1. naslov enote / predmeta / modula igranje orkestrskih ... nacrt od i do k.pdf · - harmonizirana...

1. Naslov enote / predmeta / modula Igranje orkestrskih partitur (Modul dirigiranje 3) 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 4/15 (2+2) 4. Kontaktne ure Skupaj 30

(15+15) P V S Ostale oblike

ID 30 5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Individualno delo s študenti, Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- branje in analiza orkestrskih partitur - branje in igranje zapisov v c-ključih - sposobnost transponiranja zapisa - branje in igranje partov transponirajočih instrumentov - branje in igranje orkestrskih partitur a vista - formiranje klavirske adaptacije orkestrskih partitur - igranje in interpretacija orkestrskih partitur na klavirju

14. Opis vsebine

- transpozicija zapisa v partituri - redukcija zapisa v partituri - prilagajanje obsega zapisa v partituri klavirski igri - izpuščanje zapisa v partituri - branje in igranje orkestrskih partitur iz obdobij romantike in glasbe XX. stol. Izbor je

individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta - seznanjanje z didaktičnimi postopki študija branja in igranja partitur in vzpostavljanja

pravilnega samostojnega domačega dela 15. Temeljna literatura

Partiture orkestrskih del skladateljev Brahmsa, Francka, Berlioza, Liszta, Brucknerja, Regerja, Straussa, Mahlerja

16. Predvideni študijski dosežki

16.1 Znanje in

razumevanje

• sposobnost branja partiture orkestrskih del iz obdobja romantike in XX. stol.

• sposobnost igranja partiture orkestrskih del iz obdobja romantike in XX.stol.

• sposobnost interpretiranja partiture orkestrskih del iz obdobja romantike na klavirju

• razumevanje procesov in metod vadenja partiturne igre • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri

samostojnem domačem delu 16.2 Uporaba - pri dirigentskem študiju partiture

- pri dirigentski analizi partiture 16.3 Refleksija - hiter uvid v glasbeno delo

- razumevanje kompozicijske in oblikovne strukture 16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

- hitro branje partiture – solfeggio, dirigiranje - hitra analiza partiture – oblikoslovje, harmonija, kontrapunkt

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo, samostojno vadenje. 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje predavanj (najmanj 80% obisk), predelana snov predmeta. Ocena predstavlja 20 % ocene celotnega modula. Praktični del izpita: igranje partiture orkestrskih del iz obdobja romantike ali XX.stol. a vista branje lažje orkestrske partiture iz obdobja zgodnje romantike

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija .

1. Naslov enote / predmeta / modula Igranje partitur 1 (Modul dirigiranje 1) 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

4/15 (2+2)

4. Kontaktne ure 30

Skupaj 30 (15+15)

P

V

S Ostale oblike 30ID

5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje

Zborovsko dirigiranje 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Individualno delo s študenti , Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- branje in analiza zborovskih in lažjih orkestrskih partitur - branje in igranje zapisov v c-ključih - sposobnost transponiranja zapisa na klavirju - branje in igranje partov transponirajočih instrumentov - branje zborovskih in lažjih orkestrskih partitur a vista - formiranje klavirske adaptacije zborovskih in lažjih orkestrskih partitur - interpretacija in igranje zborovskih in lažjih orkestrskih partitur na klavirju

14. Opis vsebine

- sistematičen pregled študentovega predhodnega znanja - izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so

potrebni za prepričljivo igranje partitur - branje in igranje dvoglasnega zapisa v c ključih - branje in igranje triglasja v kombinaciji c- ključev in f ključa - branje in igranje štiri in večglasja v kombinaciji g ključa, c ključev in f ključa - branje in igranje od dvo - do štiri - glasnih zapisov transponirajočih instrumentov

(klarineti, trobente, horni...) - branje in igranje zborovskih partitur različnih stilnih obdobij. Izbor je individualno

prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta - branje in igranje lažjih orkestrskih partitur iz obdobja predklasicizma in klasicizma - seznanjanje z didaktičnimi postopki študija branja in igranja partitur in vzpostavljanja


Partiture zborovskih in lažjih orkestrskih del skladateljev Lassa, Palestrine, Gallusa, Marenzia, Banchierija, Haydna, Mozarta, Dolarja, Zupana,...odlomki partov klarinetov, trobent, rogov iz klasicistične in romantične orkestrske literature


16.1 Znanje in

razumevanje

• sposobnost branja partiture zborovskih in lažjih orkestrskih del

• sposobnost igranja partiture zborovskih in lažjih orkestrskih del

• sposobnost interpretiranja partiture zborovskih in lažjih orkestrskih del na klavirju

• razumevanje procesov in metod vadenja partiturne igre

• poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu

16.2 Uporaba - pri dirigentskem študiju partiture - pri dirigentski analizi partiture

16.3 Refleksija - hiter uvid v glasbeno delo - razumevanje kompozicijske in oblikovne strukture

16.4 Prenosljive spretnosti –

niso vezane le na en predmet

- hitro branje partiture – solfeggio, dirigiranje - hitra analiza partiture – oblikoslovje, harmonija,

kontrapunkt 17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, vaje, samostojno vadenje 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje predavanj (najmanj 80% obisk), predelana snov predmeta. Praktični del izpita: igranje pripravljene lažje orkestrske partiture, a vista branje partiture v c in f ključu (štiriglasje), a vista branje transpozicij klarinetov, rogov, trobente (tri- ali štiri- glasje)


6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Ocena predstavlja 20 % ocene celotnega modula

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija . 21. Sestavljavec učnega načrta doc. Marko Vatovec

1. Naslov enote / predmeta / modula Igranje partitur 2 (Modul dirigiranje 2) 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 4/15 (2+2) 4. Kontaktne ure Skupaj 30

(15+15) P V S Ostale oblike

30 ID 5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+4

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje, zborovsko dirigiranje

10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Individualno delo s študenti, Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- branje in analiza orkestrskih partitur - branje in igranje zapisov v c-ključih - sposobnost transponiranja zapisa - branje in igranje partov transponirajočih instrumentov - branje in igranje orkestrskih partitur a vista - formiranje klavirske adaptacije orkestrskih partitur - igranje in interpretacija orkestrskih partitur na klavirju

14. Opis vsebine

- transpozicija zapisa v partituri - redukcija zapisa v partituri - prilagajanje obsega zapisa v partituri klavirski igri - branje in igranje orkestrskih partitur iz obdobij klasicizma in romantike. Izbor je

individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta - seznanjanje z didaktičnimi postopki študija branja in igranja partitur in vzpostavljanja


Partiture orkestrskih del skladateljev Beethovna, Schuberta, Schumanna, Francka, Brahmsa, Dvořaka


16.1 Znanje in

Razumevanje

• sposobnost branja partiture orkestrskih del iz obdobja romantike

• sposobnost igranja partiture orkestrskih del iz obdobja romantike

• sposobnost interpretiranja partiture orkestrskih del iz obdobja romantike na klavirju

• razumevanje procesov in metod vadenja partiturne igre







kontrapunkt 17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo, samostojno vadenje 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje predavanj (najmanj 80% obisk), predelana snov predmeta Praktični del izpita: igranje partiture orkestrskih del iz obdobja romantike, a vista branje lažje orkestrske partiture iz obdobja klasicizma in predklasicizma


6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Ocena predstavlja 20 % ocene celotnega modula

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija . 21. Sestavljavec učnega načrta doc. Marko Vatovec

1. Naslov predmeta / modula Igranje zborovskih partitur 1 (Modul zborovodstvo 1) 2. Koda enote

3. Število ECTS kreditov 2/8 (1+1)

4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15)

P 15 V 15 S Ostale oblike:

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1. 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena pedagogika

Glasbena umetnost 9. Študijska smer Sakralna glasba -

10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Del pouka plenarno, del v skupinah: skupinsko delo, vodeno samostojno učenje. 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- razvijanje sposobnosti branja zborovske partitura ter njena realizacija na določenem glasbenem instrumentu (klavir) - upoštevanje časovnih razsežnosti posamezne skladbe (hitro branje) - sposobnost prikaza bistvenih, strukturalnih, tematskih delov skladbe in izpuščanje manj pomembnih - uporaba znanj in spretnosti iz drugih glasbenih področij (harmonija, kontrapunkt, oblikoslovje) kot pripomoček k hitrejšemu branju partiture

14. Opis vsebine

- slovenska mladinska zborovska literatura - starejša slovenska zborovska literatura - zborovska pesem drugih narodov - izbrani zbori svetovnih skladateljev - harmonizirana durova in molova lestvica kot osnova za lažje razumevanje in branje partiture - kompozicijsko zanimivi deli posameznih partitur in njihova transpozicija

15. Temeljna literatura

Notna mapa. Mladinski, dekliški in mešani zbor. ZKOS, Ljubljana, 1990.(195 str.) Schinelli, Achille. Collana di composizioni polifoniche vocali sacre e profane. Vol. III. Edizioni Curci, Milano. (191-193 str.) Odak, Krsto. Rapsodija II, mješoviti zbor. Nakladno poduzeće »Glas rada«. Zagreb. (16 str.) Kramolc, Luka, Tomc Matija. Slovenska pesmarica I. Mohorjeva družba. Celje. 1963. ( 1-163 str.) Kramolc, Luka, Tomc Matija. Slovenska pesmarica II. Mohorjeva družba. Celje. 1964. (1-134 str.)


