PREDSTAVITVENI ZBORNIK1. PODATKI O TUDIJSKEM PROGRAMU1.1 Naslov tud!s"#$a %&o$&a'aPrvostopenjski univerzitetni tudijski program Primerjalna knjievnost in literarna teorija 1.( T&a!a)!# tud!s"#$a %&o$&a'atudijski program traja 3 leta.1.* t#vlo E+TStudijski program je ovrednoten s 180 ECTS.1., Nav#d-a s'#&re za enopredmetni nepedagoki tudijski program.1.. St&o"ov) )aslov d%lo'a)tadiplomirani literarni komparativistist !"#$% okrajano& dipl. lit. komp. !"#$ oz.diplomirana literarna komparativistka !"#$% okrajano& dipl. lit. komp. !"#$(. TEME/JNI +I/JI PROGRAMA IN SP/ONE KOMPETEN+E0 KI SE PRIDOBIJO S PROGRAMOMPrvostopenjski tudijski programPrimerjalna knjievnost in literarna teorijaposreduje tudentom'tudentkam znanja z najirega podro(ja literarne vede terji)vpeljujevosnovekomparativistike% literarnezgodovineinliterarneteorije.Pose*no pozornost namenja razmerju literature skupaj z drugimi umetnostmi% patudi pro*lematiki slovenske literature na ozadju evropske oziroma svetovneliterature.Eno izmedosrednji) te+i( tudija jeprav preu(evanjeslovenskeliterature v mednarodnem kontekstu.tudij usposa*lja tudentke in tudente za delo z literarnimi *esedili% za katerostapotre*ni literarnarazgledanostinirokokulturnoo*zorje. ,onkretnoji)naosnovni ravni usposa*ljazaliterarnoali kulturnonovinarstvo% urednikodelo!zalo+*e% (asopisi% radio% televizija$% dramaturko delo !gledali(e% radio$% literarnokritikoinpu*li-istiko. .iremsmislupaji)usposa*ljatudi zadelo% ki ni vneposredni zvezi z literarnim*esedilom% kot je organiziranje doma(i) inmednarodni) kulturni) dogodkov% predstavljanje razli(ni) ustanov v javnosti !P/$ali pisanje reklamni) sporo(il.0iplomanta odlikujejo !splone kompeten-e$&1 poznavanje in2orma-ijske te)nologije1 z*iranje in ra*a virov in in2orma-ij1 povezovanje starega v3denja z novim1 ko)erentno posredovanje prido*ljenega v3denja v ustni ali pisni o*liki 1 razumevanje in ra*a vsaj dve) tuji) jezikov1 pisanje v sloven(ini za strokovno in laiko javnost 1 zmo+nost za timsko delo in komunika-ijo1 poznavanje osnov )istori(nega in teoreti(nega miljenja1 postavitev predmeta o*ravnave v primerjalno razmerje z ne(im drugim kot zasnutek interdis-iplinarne o*ravnave1 opa+anje pro*lema% postavitev in argumentiranje teze v zvezi s pro*lemom1 analiti(na raz(lenitev in sinteti(no motrenje pro*lema v irem kontekstu1 dialoko pojasnjevanje predlagane reitve pro*lema1 ra*a znanstvenega aparata1 eti(na samore4eksija in zavezanost pro2esionalni etiki*. POGOJI ZA VPIS IN MERI/A ZA IZBIRO OB OMEJITVI VPISA. prvostopenjski univerzitetni tudijski programPrimerjalna knjievnost inliterarna teorija se la)ko vpie&a$ kdor je opravil maturo%*$ kdor je pred 1. 5. 1667 kon(alkaterikolitiriletnisrednjeolskiprogram.8ddelek razpie 90 vpisni) mest za redne tudente in 7 za izredne.:e *o sprejet sklep o omejitvi vpisa% *odo kandidati iz to(ke a$ iz*rani glede na&1 sploni uspe) pri sploni maturi !50; to(k$1 sploni uspe) v 3. in D ;D 1,D *D *>DPrimerjalna knji+evnost 9 50 C 80 10 1D *D *.DPrimerjalna knji+evnost 9 50 C 80 10 1lozo2ske antropologije in prika+e pro*lem predtragi(ni) elementov v tragediji. /azgrne njeno motivno in tematsko razli(nost ter se nazadnje dotakne pro*lema tragedije pri Sloven-i).P&'#&!al)a ")!3#v)ost 16 T&a$#d!a ) t&a$4)o !5 ECTS$Predavanja o*segajo pregled atike tragedije% njeni) za(etkov% vr)a in kon-a ali ?smrti@ tragedije. Pose*no pozornost namenjajo predtragikim elementom in analizirajo ritualno tragedijo% pri tem pa iz)ajajo iz Jristotelove opredelitve ?lepe tragedije@% ki ima v nasprotju z ritualno la)ko le peripetijo% tj. o*rat iz sre(e v nesre(o. S tem pove+ejo vzpostavitev estetskega do+ivljaja. Poleg tega raz(lenijo temeljne grke pojme% ki pridejo v potev pri razumevanju tragedije% od m'mesis% k(t)arsis% anagn*risis in perip+teia do samega pojma m,t)os. Pojem tragi(nega predstavijo z gledi(a >lozo2ske antropologije in razgrnejo lo(itev tragedije in tragi(nega. 8*ravnavajo pro*lem tragedije v novoveki Evropi in se nazadnje dotaknejo tudi pro*lema tragedije pri Sloven-i).P&'#&!al)a ")!3#v)ost 16 I'a$olo$!a !5 ECTS$Predmet o*ravnava pred)odnike!Taine% Mazard$ in glavnepredstavnike !Carr3% PageauN$ komparativisti(ne imagologije. Pogla*lja se v imagoloko terminologijo !zavedanje'nezavedanje 0rugega% opazujo(a'opazovana de+ela% stereotipi in avtostereotipi v literaturi$ ter preu(uje razmerja med Oazom in 0rugim v zgodovini literature !manija% 2o*ija% >lija$. Predstavi imagoloke raziskave oz. analizo 0rugega viz*ranem literarnem korpusu !npr. podo*o #em-a kot glas*enika v 2ran-oski knji+evnosti% >lo)elenizem% antisemitizem v knji+evnosti$. Pose*na pozornost je namenjena podo*i tuji) krajev !Penetke% Pariz$ in podo*i tujega !Qidje% Mrvati$ v slovenski knji+evnosti ter podo*i Sloven-ev v tuji knji+evnosti !enoa% /ot)% Pa-)mannova% Coel)o% #odier$.P&'#&!al)a ")!3#v)ost 16 Z$odov)a ava)t$a&d !5 ECTS$Predmet o*sega pregled avantgardisti(ne ustvarjalnosti od italijanskega 2uturizma prek 0J0E% nemkega ekspresionizma% ruske avantgarde !2uturizem% produktivizem% konstruktivizem% proletkult$% do zenitizma in nadrealizma in nji)ove vplive na slovensko avantgardo% kjer *o pose*ej izpostavljen ,osovelov kontstruktivizem. Predmet po drugi strani o*ravnava pojem in zgodovinski razvoj posamezni) avantgardni) +anrov% pose*ej nji)ovo de)ierar)iza-ijo. /azgrne nji)ovo motivno in tematsko razli(nost ter predstavi pro*leme tudi