnovnošolce oziroma za učitelje, ki poučujejo predmete, kot so družba, narava,

spoznavanje okolja?

Ponujene storitve so zanimive za osnovnošolce, pomembno je uskladiti dejavnosti z

vsebinami v učnih načrtih po posameznih predmetih in s priporočili za izvedbo

dejavnosti ob pouku (naravoslovni, športni, kulturni, tehniški dnevi).

3. Ali je vaša šola zainteresirana za tovrstne ponudbe?

Kot šola smo zainteresirani za kakšne dejavnosti, ki pa morajo biti predvsem cenovno

dostopne.

4. Bi bili pripravljeni vaše otroke peljati ne enodnevno strokovno ekskurzijo v Štjak?

Glede enodnevnih in večdnevnih strokovnih ekskurzij lahko poudarim, da smo

pripravljeni, če bodo programi prilagojeni zahtevam učnih načrtov in bodo cenovno

dostopni oziroma primerljivi z ostalimi ponudniki. Vsekakor je prednost to, da je

lokacija blizu in zaradi tega tudi časovno in cenovno ugodna.



Odgovor je naveden v 4. odgovoru.


pomanjkljivosti, ki bi jih želeli izpostavili in odpraviti?

Z izvajanjem dejavnosti v CŠOD imamo zelo dobre izkušnje, tako vsebinsko kot

cenovno, pomanjkljivost je le ta, da posamezne dejavnosti (šole v naravi) ne dobimo

vsako leto zaradi velikega povpraševanja (tečaji plavanja, smučanja).

7. Katere dejavnosti bi vas zanimale v sklopu domovanja na naravoslovnem tednu?

Dejavnosti so vezane na učne načrte, trenutno na šoli izvajamo šolo v naravi v 7. in 8.

razredu (teme gozd, voda …).

ŠTJAKOVA DEŽELA

XXXIX

Četrti intervju smo izvedli z gospo ravnateljico Vrtca Jožefe Maslo Ilirska Bistrica, Ingrid Futur.


Projekt se mi zdi zanimiv, ker bo uporaben za širši krog ljudi oziroma skupin. Zanimive

se mi zdijo dodatne dejavnosti (jahanje, čebelarstvo …). Lahko bi se povezali tudi z

lokalno skupnostjo v smislu nudenja možnih storitev, za otroke ogled kake kmetije

(če je v vasi) … Za predšolske otroke se mi zdi zanimiv palček Štjak, ki predstavlja

rdečo nit, ki bi lahko povezovali vse štiri predstavljene dejavnosti. Istočasno je lutka

motivacijsko sredstvo za otroke.

2. Kaj menite o naših idejah? Se Vam zdijo ponujene storitve zanimive za osnovnošolce

oziroma za učitelje, ki poučujejo predmete, kot so družba, narava, spoznavanje

okolja?

Ideje se mi zdijo primerne, uporabne, zanimive, poučne.

3. Ali je vaš vrtec zainteresiran za tovrstne ponudbe?

Kot vrtec smo zainteresirani za tovrstne ponudbe, vendar omejeni s finančnimi

sredstvi, starostjo otrok in z oddaljenostjo kraja.

4. Bi bili pripravljeni vaše otroke peljati nn enodnevno strokovno ekskurzijo v Štjak?

Otroke ne bi peljali na enodnevno ekskurzijo, saj je kraj precej oddaljen od našega,

želimo si, da bi naši otroci najprej spoznali ožje lokalno okolje. Za osnovnošolske

otroke pa bi se mi zdelo primerno.


Na večdnevno ekskurzijo bi jih morda peljali, vendar bi morali predhodno preveriti

finančne zmožnosti družin. V Štjaku bi lahko bili 3 dni (2 nočitvi).

6. Ker ste verjetno obiskovalci CŠOD-jev, nas zanima, katere so tiste pomanjkljivost i, ki

bi jih želeli izpostavili in odpraviti?

Izkušenj s CŠOD nimam.

7. Katere dejavnosti bi vas interesirale v sklopu domovanja na naravoslovnem tednu?

V sklopu naravoslovnega tedna bi nas zanimalo:

− raziskovanje, opazovanje žive/nežive narave

− dejavnosti na prostem

− program za predšolske otroke

ŠTJAKOVA DEŽELA

XL

Peti intervju smo izvedli z gospo podravnateljico Vrtca Sežana Melito Švagelj.