16.1 Znanje in

razumevanje

Razvije sposobnost hitrega branja melodij, zapisanih v več sistemih. Pozna osnovna pravila predstavitve partiture na glasbenem instrumentu.

16.2 Uporaba Pridobljeno znanje branja partiture uporabi pri pedagoškem delu v razredu, da lahko na živ, neposreden način prikaže določeno glasbeno delo. Pridobljeno znanje branja partiture uporabi pri delu z zborom in korepetiranju.

16.3 Refleksija Zahtevna pot do realizacije predstavitve partiture razvija sposobnost kritičnega odnosa do lastnih glasbenih sposobnosti in njenih meja. Ceni delo tistih, ki so na tem področju dosegli vidne uspehe.



Pridobljene spretnosti uspešno povezuje z drugimi glasbenimi področji: - branje a vista, - študij klavirja oziroma drugega instrumenta, - delo z zborom, - improvizacija, - general bas, - dirigiranje.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanje. Predstavitev glasbenih del v živo – v obliki nastopa. Študij v obliki glasbene delavnice. Študenti sami predstavijo realizirano delo. Igranje na enem, dveh klavirjih. Povezava med petjem, dirigiranjem in igranjem. Poslušanje posnetkov in diskusija o različnih interpretacijah.

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Splošni pogoji za vpis v letnik, v katerem se predmet nahaja. Pogoj za pristop k izpitu so uspešno opravljeni kolokviji in 75 % obisk.


Izpit v obliki nastopa. Ocena predstavlja 25 % ocene celotnega modula Od 6 – 10 (pozitivno) oziroma 1-5(negativno.). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa. Obisk predavanj kot dokaz o priljubljenosti predmeta oziroma sposobnosti podajanja predavatelja. ,, ..

21. Sestavljalec učnega načrta doc. Tone Potočnik

1. Naslov predmeta / modula Igranje zborovskih partitur 2 (Modul zborovodstvo 2) 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 2/8 (1+1) 4. Kontaktne ure Skupaj 30

(15+15) P 15 V 15 S Ostale oblike:

5. Stopnja 2. 6. Letnik 2. 7. Semester 3+4 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Sakralna glasba - 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Del pouka plenarno, del v skupinah: skupinsko delo, vodeno samostojno učenje, celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- nadaljevanje razvijanja sposobnosti branja zborovske partiture ter njena realizacija na določenem glasbenem instrumentu (klavir) - razvijanje sposobnosti hitrega vertikalnega in linearnega branja partiture - reduciranje predstavitve partiture na njene bistvene elemente - sposobnost transponiranja - razvijanje psihomotoričnih sposobnosti, ki omogočajo večjo in hitrejšo preglednost zapisa

14. Opis vsebine

- študij in igranje zborovskih del Jacobusa Gallusa - zborovska dela renesančnih in baročnih skladateljev - izbrane težje zborovske skladbe iz svetovne literature - zborovske skladbe z lažjo instrumentalno spremljavo - nadaljevanja študija harmoniziranja lestvice in njenih modulacij kot osnova za lažje razumevanje in branje partiture - uporaba osnovnih kontrapunktskih disciplin pri branju partiture - memorizacija tipičnih imitacijskih postopkov in kadenc kot pripomoček pri izvajanju renesančne zborovske literature - študij okraskov v renesančni glasbi – tehnika diminucije - igranje skladb v starih, izvornih ključih, kot osnova za transponiranje - didaktični aspekti študija geometričnih transformacij v Musikalisches Opfer J. S. Bacha kot pripomoček za linearno branje partiture


Zborovodski seminar – renesansa in barok. Notno gradivo. Narodni dom. Celje. 2000. Gallus, Jacobus. Štiriglasni moteti za mešani zbor. II. Zvezek. Mohorjeva družbe. Celje. 1991. ( 80 str.) Gallus, Jacobus. Štiriglasni moteti za mešani zbor. III. Zvezek. Mohorjeva družbe. Celje. 1991. (78 str.) Schinelli, Achille. Collana di composizioni polifoniche vocali sacre e profane. Vol. III. Edizioni Curci. Milano. (204 str.) Gli abbelimenti nella musica del rinascimento. Ricordi. Milano.(63 str.) Bach, J. S. Musikalisches Opfer. Edition Peters. London. (10-13str.) Bach, J. S. Orgelwerke VII. Edition Peters. ( 72-73 str.) Lajovic, Anton. Zbori SAZU. Ljubljana. 1963. (17-19 str.) Izbor štiriglasnih zborov iz Wüllner Chorschule. Gradivo za študij partiturne igre. Akademija za glasbo v Ljubljani. Ljubljana.


16.1 Znanje in

razumevanje


16.2 Uporaba Pridobljeno znanje branja partiture uporabi pri pedagoškem delu v razredu, da lahko na živ, neposreden način prikaže določeno glasbeno delo.Pridobljeno znanje branja partiture uporabi pri delu z zborom in korepetiranju.


16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

Pridobljene spretnosti uspešno povezuje z drugimi glasbenimi področji: - branje a vista, študij klavirja oziroma drugega instrumenta, delo z zborom, improvizacija, general bas, dirigiranje.

17. Metode poučevanja in učenja

Predavanje. Predstavitev glasbenih del v živo – v obliki nastopa. Študij v obliki glasbene delavnice. Študenti sami predstavijo realizirano delo. Igranje na enem, dveh klavirjih. Povezava med petjem, dirigiranjem in igranjem. Poslušanje posnetkov in diskusija o različnih interpretacijah.


Splošni pogoji za vpis v letnik, v katerem se predmet nahaja. Pogoj za pristop k izpitu so uspešno opravljeni kolokviji in 75 % obisk.


Izpit v obliki nastopa. Ocena predstavlja 25 % ocene celotnega modula Od 6 – 10 (pozitivno) oziroma 1-5(negativno.). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.

20. Metode evalvacije kakovosti

Študentska anketa. Obisk predavanj kot dokaz o priljubljenosti predmeta oziroma sposobnosti podajanja predavatelja. ,, ..

1. Naslov enote / predmeta / modula Igranje zborovskih partitur (Modul dirigiranje 3) 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 4/15

4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15)

P V S Ostale oblike 30 ID

5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+ 6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Zborovsko dirigiranje 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Individualno delo s študenti, Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- branje in analiza vokalno instrumentalnih partitur - branje in igranje zapisov v c-ključih - sposobnost transponiranja zapisa - branje in igranje partov transponirajočih instrumentov - branje in igranje orkestrskih partitur a vista - formiranje klavirske adaptacije orkestrskih partitur - igranje in interpretacija orkestrskih partitur na klavirju

14. Opis vsebine

- transpozicija zapisa v partituri - redukcija zapisa v partituri - prilagajanje obsega zapisa v partituri klavirski igri - izpuščanje zapisa v partituri - branje in igranje vokalno instrumentalnih in a cappella partitur iz obdobij romantike

in glasbe XX. stol. Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta

- seznanjanje z didaktičnimi postopki študija branja in igranja partitur in 15. Temeljna literatura

Partiture skladateljev Mendelssohna, Brahmsa, Schumanna, Brucknerja, Wolfa, Dvořaka,Francka, Liszta, Gounoda, Berlioza, Regerja, Foersterja, Ipavca, Gerbiča, Adamiča, Lajovica


16.1 Znanje in

Razumevanje

• sposobnost branja partiture zborovskih in vokalno instrumentalnih del iz obdobja romantike in XX. stol.