pri Sloven-i). Pose*ej izpostavi intermedialni zna(aj zgodovinske avantgarde in nave+a na postavantgardo po 9. vojni.Z$odov)a sv#tov)# ")!3#v)ost 16 P$l#d sv#tov)# ")!3#v)ost !5 ECTS$Predavanja podajajo sinteti(en pregled stari) orientalski) knji+evnosti !sumerske% egip(anske% *a*ilonskoCasirske% )e*rejske% ara*ske% perzijske% indijske% kitajske in japonske knji+evnosti v starem oziroma srednjem veku$% anti(ne knji+evnosti !grke in rimske$% evropske srednjeveke ter potem renesan(ne% *aro(noCklasi-isti(ne% razsvetljenske% predromanti(ne in romanti(ne knji+evnosti% pa knji+evnosti realizma% naturalizma% nove romantike% dekaden-e% sim*olizma% moderni) smeri 90. stoletja% ekspresionizma% eksisten-ializma% modernizma% postmodernizma in postCpostmodernisti(ni) usmeritev. Ta pregled dopolnjujejo s pregledom sodo*ni) zunajevropski) knji+evnosti !latinskoameriki)% a2riki)% azijski)% kari*ski)$ s poudarkom na spe-i>ki tako imenovane postkolonialne literature.Z$odov)a sv#tov)# ")!3#v)ost 16 Z$odov)a "&at"# %&o2# !5 ECTS$Predmet podaja pregled razvoja kratke pripovedi od za(etkov v egiptovski knji+evnosti !Sin#)ejeva zgod%a$ prek anti(ne !"iletske zgod%e$ in srednjeveke !laiji% 2a*liauji% na*o+ne zgod*e% kazusi% eksempli% 2a-etije itn.$ do renesan(ne. Prika+e vzroke za izo*likovanje umetniko dognane novele v renesansi pri Po--a--iu in nekateri) drugi) avtorji) !Pandello% Dargareta #avarska% Cervantes$% o*ravnava vnovi(ni vzpon novele v romantiki !oet)e% ,leist% MoFmann itn.$ in nastanek s)ort stor- po njej !Poe$ ter sledi razvoju o*e) zvrsti v realizmu in naturalizmu !=lau*ert% ogolj% ,eller% Daupassant itn.$. Pose*no podro*no predstavi nastanek moderne kratke zgod*e pri :e)ovu in OoR-eu% ki se opirata na strukturo (rti-e% in poda panoramski pregled pro*lematike kratke pripovedi v 90. stoletju od nove romantike do postmodernizma.Z$odov)a sv#tov)# ")!3#v)ost 16 Z$odov)a &o'a)a !5 ECTS$Predavanja podajajo pregled razvoja romana od njegovi) za(etkov v antiki. 8*ravnavajo osrednje anti(ne !.a/nis in 0loa% Etiopske zgod%e% 0ajrej in 1alir)oa% Satirikon% Zlati osel$% srednjeveke !romani C)retiena de TroRes% oman o 2leksandr#% oman o 3ristan# in 4zoldi$% renesan(ne !&argant#a in Pantagr#el% Lazar!ek iz 3ormesa% .on 1i)ot$% *aro(ne in klasi-isti(ne !1neginja 1levska% Simpli5i#s Simpli5issim#s$% razsvetljenske !o%inson 6r#soe% 1andid$% predromanti(ne !Emile% 3rpljenje mladega 7ert)erja$% romanti(ne !7averle-% 8ivljenjski nazori "a!ka "#rra$% realisti(ne in naturalisti(ne !de!e in !rno% "adame 9ovar-% Zlo!in in kazen% :ojna in mir$% modernisti(ne !Ulikses% : iskanj# izg#%ljenega!asa% &rad% :alovi$ in eksisten-ialisti(ne romane !1#ga% &n#s$% novea# roman !3ripti)% :o-e#r$% magi(norealisti(ne !Sto let samote% istan5$% postmodernisti(ne !4me roe% 8enska /ran5oskega poro!nika$ in postkolonialne romane !"ravlji!a v savani% 3olma!i$.Z$odov)a sv#tov)# ")!3#v)ost 16 Ra2vo! 'od#&)# %&o2# !5 ECTS$S kom*ina-ijo du)ovnozgodovinske in literarnozgodovinske metode je najprej o* konkretni) primeri) !Momer% Petronij% 0ante% Po--a--io% /a*elais% Cervantes% Ba =aRette% .oltaire% 0e2oe% Sterne% oet)e% MoFmann% Stend)al% ,a2ka$ predstavljen razvoj proze do postmodernizma% potem pa -elovito prikazana pro*lematika postmodernizma. Predstavljeni so postmoderna do*a s kulturnozgodovinskega% du)ovnozgodovinskega% so-iolokega in >lozo2skega gledi(a% vodilne svetovne in slovenske teorije postmodernizma% pro*lematika postmodernizma vevroameriki prozi% postmodernizem v osrednji) tokovi) !magi(ni realizem% novi roman% amerika meta>k-ija% roman paranoje$ in slovenski postmodernizem. Pose*na pozornost je namenjena meta>k-iji in med*esedilnosti kot temeljnima postmodernisti(nima postopkoma ter postmoderni pro*lematiza-iji ustaljeni) !tudi literarnovedni)$ vrednot% prepri(anj in pojmov.Z$odov)a sv#tov)# ")!3#v)ost 16 Z$odov)a #v&o%s"# d&a'# !5 ECTS$#astanek evropske dramatike v antiki. Jnti(na tragedija in komedija. Srednjeveko gledali(e. Eliza*etinsko gledali(e in panski zlati vek. ,one- tragedije in pre)od k me(anski drami. Aa(etki moderne drame pri nemki) romantiki) !PS-)ner% Benz% ,leist$. =in de siT-le% realisti(noCnaturalisti(na dramaturgija!Aola% K*sen% Strind*erg$ in antirealisti(na dramatika !Strind*erg% Daeterlin-k% OarrR$. 0rama a*surda !Pe-kett% Kones-o$. 0ramski postmodernizem. 0rama ?u 2ris@.Z$odov)a sv#tov)# ")!3#v)ost 16 Novov#"a %o#2!a !5 ECTS$Predavanja so namenjena razvoju glavni) novoveki) pesniki) zvrsti. 8*ravnavajo epsko poezijo od renesan(ni) in *aro(ni) epov !Poiardo% Jriosto% Tasso% Dilton$ prek romanti(ne pesnitve !PRron% Preeren$ in romana v verzi) !Pukin$ do narativne poezije 90. stoletja% lirsko poezijo pa od Petrar-e% 2ran-oske !/onsard% 0u PellaR% Bouise Ba*3$ in angleke renesanse !S)akespeare$ prek *aro(ni) manieristov !ongora$ do veliki) romanti(ni) pesnikov !MUlderlin% #ovalis% Bamartine% Dusset% Coleridge% LordsEort)% Pukin% Di-kieEi-z% Da-)a% Preeren$ in moderne lirike !Paudelaire% Dallarm3% .erlaine% /im*aud% .al3rR% L)itman% EmilR 0i-kinson% /ilke% Plok% T. S. Eliot% ,ava>s itn.$.Z$odov)a sv#tov)# ")!3#v)ost 16 Uvod v a)t4)o ) sd)!