Gospa Melita Švagelj, nam je zaradi pomanjkanja časa odgovorila na naša vprašanja pisno.

Njeno pismo si lahko preberete odspodaj.

Otrok v vrtcu in izven njega aktivno raziskuje pojave. Spoznava naravno okolje in se usmerja v aktivno

delovanje. Spoznava živali, rastline, predmete in pojave okoli sebe. Odrasli se moramo ustavljati in

preverjati svoj odnos do narave. Naši otroci si zaslužijo, da bodo kot odrasli živeli v svetu, ki je vsaj

tako lep kot je zdaj.

Otrok v sproščenem vzdušju sprosti svoj jaz, uveljavi svojo individualnost in interese. Dejavnosti zunaj

vrtca so za otroke preizkušnja njegove samostojnosti in sposobnosti prilagajanja in imajo pomembno

socializacijsko vlogo. Seveda imajo pomembno vlogo tudi vzgojitelji, katerih prvotna naloga je, da se

otroci zunaj vrtca počutijo sprejete in varne. Vzgojitelj mora otrokom nuditi popolno pozornost, ki naj

bo pozitivna, vzpodbudna, prijazna, individualizirana glede na vsakega otroka, pravična, razumevajoča

in sprejemljiva.

Projekt pripravljen v sodelovanju z lokalno skupnostjo za vse generacije, se mi zdi izredno zanimiv. S

tem se zagotavlja kakovostno vzgojo predšolskih otrok. Vpetost vrtca v kulturo okolja vpliva na

možnost doživljanja skupnosti. Otroci poglobijo dogodke in pojave v svojem okolju, živijo s svojim

krajem, z njegovo naravno in kulturno dediščino. Z veseljem bi obiskali Štjakovo deželo, kjer je dežela

pravljic in domišljije. Spoznali bi številne pravljične like. V začetku bi se odločili za enodnevni izlet.

Vsekakor razumemo, da nam Štjakova dežela ponuja doživetja in znanja s pravljičnim pohodom in

iskanjem skritega zaklada. Da ne pozabim na konje. V konjih je nekaj posebnega, nedorečenega,

nekaj kar nas vedno znova vleče v njihov svet.

Pravljična dežela bi lahko naravo še bolj približala človeku, oziroma znala človeka približati k njej, k

spoštovanju naravne dediščine, ohranjanju naravnih vrednot, odgovornosti za okolje, zdravega načina

življenja. O pobudah in zamislih bi seveda seznanili tudi starše in druge deležnike.

ŠTJAKOVA DEŽELA

XLI

Priloga št. 5 – skica maskote

NATEČAJ ZA MASKOTO ŠTJAKOVE DEŽELE

NATEČAJ ZA OSNOVNOŠOLCE

ŠTJAKOVA DEŽELA

PALČEK ŠTJAK

Razpisujemo likovni natečaj za osnovnošolce, ki bo potekal od 6. 12. 2013 do 15. 12.

2013.

Otroci naj nam narišejo risbo palčka.

Vsi tisti, ki boste sodelovali na natečaju, oddajte svoje risbe

palčka učiteljici likovne vzgoje.

Najlepše oblikovan palček bo izbran za maskoto Štjakove dežele.

Ime zmagovalca bo objavljeno v knjižici palčka Štjaka.

Slika 3: Palček

Vir: Internet

ŠTJAKOVA DEŽELA

XLII

ZAKLJUČEK NATEČAJ ZA MASKOTO ŠTJAKOVE DEŽELE

Ob zaključku natečaja smo prejeli mnogo skic. Zahvaljujemo se učiteljici likovne vzgoje Mateji Melan,

mentorici osnovnošolcev. Kot zmagovalko smo izbrali Julijo Pavletič iz 8. a Osnovne šole Srečka

Kosovela Sežana. To je njen palček oz. zdaj naš palček Štjak:

Slika 4: Maskota Štjakove dežele

Vir: Julija Pavletič

ŠTJAKOVA DEŽELA

XLIII

Priloga št. 6 – seznam opreme

Izdelek Cena Količina Spletna trgovina

Otroški lok Compound 23,38 € 10 http://www.lokostrelstvo.com

Lok za odrasle Impala 190,70 € 10 http://www.lokostrelstvo.com

Puščica Platinum plus 9,23 € 20 http://www.lokostrelstvo.com

Puščica Jazz 6,46 € 30 http://www.lokostrelstvo.com

Stojalo za lok

Type 3 9,05 € 20 http://www.lokostrelstvo.com

Armirano lice tarče (Fita 80) 1,27 € 10 http://www.lokostrelstvo.com

Armirano lice tarče 3x20 0,36 € 10 http://www.lokostrelstvo.com

Ščitnik za roke

Riot otroški 26,36 € 15 http://sixsixone.com

Mladinsko gorsko kolo MX 24 142, 49 € 15 http://www.intersport.si

Gorsko kolo Fusion 40 319,99 € 2 http://www.intersport.si

Otroška kolesarska čelada Aero Kids

Pro 10,49 € 15 http://www.intersport.si

Kolesarska čelada Aero X311 12,59 € 2 http://www.intersport.si

Prenosno projekcijsko platno 149,90 € 2 http://www.ideo.si

Projektor Acer X112 326,62 € 2 http://www.mimovrste.com

Plezalna mreža 960,00 € 1 http://www.sportnatrgovina.si

Kompas DT 100 13,99 € 15 http://www.iglusport.si/kompas

Teleskop Calestron 35,64 € 2 http://www.mimovrste.com

Skupaj: 8.265,93 €

http://www.lokostrelstvo.com/







http://sixsixone.com/

http://www.intersport.si/




http://www.ideo.si/

http://www.mimovrste.com/

http://www.sportnatrgovina.si/plezalna-mreza

http://www.iglusport.si/kompas

http://www.mimovrste.com/

ŠTJAKOVA DEŽELA

XLIV

Priloga št. 7 – slika spletne strani

Slika 5: Naša spletna stran Blog arnes

Vir: Internet

ŠTJAKOVA DEŽELA

XLV

Priloga št. 8 – slika Facebook strani

Slika 6: Slika Facebook strani

Vir: Facebook

ŠTJAKOVA DEŽELA

XLVI

Priloga št. 9 – načrt predstavitve na tržnici

Na turistični tržnici bomo sodelovali naslednji dijaki:

1. Eva Opara

2. Ana Terčon (oblečena v sestro palčka Štjaka)

3. Nicol Vujović

4. Tjaša Margon

4. Semin Mahmić

5. Aida Nuhanović

6. Mark Zadnik

Na turistični tržnici bomo predstavili našo nalogo s pomočjo promocijskega gradiva (katalogi, brošure,

slike in podobno). Stojnico bomo okrasili v obliki narave oz. na tematiko Štjakove ežele.

Nudili bomo vse informacije in podrobnosti s pomočjo osnutkov iz naše naloge.

Za animacijo obiskovalcev bomo poskrbeli tako, da bomo organizirali manjši lov za zakladom.

Pri lovu bodo obiskovalci iskali manjše nagrade v prostorih sejma.

Pri tem jih bo spremljala sestra palčka Štjaka, v katero se bo oblekla Ana Terčon.

ŠTJAKOVA DEŽELA

XLVII

Priloga št. 10 – terminski plan

Aktivnost September

2013

Oktober

2013

November

2013

December

2013

Januar

2014

Februar

2014

Zbiranje

ideje

Zbiranje

podatkov

informacij

Izdelava

programa

Izdelava

reklamnega

materiala

Priprava

predstavitve

Obisk šol in

predstavitev

naše

ponudbe

Realizacija

projekta

ŠTJAKOVA DEŽELA

XLVIII

Priloga št. 11 – seznam sodelujočih dijakov

SEZNAM SODELUJOČIH DIJAKOV/ŠTUDENTOV

Naziv šole Ime in priimek

dijaka/študenta Razred/letnik

Kraj stalnega

bivališča

Letnica

rojstva

ŠC Srečka Kosovela Sežana Nicol Vujović 4. ET Divača 1995

ŠC Srečka Kosovela Sežana Eva Opara 4. ET Sežana 1995

ŠC Srečka Kosovela Sežana Tjaša Margon 4. ET Gorenje pri Divači 1994

ŠC Srečka Kosovela Sežana Ana Terčon 4. ET Sežana 1995

ŠC Srečka Kosovela Sežana Aida Nuhanović 4. ET Divača 1995

ŠC Srečka Kosovela Sežana Semin Mahmić 4. ET Sežana 1994

ŠC Srečka Kosovela Sežana Mark Zadnik 4. ET Sežana 1994

11. mednarodni festival veČ znanja za veČ turizma...

Documents