• sposobnost igranja partiture zborovskih in vokalno instrumentalnih del iz obdobja romantike in XX.stol.

• sposobnost interpretiranja partiture zborovskih in vokalno instrumentalnih del iz obdobja romantike na klavirju







kontrapunkt 17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, vaje, samostojno vadenje 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje predavanj (najmanj 80% obisk), predelana snov predmeta Praktični del izpita: igranje partiture zborovskih in vokalno instrumentalnih del iz obdobja romantike ali XX. stol.; a vista branje lažje partiture iz obdobja zgodnje romantike. Ocena predstavlja 20 % ocene celotnega modula


6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija,, . 21. Sestavljavec učnega načrta doc. Marko Vatovec 1. Naslov predmeta Igranje zborovskih partitur 3 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (1+2) 4. Kontaktne ure

Skupaj 30(15+15)

P15 V15 S Ostale oblike:

5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5-6

8. Študijski program Glasbena umetnost Glasbena pedagogika

9. Študijska smer Sakralna glasba

10. Steber programa C. Izbirni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Del pouka plenarno, del v skupinah: skupinsko delo, vodeno samostojno učenje 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- nadaljevanje razvijanja sposobnosti branja zborovske partiture ter njena realizacija na določenem glasbenem instrumentu (klavir) - razvijanje sposobnosti hitrega vertikalnega in linearnega branja partiture - reduciranje predstavitve partiture na njene bistvene elemente - sposobnost transponiranja - razvijanje psihomotoričnih sposobnosti, ki omogočajo večjo in hitrejšo preglednost glasbenega zapisa -vpogled v zahtevnejše zborovske partiture in njihovo instrumentalno spremljavo

14. Opis vsebine

- študij in igranje 5 in večglasnih zborovskih del Jacobusa Gallusa - zborovska dela klasicističnih, romantičnih in modernih skladateljev -zahtevnejše zborovske skladbe z instrumentalno spremljavo oziroma njenim klavirskim izvlečkom - nadaljevanja študija harmonske strukture skladbe kot osnova za lažje razumevanje in branje partiture - uporaba osnovnih kontrapunktskih disciplin pri branju partiture - memorizacija tipičnih imitacijskih postopkov in kadenc kot pripomoček pri izvajanju zborovske literature - tehnika transponiranja - igranje skladb v starih izvornih ključih kot priprava za študij instrumentalne partiture - nadaljevanje študija geometričnih transformacij v Musikalisches Opfer J. S. Bacha kot pripomoček za linearno branje partiture


Stenger, Alfred. Partiturspiel. Robert Lienau Musikverlag. Frankfurt. 2003. (60 str.) Creuzburg,Heinrich. Partiturspiel. Schott. Mainz. 1984. (79 str.) Pergolesi,Giovanni Battista. Stabat mater. Edition Breitkopf . Wiesbaden. 1987. (64 str.) Chorbuch Mozart Haydn Carus 2.113. (216 str.) European Sacred Music. Edited by John Rutter. Oxford University Press . Oxford. 1996. (378 str.) Schinelli, Achille. Collana di composizioni polifoniche vocali sacre e profane. Vol.I. II. III. IV. Edizioni Curci. Milano. Bach, J. S. Musikalisches Opfer. Edition Peters. London. (10-13str.) Izbor štiriglasnih zborov iz Wüllner Chorschule. Gradivo za študij partiturne igre. Akademija za glasbo v Ljubljani. Ljubljana.


16.1 Znanje in

Razumevanje


16.2 Uporaba Pridobljeno znanje branja partiture uporabi pri pedagoškem delu v razredu, da lahko na živ, neposreden način prikaže določeno glasbeno delo. Pridobljeno znanje branja partiture uporabi pri delu z zborom in korepetiranju


16.4 Prenosljive spretnosti

– niso vezane le na en

predmet

Pridobljene spretnosti uspešno povezuje z drugimi glasbenimi področji: - branje a vista, - študij klavirja oziroma drugega instrumenta, - delo z zborom, - improvizacija, - general bas, - dirigiranje

17. Metode poučevanja in učenja Predavanje. Predstavitev glasbenih del v živo – v obliki nastopa. Študij v obliki glasbene delavnice. Študenti sami predstavijo realizirano delo. Igranje na enem, dveh klavirjih. Povezava med petjem, dirigiranjem in igranjem. Poslušanje posnetkov in diskusija o različnih interpretacijah


Splošni pogoji za vpis v letnik, v katerem se predmet nahaja, oziroma opravljena izpita iz Igranje zborovskih partitur 1 in 2.. Ocena predstavlja 20 % ocene celotnega modula Pogoj za pristop k izpitu so uspešno opravljeni kolokviji in 75 % obisk.


Izpit v obliki nastopa. Od 6 – 10 (pozitivno) oziroma 1-5(negativno.). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa. Obisk predavanj kot dokaz o priljubljenosti predmeta oziroma sposobnosti podajanja predavatelja. Samoevalvacija.

1. Naslov enote / predmeta / modula Inštrumentacija I 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3) 4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P 30 V 30 S Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,

Orkestrsko dirigiranje, Zborovsko dirigiranje

10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Poznavanje tehničnih zmožnosti, registrov, dinamičnih zmožnosti instrumentov. Razumevanje medsebojnih odnosov instrumentov v manjših in večjih komornih skupinah ter v komornih orkestrih.

14. Opis vsebine

Teoretična in praktična obdelava principov instrumentacije solističnih, komornih del ter del za komorne orkestre. Obravnavanje problematike posameznih instrumentov glede na njihove tehnične zmožnosti, barvne raznolikosti, dinamične posebnosti ter posebnosti notiranja.


Forsyth C.: Orchestration, Dover Publications, New York 1982. Piston W.: Orchestration, W. W. Norton & Company, 1955. Casella A., Mortari V.: La tecnica dell' orchestra contemporanea, Ricordi 2000. Adler S.: The Study of Orchestration, W. W. Norton & Company, 2002. Adlešič M.: Svet zvoka in glasbe, MK 1964.


16.1 Znanje in Razumevanje

• sposobnost instrumentiranja instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik

• razumevanje procesov instrumentacije instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik

• poznavanje analitičnih in didaktičnih postopkov pri instrumentalni analizi ter izdelavi skladb in pri samostojnem domačem delu

16.2 Uporaba • Uporaba instrumentacije pri ustvarjanju lastnih del

16.3 Refleksija • vrednotenje instrumentacije glasbenih del • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

oblikovanju lastnih ter danih del

16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

• oblikovanje lastnih del pri pouku kompozicije • instrumentalna analiza lastnih ter tujih del pri

pouku kompozicije • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s

področja instrumentacije

17. Metode poučevanja in učenja Skupinsko ter individualno delo s študentom, vaje iz instrumentacije, lastno delo 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti programa Kompozicija in glasbena teorija Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Inštrumentacija 1


Po zaključenih predavanjih sledi pisni in ustni izpit. Ocenjevalna lestvica: 10- 5 (pozitivno) 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija,, . 21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Rok Golob

1. Naslov enote / predmeta / modula Inštrumentacija II 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3) 4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P30 V30 S - Ostale oblike

1 6. Letnik 2 7. Semester 3+4 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,



Poznavanje tehničnih zmožnosti, registrov, dinamičnih zmožnosti instrumentov. Razumevanje medsebojnih odnosov instrumentov v manjših in večjih komornih skupinah ter v komornih orkestrih.

14. Opis vsebine

Teoretična in praktična obdelava principov instrumentacije solističnih, komornih del ter del za komorne orkestre. Obravnavanje problematike posameznih instrumentov glede na njihove tehnične zmožnosti, barvne raznolikosti, dinamične posebnosti ter posebnosti notiranja.