#v#"o ")!3#v)ost !5 ECTS$Pregleden prikaz osrednji) del grke in rimske antike !grka epika& Momer% MeziodG grka proza& Merodotove Zgod%e% Platonovi dialogi% grki romanG grka lirika& Pindar% Sap2o% JnakreontG grka dramatika& Jjs)il% So2okles% EvripidG rimska epika& .ergilij& rimska lirika& 8vidij% Ti*ul% Proper-ij% Mora-ijG rimska dramatika& Plavt% Teren-ijG rimskaproza& Petronij% Jpulej$ ter srednjeveke knji+evnosti !Edda, 9eo;#l/, Pesem o Ni%el#ngi), 9oanska komedija, oman o &ral#, oman o vrtni5i$. Predavanja so zasnovana predstavitveno% zarisujejo literarnoC in kulturnozgodovinski pomen o*ravnavani) del in podajajo tudi nji)ov iri du)ovnozgodovinski kontekst.Z$odov)a sv#tov)# ")!3#v)ost 16 Z$odov)# ) lt#&atu&a !5 ECTS$Predavanja o*ravnavajo razli(ne na(ine% kako literatura !s poudarkom na romanu$ o*likuje preteklost in prikazuje zgodovino. Seznanjajo z razliko med -ikli(nim in linearnim (asom v zgodovinskem razvoju literature. 8*segajo ep in dramoz navezavo na mit !Kliada% Per+anke% Eneida itn.$% renesan(no )istori(no igro !S)akespeare$% ?rojstvo@ zgodovinskega romana in drame v romantiki !Kvan)oe% LaverleR% Daria Stuart$% realisti(no in naturalisti(no povezavo zgodovine z dru+*enimi spremem*ami !dru+*eni in dru+*enokriti(ni romanG/de(e in (rno% :loveka komedija% .ojna in mir% erminal itn.$% novosti% ki ji) razvije modernisti(na literatura v o*likovanju (asa in zgodovine !Proust% .. Lool2% OoR-e% Eliot% T)omas Dann% Pro-)% Vour-enar% LilderGdrama v ideolokem anga+maju& Pis-ator% Pre-)t% S)aE itn.$% postmodernisti(na literatura s ?konstrukti@ zgodovine !E-o itn.$ ter sodo*na literatura% ki v med*esedilnem razmerju z novimi o*likami zgodovinopisja !?mikrozgodovina@% pri(evanje itn.$ prenavlja avto*iogra2ske zvrsti% *iogra>jo in zgodovinski roman ter izumlja nove zvrsti !)etero*iogra>ja !Dalou2$% dokumentarni roman !Capote$% pri(evanjska literatura !0rndiW$$. 8* tem predavanja izpostavijo predstavljanja zgodovine v postkolonialni literaturi !0je*ar% Sing)% /us)die itn.$.Uvod v lt#&a&)o t#o&!o !5 ECTS$Predmet o*sega naslednje tematske sklope& pojem% o*seg in zgodovinski razvoj literarne teorije% tradi-ionalne in sodo*ne razdelitve literarne teorije glede na njene dis-ipline% temeljne pojme in vpraanja poetike% stila ali literarne stilistike% teorije verza ali verzologije% ontologije% 2enomenologije in mor2ologije literarnega dela% teorije literarni) zvrsti in teorije literarnega vrednotenja ali literarne aksiologije. 8*ravnava razliko med sodo*no in tradi-ionalno% ?su*stan-ialisti(no@ literarno teorijo./t#&a&)a t#o&!a 16 P&'#&!al)a v#&2olo$!a !5 ECTS$Predavanja seznanjajo s temeljnimi prin-ipi verzi>ka-ije !kvantitativno% sila*i(no% ak-entua-ijsko in sila*otoni(no verzi>ka-ijo$% z osnovnimi pesnikimi postopki in pojmi !ritem% metrum% rima% asonan-a% alitera-ija itd.$ ter z verznimi% kiti(nimi in pesemskimi o*likami v razli(ni) jeziki) in na-ionalni) knji+evnosti) od antike do postmodernizma. Ded verznimi ritmi so pose*ej izpostavljeni anti(ni daktilski )eksameter% 2ran-oski aleksandrine-% italijanski jam*ski enajstere- ter tro)ejski in jam*ski osmere-% med kiti(nimi o*likami dantejevska ter-ina% med pesemskimi o*likami pa tru*adurska sekstina% srednjeveka kro+na o*lika in sonet kot krona evropske lirike. Predavanja se ne omejujejo le na evropsko tradi-ijo% temve( ponujajotudi vpogled v pesnike o*like iz zakladni- neevropski) -iviliza-ij in kultur. Podro*no o*ravnavajo japonske pesnike o*like% med katerimi je naj*olj znan )aiku% indonezijskoCmalajski pantum% ara*ske gazele itd. Poleg raznovrstni) pesniki) o*lik v vezani *esedi sta pozornosti dele+na tudi prosti verz in pesem v prozi./t#&a&)a t#o&!a 16 Na&atolo$!a !5 ECTS$Aa(etki naratologije oziroma teorije pripovedovanja v anti(ni in srednjeveki retorikiGrazvoj naratologije v 90. stoletju skupaj z vzponom literarne teorije. 8srednje naratoloke teorije !Stanzel% ruski 2ormalisti% Poot)% enette% Todorov% van 0Rjk% reimas% Pal% C)atman% Culler idr.$ in nji)ovi pojmi !tipi pripovedoval-a% gledi(e% +ari(e% pripovedna perspektiva% pripovedna raven% zgod*aCo*delava% aktantski oziroma delovalniki modeli itn.$.Teorija pripovednitva kot interdis-iplinarni diskurz !povezave s teorijo >lma% analizo mitov itn.$./t#&a&)a t#o&!a 16 T#o&!a d&a'# !5 ECTS$ dolo(itev *istva dramatike glede na drugi dve literarni vrsti !komunika-ijska s)ema v dramatiki% uprizoritev kot nujna dopolnitev teksta$ spoznavanje osnovni) pojmov iz teorije drame !dramsko dejanje% prostor% ose*e% tipi$ razvoj dejanja v tradi-ionalni drami !=reRtagova piramida$ razlike med tradi-ionalno in sodo*no dramo odprta in zaprta 2orma v drami na(ini trans2orma-ije teksta v uprizoritev analiza dramski) tekstov !aktantski modeli$dramski +anri 90. stoletjaG predstavitev in dolo(itev poeti(ne drame% eksisten-ialisti(ne drame in drame a*surda/t#&a&)a t#o&!a 16 I2-&a)a %o$lav!a 2 lt#&a&)# t#o&!# !5 ECTS$Pro*lemsko osredoto(anje na aktualne teme s podro(ja literarne teorije% npr. na vpraanje ontolokega statusa in *istva ter s tem povezano vpraanje avtonomnosti literarnega dela. Predstavljanje primerov iz literarne zgodovine% ko literarna dela niso *ila razumljena kot >k-ija !sodni pro-esi proti avtorjem te) delG neprimerni odzivi *ralstva% na primermno+i(ni samomori pod vplivom 3rpljenja mladega 7ert)erja itn.