Carse, A.: The History of Orchestration, Dover Publications, New York 1964. Forsyth C.: Orchestration, Dover Publications, New York 1982. Erpf H.: Lehrbuch der Instrumentation und Instrumentenkunde, Schott Musik International, Mainz, 1959. Peinkofer K., Tannigel F.: Handbuch des Schlagzeugs, Schott, 1981. Piston W.: Orchestration, W. W. Norton & Company, 1955. Casella A., Mortari V.: La tecnica dell' orchestra contemporanea, Ricordi 2000. Adler S.: The Study of Orchestration, W. W. Norton & Company, 2002. Adlešč M.: Svet zvoka in glasbe, MK 1964.



• sposobnost instrumentiranja instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik

• razumevanje procesov instrumentacije instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik

• poznavanje analitičnih in didaktičnih postopkov pri instrumentalni analizi ter izdelavi skladb in pri samostojnem domačem delu

16.2 Uporaba • Uporaba instrumentacije pri ustvarjanju lastnih del

16.3 Refleksija • vrednotenje instrumentacije glasbenih del • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

oblikovanju lastnih ter danih del


• oblikovanje lastnih del pri pouku kompozicije • instrumentalna analiza lastnih ter tujih del pri pouku

kompozicije • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s

področja instrumentacije 17. Metode poučevanja in učenja Skupinsko delo s študenti, vaje iz instrumentacije, lastno delo 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri Kompozicija in glasbena teorija ter zaključen predmet Inštrumentacija 1. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Inštrumentacija 2.


Po zaključenih predavanjih sledi pisni in ustni izpit. Ocenjevalna lestvica: 6-10 pozitivno 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Študentom na gostovanju se priznajo krediti prvega semestran na osnovi obiska pouka in sprotnega dela

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, .

21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Marko Mihevc 1. Naslov enote / predmeta / modula Inštrument ali petje z jazz improvizacijo I (MODUL JAZZ)

2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

4 (2+2)

4. Kontaktne ure

Skupaj 30 (15+15)

P- S V Ostale oblike 30 Individualno delo

5. Stopnja 1 6. Letnik

1,2,3 7. Semester 1, 2

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer

Vse, razen kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja in sakralne glasbe

10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Individualno delo, seminarji, jazz delavnice

Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- osnove jazz improvizacije - obvladovanje harmonsko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov na inštrumentu - sposobnost natančnejše analize jazzovskih partitur in jazzovske improvizacije

14. Opis vsebine

- specifičnosti zapisa jazzovskih skladb -teoretske osnove in praktične vaje jazz improvizacije -improvizacija s posnetkom Play A Long


Izbrana poglavja iz: - Dick Grove: The Enciclopedia of Basic Harmony & Theory Applied to Improvisation On All Instruments- Volume 1,2,3 Dick Grove Publications 470 strani Učbeniki inštrumentov Berklee Press (razni) Play A-Long posneta glasba za vaje Jamey Aebersold Jazz


16.1 Znanje in

Razumevanje

- sposobnost orientacije v jazzovski literaturi

- sposobnost analize skladb različnih jazzovskih stilov

16.2 Uporaba - Uporaba znanja pri lastni improvizaciji v določenem jazzovskem stilu

16.3 Refleksija .- vrednotenje lastnih dosežkov -vrednotenje (različnih parametrov) kreativne improvizacije v jazzu in glasbi v širšem smislu, zavedanje o razlikah v raznih jazzovskih stilih -vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize, -vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri Improvizaciji



- glasbeno izražanje v določenem jazz stilu - predstavitev jazz standardov na inštrumentu - oblikovna in harmonska analiza

17. Metode poučevanja in učenja individualni študij, igranje ob posneti ritem sekciji ,delavnice, izvajalska praksa 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v letnik Vpis celotnega modula Jazz


Ocena obiska in nastopov, delni izpit. Ocena predstavlja 25 % ocene modula Jazz od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi rednega obiska poukain sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti ,, ., Študentska anketa 21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Jaka Pucihar, mag.

Doc. Rok Golob, Red.prof. Jani Golob 1. Naslov enote / predmeta / modula Italijanski jezik I 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

3

4. Kontaktne ure

Skupaj 60

P 30

V 30

S Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik I. 7. Semester 1.

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, italijanski 12. Posebnosti Predavanja in vaje se prepletajo 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Cilji predmeta so: - razvijanje receptivnih (poslušanje, branje) in produktivnih (govorjenje, pisanje)

jezikovnih spretnosti na začetni ravni; - poznavanje morfoloških in sintaktičnih zakonitosti italijanskega jezika; - usvojitev izreke italijanskega standardnega jezika (glasovi, besedni naglas, stavčna

intonacija in melodija); - poznavanje enostavnega izrazja jezika stroke.

14. Opis vsebine

Vsebina predmeta je zajeta v štirih tematskih sklopih: - fonetika italijanskega jezika; - morfologija: določni in nedoločni člen, predlogi (enostavni in očlenjeni),

samostalnik (moški, ženski spol, ednina, množina), pridevnik (moški, ženski spol, ednina, množina), zaimek (osebni in svojilni), glagol – spregatev pravilnih in nepravilnih glagolov v sedanjiku, pretekliku (passato prossimo), prihodnjiku (futuro semplice) in pogojniku (condizionale semplice);

- komunikacijski vzorci v enostavnih govornih položajih; - italijanska pevska literatura - analiza enostavnih besedil in prevajanje v slovenščino.


- Marin, T., Magnelli, S. (2006): Nuovo Progetto italiano 1, Roma, Edilingua (nekatere didaktične enote);

- Carresi, S., Chiarenza, S., Frollano E. (1998): L'italiano all'opera, Roma, Bonacci editore (nekatere didaktične enote);

- avtorsko gradivo; - slovarji.


16.1 Znanje in

razumevanje

Študent-ka se sporazumeva tako z rojenimi govorci kot s tujci v enostavnih govornih položajih na ravni A1-A2, pravilno izgovarja in razume enostavna besedila italijanske pevske literature.

16.2 Uporaba Pridobljena znanja študent-ka uporablja v smislu medkulturnega dialoga ter pragmatične rabe jezika pri glavnem predmetu.

16.3 Refleksija Študent-ka kritično vrednoti medkulturne vidike komunikacije ter usvojeno znanje italijanskega jezika in izreke pri svojem strokovnem področju delovanja.



Predmet se vsebinsko navezuje na zgodovino glasbe (italijanski operni ustvarjalci), prek strokovnega izrazja pa se povezuje z ostalimi glasbenimi predmeti.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, interaktivno delo (delo v dvojicah, igranje vlog), diskusije, predstavitve. 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v prvi letnik študijskega programa Petje, 80% aktivna udeležba pri kontaktnih urah


Pisni in ustni izpit, ocenjevalna lestvica obsega ocene od 1 do 10, pri čemer so ocene od 6-10 pozitivne, od 1-5 negativne ob upoštevanju statuta UL in Pravil AG.

20. Metode evalvacije kakovosti Med študijskim letom ugotavljamo kakovost prek povratnih informacij s strani študentov, ob zaključku pa z anketami, z analizo opravljenih izpitov in samoevalvacijo.

21. Sestavljalec učnega načrta Lekt. mag. Vera Vetrih 1. Naslov enote / predmeta / modula Italijanski jezik II 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 4. Kontaktne ure Skupaj 60 P 30 V30 S Ostale oblike 5. Stopnja Prva 6. Letnik II. 7. Semester 3. 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, Italijanski 12. Posebnosti Predavanja in vaje se prepletajo 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Cilji predmeta so: - razvijanje receptivnih (poslušanje, branje) in produktivnih (govorjenje, pisanje) jezikovnih

spretnosti na nadaljevalni ravni (B1) v strokovne namene; - poglabljanje znanja s področja morfologije in skladnje italijanskega jezika;

- bralno razumevanje strokovnih besedil italijanske pevske literature ob pomoči slovarjev; - navajanje na samostojno uporabo raznih virov in strokovnih priročnikov; - spoznavanje najpomembnejših italijanskih opernih ustvarjalcev in spremljanje aktualnega

kulturnega dogajanja s tega področja v Italiji; - spoznavanje obdobij zgodovine glasbene umetnosti, ki so povezovala slovensko in

italijansko kulturo. 14. Opis vsebine

Vsebina predmeta je zajeta v petih sklopih: - morfologija in skladnja: glagol – spregatev pravilnih in nepravilnih glagolov v dovršnem

pretekliku (passato remoto), sestavljeni pogojnik (condizionale composto), vezalni naklon (congiuntivo), velelnik (imperativo), sosledica časov v povednem in vezalnem naklonu;

- komunikacijski vzorci v zahtevnejših govornih položajih; - italijanska pevska literatura – analiza strokovnih besedil s prevajanjem v sodobni italijanski

jezik in slovenščino; - funkcionalno pisanje: sestavljanje krajših besedil (življenjepis, prošnja za štipendijo,

prijava na razpise in tekmovanja); - strokovno izrazje: gledališče, glasbila, biografije skladateljev in opernih pevcev.


- Marin, T., Magnelli, S. (2007): Nuovo Progetto italiano 2, Corso multimediale di lingua e civiltà italiana. Livello intermedio (B1-B2), Roma, Edilingua (izbrana poglavja).

- Carresi, S., Chiarenza, S., Frollano, E., Frollano (1998): L'italiano all'opera, Roma, Bonacci Editore (izbrana poglavja).

- Avtorsko gradivo. Dodatni knjižni viri (nekatere didaktične enote): - Porzio, M. (a cura di) (1997): Dizionario dell'Opera Lirica, Milano, Mondadori Editore. - Ragni, S. (1993): Corso di Storia della Musica Italiana per Stranieri, Perugia, Guerra

Edizioni. - Spletni vir: www.librettidopera.it


16.1 Znanje in

razumevanje

Študent-ka se sporazumeva tako z rojenimi govorci kot s tujci na ravni B1, pravilno izgovarja in ob pomoči slovarja razume besedila italijanske pevske literature.

16.2 Uporaba Pridobljena teoretična in praktična znanja študent-ka uporablja v smislu pragmatične rabe jezika pri glavnem predmetu in usposabljanju za bodoče strokovno delo.

16.3 Refleksija Študent-ka kritično vrednosti medkulturne vidike komunikacije ter znanje italijanskega jezika in izreke pri svojem strokovnem področju delovanja.



Predmet se vsebinsko navezuje na zgodovino glasbe, prek strokovnega izrazja se povezuje z ostalimi glasbenimi predmeti, razvija spretnosti uporabe domače in tuje literature in drugih virov.


Predavanja, interaktivno delo (delo v dvojicah, igranje vlog), diskusije, predstavitve.


Uspešno opravljeni izpit pri predmetu Italijanski jezik I, 80% aktivna udeležba pri kontaktnih urah.


Pisni in ustni izpit, ocenjevalna lestvica obsega ocene od 1 do 10, pri čemer so pozitivne ocene od 6-10, od 1-5 negativne ob upoštevanju statuta UL in Pravil AG.


Med študijskim letom ugotavljamo kakovost prek povratnih informacij s strani študentov, ob zaključku pa z anketami, z analizo opravljenih izpitov in samoevalvacijo.

21. Sestavljalec učnega načrta Lekt. mag. Vera Vetrih 1. Naslov predmeta Izbrana poglavja iz zgodovine glasbe 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5(2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P 30

V /

S 20

Ostale oblike 10 (terensko delo)

5. Stopnja 1. 6. Letnik 3. 7. Semester 5. in 6. 8. Študijski program glasbena pedagogika – obvezni

strokovni predmet glasbena umetnost - izbirni strokovni predmet

9. Študijska smer vse

10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Obisk muzejev in arhivskih zbirk , skupina do 40 študentov

Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične - Poznavanje, razumevanje in poglabljanje svetovne in slovenske zgodovine glasbe

kompetence

20. in 21. stoletja; - analitično poslušanje, prepoznavanje in vrednotenje glasbenih del; - uzaveščanje vrednot nacionalne kulture; - praktična in ustvarjalna uporaba znanj na verbalnem, pisnem in umetniškem

področju; - uporaba glasbenoteoretičnih znanj ob vključevanju v ITK; - interdisciplinarno povezovanje vsebin; - razvijanje zmožnosti ustvarjalnega, analitičnega in problemskega razmišljanja,

samostojnega študija in raziskovanja; - razvijanje estetske občutljivosti do kakovostnega zvočnega okolja

14. Opis vsebine

- A. Schönberg, A. Berg, A. Webern – dunajska atonalna šola - I. Stravinski in prenova baletne suite - Glasba ruskega socialističnega realizma (S. Prokofjev, D. Šoštakovič) - Politonalnost in polifonija Nove glasbe (D. Milhaud, A. Honegger, P. Hindemith) - Poljska skladateljska šola (W. Lutosławski, K. Penderecki) - Punktualna in serialna glasba (O. Messiaen, P. Boulez, G. Ligeti) - Aleatorika, glasba naključij in sinergije umetnostnih vej (J. Cage) - Postserialna glasba (K. Penderecki, M. Kagel) - Postmodernizem in »nova preprostost«, doba osebnih slogov - Slovenska klavirska glasba (J. Ravnik, M. Lipovšek, J. Šivic) - Ekspresionizem in slogovni pluralizem (M. Kogoj, M. Bravničar) - S. Osterc in približevanje evropskim slogovnim trendom - Prvine jazza v klasični glasbi (M. Kogoj, E. Adamič, M. Kozina) - Simfonična glasba (L. M. Škerjanc, M. Bravničar, B. Arnič) - Slogovna raznolikost ter vplivi ljudske motivike v inštrumentalni in vokalni glasbi

(K. Pahor, M. Kozina, M. Gabrijelčič, A. Srebotnjak) - Skupina Pro musica viva - Individualnost postmodernizma


Karoly. O., Introducing Modern Music, Penguin Books 1995, str. 1–305 Stanley, J., Classical Music, The great composers and their masterworks, London: Mitchell Beazley, 1994, 2005, str. 11–261 Klemenčič, I. (1988), Slovenski glasbeni ekspresionizem od začetkov do druge vojne,

Ljubljana: Cankarjeva založba, str. 1–182 Koter, D. (2004), Prvine jazza v slovenski glasbeni ustvarjalnosti v času med obema vojnama, Kontinuiteta in avantgarda – med tradicijo in novimi izzivi, Ljubljana: Festival Ljubljana, str. 238–251 Pahorjev zbornik (2005), ur. E. Škulj, Ljubljana: AG, str. 75–170 Barbo, M. (2001), Pro musica viva. Prispevek k slovenski moderni po II. svetovni vojni, Ljubljana:Filozofska fakulteta, str. 11–66, 79–94, 111–207 Muzikološki zbornik, zv. XXX1 (1995), Muzikološki kolokvij ob 100-letnici rojstva S. Osterca, Ljubljana: Odd. za muzikologijo FF, str. 5–90 Stefanija, L. (2001), O glasbeno novem, Ljubljana: Študentska zal., str. 51–280 Slušni primeri iz svetovne in slovenske zgodovine glasbe 20. in 21. st.



Pozna in poglablja zakonitosti razvoja svetovne in slovenske glasbe 20. in 21. st. Pozna pomembnejše ustvarjalce in šole, razume njihov pomen in vplive na nadaljnji razvoj. Pozna in razume zakonitosti in razvoj glasbene teorije, glasbenih oblik in poustvarjalne prakse. Razume razvojne procese umetnosti in soodvisnost z družbenimi gibanji.

16.2 Uporaba Zna uporabiti zakonitosti in značilnosti glasbe pri prepoznavanju notnih in slušnih primerov. Zna pisno in ustno utemeljiti ter ovrednotiti značilnosti zapisane in slišane glasbe. Zna ciljno oblikovati zapise o glasbenih pojavih ter komentarje k izbranim skladbam.

16.3 Refleksija Povezuje teoretična spoznanja in lastno poustvarjalno prakso. Vzpostavlja kritičen odnos do strokovne literature in je sposoben uravnavati lastno učenje. Razvija sposobnost iskanja in ocenjevanja virov ter ustno in pisno izražanje.