$G re4eksija tega dogajanja z literarnoteoretskega gledi(a./azjasnjevanje ontolokega statusa literarnega dela z gledi(a literarne teorije% prava% >lozo>je% psi)ologije in logike./t#&a&)a t#o&!a 16 /t#&a&)a to&"a !5 ECTS$,ratek pregled zgodovine retorike v r(iji !so>sti% orgias% Jristotel$% /imu !Ci-ero$ inpozneji) o*do*ji).8*ravnava retori(ni) >gur s pomo(jo ,vintilijanove sistematiza-ije. Pregled >gur zamenjave !meta2ora% alegorija% peri2raza% antonomazija% sinekdo)a% metonimija$% >gur dodajanja !ana2ora% epi2ora% anadiploza% paronomazija$% >gur odvzemanja !elipsa% zevgma$ in >gur preme(anja !)iper*aton% )ipalaga$.8*ravnava miselni) >gur. Pregled drugi) sistemov in spe-i>(ni) meta2oroloki) vpraanj. Jnaliza 2unk-ije retori(ni) >gur v *esedilu.Slov#)s"a ")!3#v)ost !5 ECTS$Predmet daje zgo(en pregled slovenske knji+evnosti& srednji vek !Pri+inski spomeniki% -erkvene pesmi in molitve$% protestantizem% katolika re2orma-ija !-erkvene pesmi% pridige$% razvoj posvetne pesmi pred Pisani-ami% Pisani-e% .odnik in vr) s Preernom% pesniki in pisatelji med romantiko in realizmom !od Oarnika do Tav(arja% s poudarkom na razvoju slovenskega romana$% slovenska moderna !s poudarkom na razvoju slovenske dramatike$. Sledi sinteti(en pregled vse) tre) literarni) nadzvrstiv o*do*ju med vojnama in nji)ov razvoj v drugi polovi-i 90. stoletja. 8* tem *odo podane osnovne in2orma-ije o kulturi% politiki% dru+*i% narodnem vpraanjuG o vlogi olstva% tiska in periodikeG o estetski) usmeritva) in literarni) programi). Jnaliza in interpreta-ija posamezni) del sega od o*likovne in slogovne analize do so-ioloke% eti(ne% >lozo2ske interpreta-ije ter idejni) in tematski) zna(ilnosti.Slov#)s" !#2" !5 ECTS$Predavanja opredelijo temeljne sestavine sodo*ne slovenske jezikovne situa-ijeG ozna(ijo dru+*eni status sloven(ine s kratkim zgodovinskim pregledom in s sodo*no dr+avno in mednarodno opredelitvijo. Slovenski jezik opredelijo kot kontinuum teritorialni)% so-ialni)% 2unk-ijski) in drugi) jezikovni) zvrsti. Pose*no pozornost namenijo opredelitvi knji+nega'standardnega slovenskega jezika kot kodi>-irane jezikovne zvrsti. Pojasnijo sistemsko% *esedilno in identi>ka-ijsko logiko jezikovne norme. tudentje'ke podro*neje spoznajo temeljne slovenske knji+nojezikovne priro(nike !Slovar slovenskega knjinega jezika% Slovenski pravopis% Slovensko slovni5o$ in temeljne sodo*ne jezikovne vire !korpusa slovenskega jezika lozo2ske dis-ipline% >lozo>je umetnosti% v (asu romantike. 8*mo(je estetskega opredelijo kot o*mo(je posredovanja nad(utnega s (utnim in za(nejo pri grki% zlasti platonisti(ni misli o lepem in umetnosti oziroma pesnitvu% ki jo kontrastirajo z judovskim *i*li(nim razumevanjem lepega% ter prvine o*ojega odkrijejo v poznoanti(ni kr(anski sintezi !0ionizij Jreopagit$. #adro*no sledijo nastanku druge pomem*ne estetske kategorije% kategorije vzvienega% v antiki !PsevdoCBongin$ in njeni uveljavitvi v 18. st. !Purke% ,ant$ ter% navsezadnje% povzdignjenju umetnosti oziroma pesnitva v privilegirani prostor razodevanja lepega oz. a*solutnega v (asu romantike !Najstareji program sistema nemkega idealizma% =. S-)legel$.P&'#&!al)a ")!3#v)ost (6 Ro'a)t4)a #st#t"a !8 ECTS$Predavanje zajema tri sklope. #ajprej o*ravnava romanti(no teorijo literature% kot jo je razvil zlasti =. S-)legel !2ragment% roman kot univerzalna poezija% sim*ol in alegorija% romanti(na ironija$. Potem predstavi velike romanti(ne estetike oziroma >lozo2ske sisteme umetnosti !S-)elling% Megel$ s pose*nim ozirom na sistemati(ni in )krati )istori(ni delitvi posamezni) umetnosti% pa tudi na delitvi literarni) vrst oz. nadzvrsti% tj. lirike% epike in dramatike% znotraj literature. #azadnje se dotakne e poetik 16. stoletja% ki iz)ajajo iz tradi-ije renesan(ni) normativni) poetik% vendar so vase *olj ali manj sprejele tudi spekulativno podlago >lozo2ski) estetik !.is-)erjeve% otts-)allove itn.$.P&'#&!al)a ")!3#v)ost (6 Mod#&)a #st#t"a !8 ECTS$Doderna estetika ima svoje iz)odi(e v romanti(ni estetiki !S-)elling% Megel$% v drugipolovi-i 16. stoletja !Paudelaire% #ietzs-)e$ in predvsem v 90. stoletju !Buka-s% Kngarden% Meidegger% Penjamin% adamer% Jdorno% DukarovskR% Pense% Sartre% BRotard itn.$ pa do+ivi korenite spremem*e. Predavanja podajo kratek pregled vodilni) estetski) teorij v tem o*do*ju in se pose*ej osredinijo na paradigmatske spremem*e. Podro*neje o*ravnavajo noveje estetske teorije po drugi svetovni vojni% ki prinaajo nove pro*lemske vidike% npr. matemati(no estetiko% ki*erneti(no estetiko% estetiko grdega% estetiko virtualnega% postmoderno estetiko itn.P&'#&!al)a ")!3#v)ost (6 Z$odov)a lt#&a&)# v#d# !8 ECTS$Predavanja o*ravnavajo izvire evropske literarne vede v antiki !Platon% Jristotel% Mora-ij% anti(na retorika itn.$. Sledijo anti(ni tradi-iji% ki se *olj ali manj nadaljuje tudiv srednjem veku in renesansi !0ante% Cint)io% Castelvetro itn.$ ter se v do*i klasi-izma utrdi v podo*i normativni) poetik. Prika+ejo nastanek moderne literarne vede v romantiki !*rata S-)legel$ in njen poromanti(ni razvoj z nara(ajo(o te+njo po znanstvenosti% predvsem v 90. stoletju. /e4ektirajo tudi razmerje med splono% primerjalno in na-ionalno literarno vedo ter predstavijo razvoj slovenske literarne vede.P&'#&!al)a ")!3#v)ost (6 P#s)" 'od#&)2#' ) %ost'od#&)2#' !8 ECTS$Predavanja podaja teoreti(en uvodv razumevanje tradi-ionalne in moderne poezije%o*enem pojasnjujejo vse*ino in )istoriat pojmov% kot so moderna% modernizem% postmoderna% postmodernizem% tradi-ionalno% sodo*no. Agodovinski del sledi za(etkom moderne poezije na Slovenskem !Durn% ,osovel% Pod*evek$% razvoju modernizma v o*do*ju med o*ema svetovnima vojnama in nato pose*nostim in radikaliza-iji modernizma ter pre)odu iz modernizma v postmodernizem v drugi polovi-i 90. stoletja. Slovenski avtorji so o*ravnavani v kontekstu literarnozgodovinski) prelomov in poetoloki) metamor2oz znotraj evropskega oz. svetovnega pesnitva. Predavanja se sklenejo z vpogledom v aktualno pesniko produk-ijo in s kriti(noCanaliti(no o*ravnavo razli(ni) interpretativni) modelov in teoretskoC>lozo2ski) razlag modernisti(nega in postmoderni(nega pesnitva.P&'#&!al)a ")!3#v)ost (6 Slov#)s" &o'a) v "o)t#"stu !8 ECTS$Predavanja uvodoma pregledujejo razli(ne teorije romana% ji) sistematizirajo% kriti(noCanaliti(no predstavljajo in s tem pripravljajo teoretsko podlago za razumevanje romana kot pose*ne literarne zvrsti. 