Uporablja domačo in tujo literaturo, elektronske vire in IKT, samostojno in kritično zbira in interpretira podatke, v ustni in pisni obliki poroča o glasbenih delih ter jih kritično analizira; spoznanja sintetizira, je sposoben medpredmetnega povezovanja znotraj programa, komunicira v skupini, razvija lastne strategije učenja in posredovanje znanja.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, vodeno samostojno učenje, seminarske naloge, delo na terenu, ustne prezentacije, portfolio


Vpis v 3. letnik oziroma opravljena predmeta Zgodovina glasbe 1 in 2 Opravljeni kolokvij in seminarska naloga sta pogoj za pristop h končnemu pisnemu oz. ustnemu izpitu


Portfolio se oceni opisno: je opravil/ni opravil. Kolokvij po prvem semestru, seminarska naloga in pisni oz. ustni izpit se ocenijo 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Kolokvij predstavlja 30%, seminar 30% ter pisni oz. ustni izpit 40% končne ocene. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, .. 21. Sestavljalec učnega načrta Nosilec: dr. Darja Koter, doc.

1. Naslov enote / predmeta / modula JAZZ HARMONIJA AI (Modul jazz) 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 4 (2+2) 4. Kontaktne ure Skupaj 60 P-30 S-0 V-30 Ostale oblike 5. Stopnja 2 6. Letnik Vsi 7. Semester Oba 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,

Orkestrsko in zborovsko dirigiranje

10. Steber programa Strokovni izbirni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Jazz harmonija 1A se izvaja kot sestavni del modula Jazz in se zaključi z delno oceno. Modul je uspešno

opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz vseh delnih ocen se izračuna skupna končna ocena modula (glej rubriko 19). Celoletni premdet

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- obvladovanje branja in zapisovanja akordičnih označb - obvladovanje harmonsko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov - sposobnost natančnejše analize jazzovskih partitur in jazzovske improvizacije - obvladovanje zakonitosti glede uporabe specifičnih lestvic glede na dani akord in izdelava t.i. ''chord progression-a''

14. Opis vsebine

- razvijanje in uporaba različnih tehnik harmonizacije, vključujoč specifične tehnike kot reharmonizacija, ''upper structure'' tehnika, kvartna harmonija itd. - razvijanje in širjenje znanja uporabe različnih lestvic na dane harmonije - analiza že izdelanih in izdelava lastnega ''chord progression-a'' glede na stilsko opredelitev


Izbrana poglavja iz: - Mark Levine: The Jazz Theory Book; Sher Music CO 1995, 522 strani - Mark Levine: The Jazz Piano; Sher Music CO 1989, 307 strani - Frans Elsen: Jazz Harmony at the piano, vol. 1; Frans Elsen 2001, 136 strani - Frans Elsen: Jazz Harmony at the piano, vol.2 - David Liebman: A Chromatic Approach to Jazz Harmony and Melody; Advance Music, 173 strani - Ron Miller: Modal Jazz – Composition & Harmony; Advance Music, 142 strani - Gary Keller: The Jazz Chord/Scale Handbook; Advance Music 2002, 111 strani - Jim McNeely: The Art of Comping; Advance Music1993, 96 strani


16.1 Znanje in razumevanje

- sposobnost orientacije v jazzovski literaturi - sposobnost harmonske analize skladb

različnih jazzovskih stilov

16.2 Uporaba - Uporaba znanja pri komponiranju skladb v jazzovskem stilu - Sposobnost izdelave enostavnih aranžmajev glede na harmonski okvir glasbenega zapisa 16.3 Refleksija . - vrednotenje lastnih dosežkov -vrednotenje kreativne improvizacije v jazzu v kontekstu stilnega razvoja in zavedanje o zgodovinsko pogojenih razlikah v raznih jazzovskih stilih -vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize in glasbene zgodovine


- glasbeno izražanje v določenem jazz stilu - predstavitev jazz standardov na klavirju - oblikovna in harmonska analiza

17. Metode poučevanja in učenja predavanja, individualne naloge 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija ter opravljene naloge, ki so pogoj za pristop k letnemu izpitu


Kolokvij po prvem semestru in izpit (50%/50%) od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) Končna ocena modula jazzje sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin in delnih izpitov modula (povprečna ocena). Gostujočim študentom se kreditne točke po prvem semestru priznajo na osnovi kolokvija

20. Metode evalvacije kakovosti ,, ., Študentska anketa 21. Sestavljalec učnega načrta Doc. mag. Jaka Pucihar, Doc. Rok Golob, Red. prof. Jani Golob 1. Naslov enote / predmeta / modula JAZZ HARMONIJA AII (Modul Jazz) 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 4 (2+2) 4. Kontaktne ure Skupaj 60 P-30 S-0 V-30 Ostale oblike 5. Stopnja 2 6. Letnik Vsi 7. Semester vsi

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija, orkestrsko in zborovsko dirigiranje

10. Steber programa Strokovni izbirni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Jazz harmonija 2A se izvaja kot sestavni del modula Jazz in se zaključi z delno oceno. Modul je uspešno

opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz vseh delnih ocen se izračuna skupna končna ocena modula (glej rubriko 19) celoletni predmet



14. Opis vsebine






- sposobnost orientacije v jazzovski literaturi - sposobnost harmonske analize skladb

različnih jazzovskih stilov

16.2 Uporaba - Uporaba znanja pri komponiranju skladb v jazzovskem stilu - Sposobnost izdelave enostavnih aranžmajev glede na harmonski okvir glasbenega zapisa 16.3 Refleksija .- vrednotenje lastnih dosežkov -vrednotenje kreativne improvizacije v jazzu v kontekstu stilnega razvoja in zavedanje o zgodovinsko pogojenih razlikah v raznih jazzovskih stilih -vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize in glasbene zgodovine


- glasbeno izražanje v določenem jazz stilu - predstavitev jazz standardov na klavirju - oblikovna in harmonska analiza

17. Metode poučevanja in učenja predavanja, individualne naloge 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Uspešno opravljen izpit iz Jazz Harmonije AI


Kolokvij po prvem semestru in izpit (50%/50%) od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) Končna ocena modula jazzje sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin in delnih izpitov modula (povprečna ocena). Gostujočim študentom se kreditne točke po prvem semestru priznajo na osnovi kolokvija

20. Metode evalvacije kakovosti ,, ., Študentska anketa 21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Jaka Pucihar, mag. Doc. Rok Golob, Red.prof. Jani Golob 1. Naslov modularnega predmeta Jazz harmonija B1 ( modul jazz) 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P-30 S-0 V-30 Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik

1,2,3 7. Semester oba

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Vse, razen kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja in sakralne glasbe

10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence


14. Opis vsebine





16.1 Znanje in

Razumevanje

sposobnost orientacije v jazzovski literaturi sposobnost harmonske analize skladb različnih jazzovskih stilov

16.2 Uporaba - Uporaba znanja pr i izvajanju skladb v jazzovskem stilu

16.3 Refleksija - vrednotenje lastnih dosežkov -vrednotenje teoretičnega in praktičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize tudi v primerjavi s klasično harmonijo -vrednotenje uspešnosti pridobljenega znanja pri kreiranju lastnega sila v improvizaciji



- glasbeno izražanje v določenem jazz stilu - predstavitev jazz standardov na inštrumentu - oblikovna in harmonska analiza

17. Metode poučevanja in učenja predavanja, individualne naloge, delavnice, izvajalska praksa 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v letnik pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit Harmonija I


Kolokvij po prvem semestru, pisni izpit ( predstavlja 25 % ocene celotnega pedagoškega modula). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru. od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno)

20. Metode evalvacije kakovosti ,, ., Študentska anketa 21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Jaka Pucihar, mag.

Doc. Rok Golob Red.prof. Jani Golob

1. Naslov predmeta Kitara I 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

25 (12 +13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P V- S - Ostale oblike 60 ID

5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kitara 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti

Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične Obvladovanje tehničnih elementov kitarske igre (udarna tehnika prstov desne roke s

kompetence

poudarkom na samostojnosti posameznih prstov in kakovosti tona, menjava lege, vezave, križni premiki, razpetje) Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od renesanse do sodobnih del. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.

14. Opis vsebine

Sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta. Interpretacija kitarske literature različnih stilnih obdobij ( etude in skladbe), Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


A. Carlevaro – Serie didactica para guitara, Escuela de la guitara (Chantarelle), S. Tennant – Pumping Nylon (Chantarelle), F. Sor – Etude op. 6, op. 29, M. Carcassi – Etude op. 60, M. Giuliani - Etude op. 48, L. Legnani – Caprici op. 30, - različne izdaje / približno 10 etud Izbor skladb različnih stilnih obdobij npr. iz zbirk Musik der Renaissance ( Schott GA 442), Klassiker der gitarre (Schott), J. S. Bach – Dela za lutnjo – različne izdaje, N. Paganini – Complete guitar works (Chantarelle), N. Coste – Complete guitar solo works (Chantarelle), R. Smith-Brindle – Guitarcosmos (Schott ) in podobnih / približno 10 skladb


16.1 Znanje in

Razumevanje

• sposobnost kontrole rok oz. telesa • razumevanje procesov in metod vadenja • razumevanje vzročno-posledičnih metod

vzpostavljanja kontroliranega igranja • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju

skladb in pri samostojnem domačem delu • Stilna interpretacija z osnovami analize

16.2 Uporaba • Uporaba kontroliranega igranja in

interpretativnih znanj pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija • vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta

• vrednotenje interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

izvajalski praksi 16.4 Prenosljive spretnosti –

niso vezane le na en predmet • glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr.

pri zboru, komorni igri, orkesteru ) • poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji,

kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)

• analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih)

• poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa


-opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri kitara - vpis v 1. letnik programa - pogoj za opravljanje izpita je najmanj pet internih ali javnih nastopov (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi 20 - 30 minut programa, ki vsebuje najmanj 3 dela iz različnih stilnih obdobij (obvezno na pamet ). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki ga potrdi nosilec predmeta. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, ., Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih

21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Andrej Grafenauer, red. prof. Tomaž Rajterič

1. Naslov predmeta Kitara II 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3 + 4 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kitara 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti


• Obvladovanje tehničnih elementov kitarske igre z razvijanje hitrosti, kvalitete tona, barvnega in dinamičnega razlikovanja

• Razvijanje agogičnih sprememb • Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij

od renesanse do sodobnih del. • Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem

nastopanju.

14. Opis vsebine

• Interpretacija kitarske literature različnih stilnih obdobij. Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela kitarske literature.

• Razvijanje in uporaba didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri samostojnem domačem delu

• Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


1. Renesansa – Izbor skladb napisanih originalno za lutnjo ali vihuelo na primer Dalza, Milan, Mudarra, Crema, Gorzanis, Dowland, Bakfark in podobne / 2 skladbi

2. Barok – suita (R. de Visee, D. Gaultier, J. S. - Bach, G. Sanz, S. de Murcia, L. Roncalli, F. Campion, E. B. Baron, S. L. Weiss in podobne/ 1 skladba

3. Klasicizem – Skladbe različnih oblik težavnostne stopnje na primer: F. Sor : Variacije op.28., M. Giuliani: Sonata op. 15, avtorji Sor, Giuliani Carulli, Molino, Carcassi, N. Paganini in podobne / 1 skladba

4. Romantika – izbor skladb težavnostne stopnje na primer: J. K. Mertz - Bardenklange avtorjev: J. K. Mertz, N. Coste, F. Tarrega, J. Vinas in podobne / 2 skladbi

5. Skladbe 20. stoletja, pisana v tradicionalnem kompozicijskem jeziku (impresionizem, neoklasicizem, skladbe s folklorni vplivi španske in latinoameriške glasbe ipd.) težavnostne stopnje na primer: M. de Falla – Homanaje, Moreno-Torroba – Suite Castillana, avtorji Turina, Ponce, Torroba , de Falla, Rodrigo, Castelnuovo-Tedesco in podobne / 1 skladba.

6. Skladbe 20. ali 21. stoletja v sodobnem kompozicijskem jeziku na primer P. Ramovš – Dva nocturna, R. S. Brindle – El polifemo de Oro, L. Brouwer - Tarantos; avtorji: R. R. Benett, , M. Ohana, A. Jolivet, W. Walton, L. Brouwer, T. Takemitsu in podobne / 1 skladba


16.1 Znanje in

Razumevanje

• Sposobnost igranja v predpisanih tempih • Sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v

stilno-ustrezni interpretaciji z ustreznim tonom na osnovi analize

• Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi

16.2 Uporaba • Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija • Vrednotenje interpretacije • Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

izvajalski praksi


niso vezane le na en predmet • Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr.

pri zboru, komorni igri, orkesteru ) • Poznavanje stila (pri harmoniji, kontrapunktu,

analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) • Analiza - (pri zgodovini glasbe, pri

glasbenoteoretičnih predmetih) • Poznavanje in uporaba osnovnih didaktičnih

principov s področja 17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom

Izvajalska praksa 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

-opravljen izpit predmeta Kitara 1 -vpis v 2. letnik smeri kitara - pogoj za opravljanje izpita je najmanj pet internih ali javnih nastopov (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi najmanj 40 minut programa, ki obsega najmanj eno skladbo iz vsakega stilnega obdobja iz literature od točk 1. – 6. Program ne sme vsebovati izpitnih skladb nižjega letnika. Ves program je potrebno izvajati na pamet. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).


21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Andrej Grafenauer, Red. prof. Tomaž Rajterič

1. Naslov predmeta Kitara III 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

25 (12 + 13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 ( 30 + 30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5 + 6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kitara 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti

Celoletni predmet, pri pouku 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

• Obvladovanje tehničnih elementov kitarske igre s poudarkom na razlikovanju posameznih glasov v polifoniji, z razvijanjem hitrosti in kvalitete tona

• Obvladovanje agogičnih sprememb • Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij

od renesanse do sodobnih del poudarkom na značilnih oblikah fugi in sonati • Obvladovanje samozavestnega in prepričljivega nastopanja z izvajalsko

prakso

14. Opis vsebine

• Interpretacija kitarske literature različnih stilnih obdobij s poudarkom na glasbenih oblikah fuge in sonate in koncerta

• Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela kitarske literature razen renesanse

• Razvijanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu

• Obvezni sestavni del predmeta so interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


1. J. S. Bach - Preludij in fuga ( npr. BWV 997, 1000, 998) / ena skladba 2. Ciklično delo v sonatni obliki (npr. M. Giuliani Sonata op. 15, M. M. Ponce

– Sonata classica, Sonatina meridional, Turina - Sonata, Moreno- Torroba - Sonatina.) / ena skladba

3. Skladbe iz obdobja romantike ali skladbe 20. stoletja, pisane v tradicionalnem

kompozicijskem jeziku npr. A. Barrios – Un Sueno en la Floresta, La Cathedral, J. K. Mertz – Koncertne skladbe, F. Tarrega – Grand jota aragonesa itd / ena skladba

4. Skladba 20. ali 21. stoletja v sodobnem kompozicijskem jeziku ( npr. P. Ramovš- Dva nocturna, R. Smith-Brindle – El Polifemo de oro, R. R. Benett – Five impromtus, A. Srebotnjak – Due movimenti, L. Brouwer – Tarantos itd / ena skladba

5. Virtuozne skladbe (npr. M. Giuliani – Sonata Eroica, Villa Lobos – Etude, Regondi – Reverie, Castelnuovo-Tedesco – Tarantella, Capricho diabolico, ) / ena skladba


16.1 Znanje in

Razumevanje

• Sposobnost igranja v predpisanih tempih • Sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v

stilno-ustrezni interpretaciji z ustreznim tonom na osnovi analize

• Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi


16.3 Refleksija • Vrednotenje interpretacije • Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pi

izvajalski praksi •


niso vezane le na en predmet • Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr.

pri zboru, komorni igri, kitarskem orkestru ) • Poznavanje stila (pri harmoniji, kontrapunktu,

analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) • Utrjevanje didaktičnih principov in njihova

uporaba pri samostojnem delu

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom: Izvajalska praksa


- opravljen izpit predmeta Kitara 2 - vpis v 3. letnik smeri kitara - pogoj za opravljanje izpita je najmanj pet internih ali javnih nastopov (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi zakljućni izpit, ki vsebuje: Najmanj 50 minut programa Najmanj eno skladbo iz vsake od točk 1 – 5 temeljne literature. Program mora v točki 2 ali 5 vsebovati skladbo iz obdobja klasicizma. Program ne more vsebovati izpitnih skladb nižjih letnikov. Ves program je potrebno izvajati na pamet. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati) 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami) 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem) 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, ., Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih itd.