8*ravnavajo )istoriat in vse*ino pojma ?roman@% nato pa se posve(ajo spe-i>ki slovenskega romana% njegovi) za(etkov% ?*lokiranosti@ in razvojni) metamor2oz skoz 90. stoletje vse do modernizma% postmodernizma in romaneskne proze po postmodernizmu. Predavanjase ustavljajo zlasti o* najizraziteji) in literarnoCestetsko najprodorneji) teksti) slovenski) romanopis-ev% nji)ove tematske% poetoloke% idejne% kulturnozgodovinskein >lozo2ske aspekte aktualizirajo in interpretirajo% o*enem pa slovensko romanesknoproduk-ijo postavljajo v primerjalni kontekst evropskega oz. svetovnega romana. P&'#&!al)a ")!3#v)ost (6 /t#&a&)a ) Fl's"a 2$od-a !8 ECTS$Predmet podaja kratek teoreti(ni uvod v pro*lematiko razmerja med literaturo in >lmom ter predstavi naj*olj znane in zna(ilne >lmske upodo*itve kanoni(ni)% tako stareji) kot noveji) literarni) *esedil !.on 1i)ot, o%inson 6r#soe, 3om =ones, Prevzetnost in pristranost, :ojna in mir, 2na 1arenina, "adame 9ovar-, Zapiski iz podzemlja, Lolita, Sr5e teme, Zadnje leto v "arein%ad#, 8enska /ran5oskega poro!nika, 4me roe itn.$. Prika+e in analizira literarno *esedilo in njegovo >lmsko upodo*itev ter ju primerja. "gotavlja in kriti(no ovrednoti spremem*e% ki ji) do+ivi 2a*ula pri pre)odu iz enega medija v drugega. Z$odov)a sv#tov)# ")!3#v)ost 16 P$l#d sv#tov)# ")!3#v)ost !5 ECTS$Predavanja podajajo sinteti(en pregled stari) orientalski) knji+evnosti !sumerske% egip(anske% *a*ilonskoCasirske% )e*rejske% ara*ske% perzijske% indijske% kitajske in japonske knji+evnosti v starem oziroma srednjem veku$% anti(ne knji+evnosti !grke in rimske$% evropske srednjeveke ter potem renesan(ne% *aro(noCklasi-isti(ne% razsvetljenske% predromanti(ne in romanti(ne knji+evnosti% pa knji+evnosti realizma% naturalizma% nove romantike% dekaden-e% sim*olizma% moderni) smeri 90. stoletja% ekspresionizma% eksisten-ializma% modernizma% postmodernizma in postCpostmodernisti(ni) usmeritev. Ta pregled dopolnjujejo s pregledom sodo*ni) zunajevropski) knji+evnosti !latinskoameriki)% a2riki)% azijski)% kari*ski)$ s poudarkom na spe-i>ki tako imenovane postkolonialne literature.Z$odov)a sv#tov)# ")!3#v)ost 16 Z$odov)a "&at"# %&o2# !5 ECTS$Predmet podaja pregled razvoja kratke pripovedi od za(etkov v egiptovski knji+evnosti !Sin#)ejeva zgod%a$ prek anti(ne !"iletske zgod%e$ in srednjeveke !laiji% 2a*liauji% na*o+ne zgod*e% kazusi% eksempli% 2a-etije itn.$ do renesan(ne. Prika+e vzroke za izo*likovanje umetniko dognane novele v renesansi pri Po--a--iu in nekateri) drugi) avtorji) !Pandello% Dargareta #avarska% Cervantes$% o*ravnava vnovi(ni vzpon novele v romantiki !oet)e% ,leist% MoFmann itn.$ in nastanek s)ort stor- po njej !Poe$ ter sledi razvoju o*e) zvrsti v realizmu in naturalizmu !=lau*ert% ogolj% ,eller% Daupassant itn.$. Pose*no podro*no predstavi nastanek moderne kratke zgod*e pri :e)ovu in OoR-eu% ki se opirata na strukturo (rti-e% in poda panoramski pregled pro*lematike kratke pripovedi v 90. stoletju od nove romantike do postmodernizma.Z$odov)a sv#tov)# ")!3#v)ost 16 Z$odov)a &o'a)a !5 ECTS$Predavanja podajajo pregled razvoja romana od njegovi) za(etkov v antiki. 8*ravnavajo osrednje anti(ne !.a/nis in 0loa% Etiopske zgod%e% 0ajrej in 1alir)oa% Satirikon% Zlati osel$% srednjeveke !romani C)retiena de TroRes% oman o 2leksandr#% oman o 3ristan# in 4zoldi$% renesan(ne !&argant#a in Pantagr#el% Lazar!ek iz 3ormesa% .on 1i)ot$% *aro(ne in klasi-isti(ne !1neginja 1levska% Simpli5i#s Simpli5issim#s$% razsvetljenske !o%inson 6r#soe% 1andid$% predromanti(ne !Emile% 3rpljenje mladega 7ert)erja$% romanti(ne !7averle-% 8ivljenjski nazori "a!ka "#rra$% realisti(ne in naturalisti(ne !de!e in !rno% "adame 9ovar-% Zlo!in in kazen% :ojna in mir$% modernisti(ne !Ulikses% : iskanj# izg#%ljenega!asa% &rad% :alovi$ in eksisten-ialisti(ne romane !1#ga% &n#s$% novea# roman !3ripti)% :o-e#r$% magi(norealisti(ne !Sto let samote% istan5$% postmodernisti(ne !4me roe% 8enska /ran5oskega poro!nika$ in postkolonialne romane !"ravlji!a v savani% 3olma!i$.Z$odov)a sv#tov)# ")!3#v)ost 16 Ra2vo! 'od#&)# %&o2# !5 ECTS$S kom*ina-ijo du)ovnozgodovinske in literarnozgodovinske metode je najprej o* konkretni) primeri) !Momer% Petronij% 0ante% Po--a--io% /a*elais% Cervantes% Ba =aRette% .oltaire% 0e2oe% Sterne% oet)e% MoFmann% Stend)al% ,a2ka$ predstavljen razvoj proze do postmodernizma% potem pa -elovito prikazana pro*lematika postmodernizma. Predstavljeni so postmoderna do*a s kulturnozgodovinskega% du)ovnozgodovinskega% so-iolokega in >lozo2skega gledi(a% vodilne svetovne in slovenske teorije postmodernizma% pro*lematika postmodernizma vevroameriki prozi% postmodernizem v osrednji) tokovi) !magi(ni realizem% novi roman% amerika meta>k-ija% roman paranoje$ in slovenski postmodernizem. Pose*na pozornost je namenjena meta>k-iji in med*esedilnosti kot temeljnima postmodernisti(nima postopkoma ter postmoderni pro*lematiza-iji ustaljeni) !tudi literarnovedni)$ vrednot% prepri(anj in pojmov.Z$odov)a sv#tov)# ")!3#v)ost 16 Z$odov)a #v&o%s"# d&a'# !5 ECTS$#astanek evropske dramatike v antiki. Jnti(na tragedija in komedija. Srednjeveko gledali(e. Eliza*etinsko gledali(e in panski zlati vek. ,one- tragedije in pre)od k me(anski drami. Aa(etki moderne drame pri nemki) romantiki) !PS-)ner% Benz% ,leist$. =in de siT-le% realisti(noCnaturalisti(na dramaturgija!Aola% K*sen% Strind*erg$ in antirealisti(na dramatika !Strind*erg% Daeterlin-k% OarrR$. 0rama a*surda !Pe-kett% Kones-o$. 0ramski postmodernizem. 0rama ?u 2ris@.Z$odov)a sv#tov)# ")!3#v)ost 16 Novov#"a %o#2!a !5 ECTS$Predavanja so namenjena razvoju glavni) novoveki) pesniki) zvrsti. 8*ravnavajo epsko poezijo od renesan(ni) in *aro(ni) epov !Poiardo% Jriosto% Tasso% Dilton$ prek romanti(ne pesnitve !PRron% Preeren$ in romana v verzi) !Pukin$ do narativne poezije 90. stoletja% lirsko poezijo pa od Petrar-e% 2ran-oske !/onsard% 0u PellaR% Bouise Ba*3$ in angleke renesanse !S)akespeare$ prek *aro(ni) manieristov !ongora$ do veliki) romanti(ni) pesnikov !MUlderlin% #ovalis% Bamartine% Dusset% Coleridge% LordsEort)% Pukin% Di-kieEi-z% Da-)a% Preeren$ in moderne lirike !Paudelaire% Dallarm3% .erlaine% /im*aud% .al3rR% L)itman% EmilR 0i-kinson% /ilke% Plok% T. S. Eliot% ,ava>s itn.$.Z$odov)a sv#tov)# ")!3#v)ost 16 Uvod v a)t4)o ) sd)!#v#"o ")!3#v)ost !5 ECTS$Pregleden prikaz osrednji) del grke in rimske antike !grka epika& Momer% MeziodG grka proza& Merodotove Zgod%e% Platonovi dialogi% grki romanG grka lirika& Pindar% Sap2o% JnakreontG grka dramatika& Jjs)il% So2okles% EvripidG rimska epika& .ergilij& rimska lirika& 8vidij% Ti*ul% Proper-ij% Mora-ijG rimska dramatika& Plavt% Teren-ijG rimskaproza& Petronij% Jpulej$ ter srednjeveke knji+evnosti !Edda, 9eo;#l/, Pesem o Ni%el#ngi), 9oanska komedija, oman o &ral#, oman o vrtni5i$. Predavanja so zasnovana predstavitveno% zarisujejo literarnoC in kulturnozgodovinski pomen o*ravnavani) del in podajajo tudi nji)ov iri du)ovnozgodovinski kontekst.Z$odov)a sv#tov)# ")!3#v)ost 16 Z$odov)# ) lt#&atu&a !5 ECTS$Predavanja o*ravnavajo razli(ne na(ine% kako literatura !s poudarkom na romanu$ o*likuje preteklost in prikazuje zgodovino. Seznanjajo z razliko med -ikli(nim in linearnim (asom v zgodovinskem razvoju literature. 8*segajo ep in dramoz navezavo na mit !Kliada% Per+anke% Eneida itn.$% renesan(no )istori(no igro !S)akespeare$% ?rojstvo@ zgodovinskega romana in drame v romantiki !Kvan)oe% LaverleR% Daria Stuart$% realisti(no in naturalisti(no povezavo zgodovine z dru+*enimi spremem*ami !dru+*eni in dru+*enokriti(ni romanG/de(e in (rno% :loveka komedija% .ojna in mir% erminal itn.$% novosti% ki ji) razvije modernisti(na literatura v o*likovanju (asa in zgodovine !Proust% .. Lool2% OoR-e% Eliot% T)omas Dann% Pro-)% Vour-enar% LilderGdrama v ideolokem anga+maju& Pis-ator% Pre-)t% S)aE itn.$% postmodernisti(na literatura s ?konstrukti@ zgodovine !E-o itn.$ ter sodo*na literatura% ki v med*esedilnem razmerju z novimi o*likami zgodovinopisja !?mikrozgodovina@% pri(evanje itn.$ prenavlja avto*iogra2ske zvrsti% *iogra>jo in zgodovinski roman ter izumlja nove zvrsti !)etero*iogra>ja !Dalou2$% dokumentarni roman !Capote$% pri(evanjska literatura !0rndiW$$. 8* tem predavanja izpostavijo predstavljanja zgodovine v postkolonialni literaturi !0je*ar% Sing)% /us)die itn.$.I2-&) s#')a& !7 ECTS$. seminarju so vsako leto po iz*oru izvajal-ev in anketiranju tudentov dolo(ene splone teme% v okviru kateri) tudentke in tudenti izdelujejo pose*ne teme. Splone teme so s podro(ja literarne zgodovine% literarne teorije% pose*ej genologije%in tematologije !postmodernisti(ni roman% moderni roman% sodo*ni roman% romantika% a2rika proza% postkolonialna literatura% anti(na tragedija% anti(ni ep in tragedija% me(anska drama% tragedija in tragi(no% kratka zgod*a in novela% lju*ezenv literaturi% lju*ezen in smrt v literaturi% literatura in meta>zika% literatura in mistika% literatura in vojna% literatura in politika% +enski liki v literaturi% +enstvena pisava% literarni +anri% romanti(na estetika itn.$. Seminarji se dopolnjujejo s predavanji iz literarne zgodovine% literarne teorije in primerjalne knji+evnosti.Rus"a "las4)a lt#&atu&a B o-do-!# al2'a !3 ECTS$Predmet predstavlja nadaljevanje literarnozgodovinske o*ravnave ruske knji+evnosti 16. stoletja s pose*nim poudarkom na razvoju realizma. Ponuja pregled literarnega dogajanja in dinamike +anrskega sistema od kon-a trideseti) in za(etka tirideseti) let !pozno ustvarjanje Pukina% Bermontova% ogoljaG o*do*je ?naturalne ole@$ ter pregled zgodnjega ustvarjanja avtorjev% ki dose+ejo vr) v svojem ustvarjanju v estdeseti) leti) in kasneje !=. D& 0ostojevski% B. #. Tolstoj idr.$. 8* analizi zgodnje 2aze razvoja ruskega realisti(ne proze je pozornost posve(ena tudi drugim +anrom% kise vklju(ujejo v literarni sistem realizma !npr. poezija #. J. #ekrasova in dramatika J. #. 8strovskega$.8*enem predmet ponuja tudi predstavitev vr)unski) dose+kov ruskega realizma v estdeseti) in sedemdeseti) leti) !=. D& 0ostojevski% B. #. Tolstoj idr.$% dopolnjeno s pro*lemske o*ravnave tako poetike in tipologije ruskega romana.Rus"a "las4)a lt#&atu&a B o-do-!# "lasC2'a ) &o'a)t2'a !3 ECTS$/azmiljanje o literaturi med klasi-izmom in romantizmom temelji na zgodovinsko kulturolokem uvidu v spe-i>ko ruske dru+*e v (asu med 1H30 in 18(ne avtonomnosti literature% ki pa se v ruskem kontekstu nikoli ne otrese odgovornosti% ki naj *i jo imel umetnik v izgradnji dru+*ene stvarnosti. Prav v prizmi te odgovornosti velja predvsem pozornost konstitutivnim tekstom omenjene (asovne periode 1 o*do*ju klasi-izma !Bomonosov% 0er+avin% #ovikov$% sentimentalizma !,aramzin% delno /adi(ev$% predromantike !Qukovski$% romantizma ter )krati +e napovedujo(im se premikom v izgradnji nove !realisti(ne$ poetike !Pukin% Bermontov% ogolj$.Sodo-) slov#)s" &o'a) !5 ECTS$Predmet podaja pregled in razvoj sodo*nega slovenskega romana od za(etkov do najnoveji) romanov. . smislu (asovne logike sledi romanom od prvega sodo*nega romana !0. Smole% >rni dnevi in %eli dan, 1678$% o*ravnava tudi pred)odnike !npr. .. Partola$% do najmlaji) romanov !npr. #. azvoda% 6amera o%s5#ra, 9005$. tudenti in tudentke spoznajo modernisti(ne !B. ,ova(i(% PrilekiG #. ,okelj% "ilovanje X$% eksisten-ialisti(ne !.. Aupan% "en#et za kitaroG O. .irk% Zadnja Sergijeva sk#njava$% postmodernisti(ne !J. Platnik% Plameni5e in solzeG . luviW% :rata skozi X$ in modi>-irane tradi-ionalne romane !D. Tomi(% ?trige5aG .. Doderndor2er% 3ek za rde!o )#di!evko X$. Biterarnosmerna% +anrska% tematoloka in stilna pestrost slovenski) romanov narekuje razli(ne pristope k iz*ranim romanomG vsi pa so predstavljeni tudi skozi *ranje odlomka. Predmet predstavlja e prezrte romane !npr. A. Sim(i(% >lovek na o%e) strane) stene$G izogi*a se oznakam?zamejski@ !kot v tradi-ionalnem poimenovanju npr.=. Bipu% 9otjanov letG D. Sosi(% 9alerina$ in ?izseljenski@ roman !npr. T. ,ramol-% Poti5a za navadni dan$% saj predstavlja romane v enotnem kontekstu slovenskega romana. Pose*ej natan(no se posve(a najmlajim romanom !166019007$ in spremem*am v nji)ovem ustroju v (asu t. i. poosamosvojitvene proze.N#'" !#2" ( !5 ECTS$Slovni(ne strukture se navezujejo na osnove mor2ologije ter skladnje nem. jezikaG poudarek je na nji)ovi prakti(ni upora*i. Poleg o*vezne tud. literature upora*ljamo avtenti(ne literarne materiale% pesmi% odlomke nem. literarni) *esedil% *iogra>je avtorjev nemko govore(ega literarnega prostora.8pom*a&Kz predmetnega sklopa Primerjalna knjievnost 2 tudentka oz. tudent v 9. letniku iz*ere najmanj dva predmeta% v 3. letniku pa iz istega predmetnega sklopa spet iz*ere najmanj dva predmeta% vendar ne isti) kot v 9. letniku.*. l#t)"P&'#&!al)a ")!3#v)ost (6 Est#t"a od a)t"# do &o'a)t"# !8 ECTS$Predavanja zariejo pot misli o lepem in vzvienem ter o umetnosti in pesnitvu do nastanka estetike kot pose*ne >lozo2ske dis-ipline% >lozo>je umetnosti% v (asu romantike. 8*mo(je estetskega opredelijo kot o*mo(je posredovanja nad(utnega s (utnim in za(nejo pri grki% zlasti platonisti(ni misli o lepem in umetnosti oziroma pesnitvu% ki jo kontrastirajo z judovskim *i*li(nim razumevanjem lepega% ter prvine o*ojega odkrijejo v poznoanti(ni kr(anski sintezi !0ionizij Jreopagit$. #adro*no sledijo nastanku druge pomem*ne estetske kategorije% kategorije vzvienega% v antiki !PsevdoCBongin$ in njeni uveljavitvi v 18. st. !Purke% ,ant$ ter% navsezadnje% povzdignjenju umetnosti oziroma pesnitva v privilegirani prostor razodevanja lepega oz. a*solutnega v (asu romantike !Najstareji program sistema nemkega idealizma% =. S-)legel$.P&'#&!al)a ")!3#v)ost (6 Ro'a)t4)a #st#t"a !8 ECTS$Predavanje zajema tri sklope. #ajprej o*ravnava romanti(no teorijo literature% kot jo je razvil zlasti =. S-)legel !2ragment% roman kot univerzalna poezija% sim*ol in alegorija% romanti(na ironija$. Potem predstavi velike romanti(ne estetike oziroma >lozo2ske sisteme umetnosti !S-)elling% Megel$ s pose*nim ozirom na sistemati(ni in )krati )istori(ni delitvi posamezni) umetnosti% pa tudi na delitvi literarni) vrst oz. nadzvrsti% tj. lirike% epike in dramatike% znotraj literature. #azadnje se dotakne e poetik 16. stoletja% ki iz)ajajo iz tradi-ije renesan(ni) normativni) poetik% vendar so vase *olj ali manj sprejele tudi spekulativno podlago >lozo2ski) estetik !.is-)erjeve% otts-)allove itn.$.P&'#&!al)a ")!3#v)ost (6 Mod#&)a #st#t"a !8 ECTS$Doderna estetika ima svoje iz)odi(e v romanti(ni estetiki !S-)elling% Megel$% v drugipolovi-i 16. stoletja !Paudelaire% #ietzs-)e$ in predvsem v 90. stoletju !Buka-s% Kngarden% Meidegger% Penjamin% adamer% Jdorno% DukarovskR% Pense% Sartre% BRotard itn.$ pa do+ivi korenite spremem*e. Predavanja podajo kratek pregled vodilni) estetski) teorij v tem o*do*ju in se pose*ej osredinijo na paradigmatske spremem*e. Podro*neje o*ravnavajo noveje estetske teorije po drugi svetovni vojni% ki prinaajo nove pro*lemske vidike% npr. matemati(no estetiko% ki*erneti(no estetiko% estetiko grdega% estetiko virtualnega% postmoderno estetiko itn.P&'#&!al)a ")!3#v)ost (6 Z$odov)a lt#&a&)# v#d# !8 ECTS$Predavanja o*ravnavajo izvire evropske literarne vede v antiki !Platon% Jristotel% Mora-ij% anti(na retorika itn.$. Sledijo anti(ni tradi-iji% ki se *olj ali manj nadaljuje tudiv srednjem veku in renesansi !0ante% Cint)io% Castelvetro itn.$ ter se v do*i klasi-izma utrdi v podo*i normativni) poetik. Prika+ejo nastanek moderne literarne vede v romantiki !*rata S-)legel$ in njen poromanti(ni razvoj z nara(ajo(o te+njo po znanstvenosti% predvsem v 90. stoletju. /e4ektirajo tudi razmerje med splono% primerjalno in na-ionalno literarno vedo ter predstavijo razvoj slovenske literarne vede.P&'#&!al)a ")!3#v)ost (6 P#s)" 'od#&)2#' ) %ost'od#&)2#' !8 ECTS$Predavanja podaja teoreti(en uvodv razumevanje tradi-ionalne in moderne poezije%o*enem pojasnjujejo vse*ino in )istoriat pojmov% kot so moderna% modernizem% postmoderna% postmodernizem% tradi-ionalno% sodo*no. Agodovinski del sledi za(etkom moderne poezije na Slovenskem !Durn% ,osovel% Pod*evek$% razvoju modernizma v o*do*ju med o*ema svetovnima vojnama in nato pose*nostim in radikaliza-iji modernizma ter pre)odu iz modernizma v postmodernizem v drugi polovi-i 90. stoletja. Slovenski avtorji so o*ravnavani v kontekstu literarnozgodovinski) prelomov in poetoloki) metamor2oz znotraj evropskega oz. svetovnega pesnitva. Predavanja se sklenejo z vpogledom v aktualno pesniko produk-ijo in s kriti(noCanaliti(no o*ravnavo razli(ni) interpretativni) modelov in teoretskoC>lozo2ski) razlag modernisti(nega in postmoderni(nega pesnitva.P&'#&!al)a ")!3#v)ost (6 Slov#)s" &o'a) v "o)t#"stu !8 ECTS$Predavanja uvodoma pregledujejo razli(ne teorije romana% ji) sistematizirajo% kriti(noCanaliti(no predstavljajo in s tem pripravljajo teoretsko podlago za razumevanje romana kot pose*ne literarne zvrsti. 8*ravnavajo )istoriat in vse*ino pojma ?roman@% nato pa se posve(ajo spe-i>ki slovenskega romana% njegovi) za(etkov% ?*lokiranosti@ in razvojni) metamor2oz skoz 90. stoletje vse do modernizma% postmodernizma in romaneskne proze po postmodernizmu. Predavanjase ustavljajo zlasti o* najizraziteji) in literarnoCestetsko najprodorneji) teksti) slovenski) romanopis-ev% nji)ove tematske% poetoloke% idejne% kulturnozgodovinskein >lozo2ske aspekte aktualizirajo in interpretirajo% o*enem pa slovensko romanesknoproduk-ijo postavljajo v primerjalni kontekst evropskega oz. svetovnega romana. P&'#&!al)a ")!3#v)ost (6 /t#&a&)a ) Fl's"a 2$od-a !8 ECTS$Predmet podaja kratek teoreti(ni uvod v pro*lematiko razmerja med literaturo in >lmom ter predstavi naj*olj znane in zna(ilne >lmske upodo*itve kanoni(ni)% tako stareji) kot noveji) literarni) *esedil !.on 1i)ot, o%inson 6r#soe, 3om =ones, Prevzetnost in pristranost, :ojna in mir, 2na 1arenina, "adame 9ovar-, Zapiski iz podzemlja, Lolita, Sr5e teme, Zadnje leto v "arein%ad#, 8enska /ran5oskega poro!nika, 4me roe itn.$. Prika+e in analizira literarno *esedilo in njegovo >lmsko upodo*itev ter ju primerja. "gotavlja in kriti(no ovrednoti spremem*e% ki ji) do+ivi 2a*ula pri pre)odu iz enega medija v drugega. Z$odov)a sv#tov)# ")!3#v)ost (6 Nov#!a slov#)s"a d&a'a !5 ECTS$Poeti(na drama. Eksisten-ialisti(na drama. 0rama a*surda. .praanje dramskega postmodernizma. /azvoj evroamerike dramatike 90. stoletja !od antirealisti(ni) smeri >n de siT-la do drame ?u 2ris@$. Poglavitni +anri slovenske dramatike po 9. svetovni vojni !so-ialnorealisti(na drama% poeti(na drama% eksisten-ialisti(na drama% drama a*surda$. /azlogi za raz-vet slovenske dramatike po 9. svetovni vojni. .praanje razvoja slovenske dramatike po l. 1661.Z$odov)a sv#tov)# ")!3#v)ost (6 KlasCst4)a d&a'a !5 ECTS$Agodovinski kontekst 2ran-oskega klasi-izma. Kdejne podlage 2ran-oske klasi-isti(ne dramatike !molinizem% janzenizem% pre-ioznost% li*ertinstvo$. 8snove parike teatrologije. 0ramaturgija klasi-isti(ne dramatike in polemike. Corneilleva teorija. Avrsti klasi-isti(ne dramatike !dramska pastorala% tragikomedija% tragedija% politi(na tragedija% 2arsa% komedija% komedijaC*alet% komedijaCpam4et$. Pregled in analiza temeljni) del Corneilla% DoliTra in /a-ina. eneza nekateri) DoliTrovi) komi(ni) likov. Pregled re-ep-ije klasi-isti(ne dramatike v Evropi s poudarkom na Sloveniji !uprizoritve% prevajanje% vplivi$.Z$odov)a sv#tov)# ")!3#v)ost (6 Post'od#&)2#' !5 ECTS$Predavanja -elovito prika+ejo pro*lematike postmoderne in postmodernizma. 8*ravnavajo pojavitev pojma ?postmodernizem@ o* kon-u 16. stoletja v likovni umetnosti !C)apman$ in >lozo>ji ter latinskoamerikega literarnega ?postmodernizma@ !8nis$ v 30. leti) 90. stoletja% vzpon postmoderni) >lozo2ski) in so-ioloki) teorij po letu 1650 ter nastanek in razvoj literarnega postmodernizma po letu 1650 najprej v A0J% potem pa tudi v Evropi in zunajevropski) knji+evnosti). Podajajo analizo postmodernizma v liriki% epiki in dramatiki ter opredeljujejo splone lastnosti literarnega postmodernizma. Aadnji del predavanj je namenjen primerjavi literarnega postmodernizma s postmodernizmom v >lmu% glas*i% ar)itekturi in slikarstvu.Z$odov)a sv#tov)# ")!3#v)ost (6 R#al2#' ) )atu&al2#' !5 ECTS$Teorije in periodiza-ije realizma in naturalizma. .rste evropskega realizma !romanti(ni% o*jektivni% so-ialni% poeti(ni$. Pregled glavni) predstavnikov evropskega realizma !Stend)al% Palza-% 0i-kens% =lau*ert% Turgenjev% 0ostojevski$ ter naturalizma !Aola% K*sen% Mauptmann$. Temeljne o*like in zvrsti tega o*do*ja. Primerjalna analiza motivov in tem. /e-ep-ija evropskega realizma in naturalizma pri Sloven-i). Pose*nosti slovenskega realizma. Jnaliza iz*rani) literarni) *esedil.Z$odov)a sv#tov)# ")!3#v)ost (6 Ev&o%s"a lt#&a&)a "las"a !5 ECTS$Predavanja pro*lemsko in interpretativno predstavijo nekatera osrednja kanoni(na dela za)odne literarne tradi-ije !?diseja, 1ralj ?jdip, Simpozij, :isoka pesem, Satirikon, 4zpovedi, oman o &ral#, poezija Jrnauta 0aniela, 9oanska komedija, Petrarkova poezija, &argant#a in Pantagr#el, .ekameron, .on 1i)ot, 8ivljenje je sen,"a5%et), 1neginja 1levska,