21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Andrej Grafenauer, Red. prof. Tomaž Rajterič

1. Naslov predmeta Kitarska literatura 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (3+2)

4. Kontaktne ure

Skupaj 30 (15+15)

P 30 V- S - Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kitara 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Predmet seznanja študente z literaturo kitare in njej sorodnih instrumentov lutnje in vihuele do današnjih dni.

• Poznavanje in razumevanje razvoja kitare in njej sorodnih instrumentov • Poznavanje in razumevanje značilnih oblik v kitarski literaturi v posameznih

stilnih obdobjih • Poznavanje najpomembnejših del in njihovih avtorjev s področja kitarske

literature v različnih stilnih obdobij • Slušno poznavanje najpomembnejših del kitarske literature • Stilno prepoznavanje značilnih oblik posameznih stilnih obdobij na podlagi

slušnega zaznavanja • Poznavanje razvoja kitarske poustvarjalnosti na osnovi razvoja umetniške in

didaktične literature. • Poznavanje razvoja kitarske poustvarjalnosti 20. stoletja na osnovi zvočnih

zapisov

14. Opis vsebine

• Razvoj kitare od 4 strunskega ljudskega instrumenta v 16. stoletju, različnih uglasitev 5 strunske kitare v 17. in 18. stoletju, 6 strunske kitare iz obdobja klasicizma in romantike do današnje oblike šeststrunske kitare

• Razvoj in uglasitev renesančne lutnje in vihuele ter baročne lutnje in njenih različkov

• Lutenjska literatura renesanse in osnovno spoznavanje različnih vrst tabulatur (italijanska, španska, francoska, nemška)

• Glasbene oblike različnih stilnih obdobij • Informacije in napotki za samostojno delo, ki obsega študij literature in

poslušanje glasbenih primerov za zvočno informacijo 15. Temeljna literatura

Mario dell' Ara – La Chitarra antica, classica e romantica - 157 strani (Berben E.2881B.) – izbrana poglavja Angelo Gilardino la Chitarra moderna e contemporanea – 223 strani ( Berben E. 2882 B.) – izbrana poglavja Konrad Ragossnig – Handbuch der Gitarre und laute 250 strani (Schott Mainz ED 6723) izbrana poglavja Maurice J. Summerfield – The Classical guitar 377 strani (Ashley Mark ISBN 1 872639 16 x), izbrana poglavja Revije: Izbor iz strokovnih revij: Il Fronimo, Gitarre und Laute, Chitarra Classica, Classical Guitar, Bilten EGTA in drugih


16.1 Znanje in

razumevanje

Pozna zakonitosti razvoja kitare, mejnike in značilnosti posameznih obdobij. Pozna pomembnejše kitarske ustvarjalce in njihovo ustvarjalnost. Pozna pomembnejše kitarske šole ter razume njihov pomen in vplive. Pozna in razume zakonitosti kitarskih oblik in poustvarjalne prakse. Razume kitarske razvojne procese in soodvisnost z splošnim glasbenim, umetnostnim in družbenim razvojem.

16.2 Uporaba Zna izbirati primerno literaturo vseh stilnih obdobij za svoje umetniško delovanje na solističnem in komornem področju Zna uporabiti zakonitosti in značilnosti kitarske glasbe pri prepoznavanju notnih in slušnih primerov. Zna pisno in ustno utemeljiti ter ovrednotiti značilnosti zapisane in slišane kitarske glasbe.

16.3 Refleksija Povezuje poznavanje literature in lastno poustvarjalno prakso. Vzpostavi kritičen odnos do kitarske literature



Uporablja literaturo, nosilce zvoka, elektronske vire in IKT ter ima kritičen odnos do prebranih in slušnih vsebin; samostojno zbira in interpretira podatke, v ustni in pisni obliki poroča o kitarski literaturi in dogodkih ter jih kritično analizira; spoznanja sintetizira in jih povezuje, je sposoben medpredmetnega povezovanja znotraj programa, komunicira v skupini, razvija lastne strategije učenja in posredovanje znanja.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja in samostojno učenčevo delo 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri kitara, vpis v 1. letnik študija Posebnih pogojev za opravljanje izpita ni.


Po prvem semestru sledi kolokvij, po zaključenih predavanjih pa sledi pisni izpit. Kolokvij predstavlja 40 %, pisni izpit pa 60 % ocene. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi opravljenega kolokvija po 1. semestru. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, .,

21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Andrej Grafenauer,

1. Naslov predmeta Kitarski orkester 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja I 6. Letnik 1,2 7. Semester oba 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kitara 10. Steber programa C. Izbirni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Predmet se podobno izvaja v vseh letnikih, saj pri predmetu skupaj delujejo študentje različnih letnikov.

V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom. Celoletni predmet


• Poglablanje umetniške interpretacije in širjenje repertoarja obveznega predmeta

• razvijanje sposobnosti vzajemnega muziciranja (simultano prilagajanje svojega igranja igranju drugih sodelujočih glasbenikov)

• obvladovanje situacije orkestrskega muziciranja: usklajenost v okviru sekcije, uravnoteženost sekcij v okviru celote

• obvladovanje elementov skupinske kitarske igre: intonacija, ritmična usklajenost, tonsko-barvno, dinamično in agogično niansiranje, artikulacija, fraziranje

• razvijanje stilne interpretacije • razvijanje a vista igre • obvladovanje igranja pod dirigentovim vodstvom

14. Opis vsebine

• formiranje 3, 4 ali več glasnega ansambla (orkestra), kjer je vsak vsak glas sestavljen iz najmanj dveh kitaristov (sekcija)

• seznanjanje z literaturo različnih slogov in oblik ter iz različnih zgodovinskih obdobij (transkripcije in originalna dela)

• navajanje na odgovorno delo na individualni ravni kot pogoju za kvaliteten izdelek na skupinskem nivoju

• spoznavanje izvajalskih praks iz različnih obdobij in stilov 15. Temeljna literatura

• originalne skladbe napisane za za kitarski orkester ali kitarski kvartet, ki se lahko igrajo tudi z večjimi zasedbami in so večinoma sodobnejših avtorjev: L. Brouwer, D. Bogdanović, J. Duarte, C. Domeniconi, R. Dyens, A. York in drugi

• transkripcije del (simfoničnih ali komornih) iz različnih časovnih obdobij od baroka, preko klasike do sodobnih avtorjev : G. F.Haendel, J. S. Bach, A. Corelli, a. Vivaldi, W. A. Mozart, J. Haydn, J. Brahms, A. Dvorak, A. Piazzolla, G. Bizet in drugi


16.1 Znanje in

razumevanje • razume in obvlada vzajemno muziciranje • pozna, razume ter je sposoben reševati

probleme skupinske kitarske igre • obvlada način dela (vadenje) večjih zasedb • pozna stilne značilnost glasbene materije

in njihovo realizacijo v kitarskem idiomu • seznanjenost z osnovnimi problemi

transkribiranja za kitarski sestav 16.2 Uporaba • zna se vključiti in kompetentno sodelovati

v manjšem ali večjem glasbenem ansamblu • izkušnje orkestrskega glasbenika zna

uporabiti pri vodenju ansamblov • zna uporabiti pridobljeno znanje pri

pisanju lastnih transkripcij • pridobljene veščine izkorišča pri drugih

izvajalskih praksah (komorna igra, solistična igra)

16.3 Refleksija • razume pomen skupinskega muziciranja v razvoju glasbenika

• vzpostavlja kritičen odnos do transkripcij za kitarske zasedbe

• razvija vrednotenje glasbene interpretacije • razvija svojo lastno glasbeno osebnost na

podlagi izkušenj pridobljenih v orkestru • razvija kritičen odnos do umeščenosti

kitare in kitarske glasbe v širšo glasbeno družino


niso vezane le na en predmet • zna vrednotiti individualni prispevek pri

rezultatu kolektivnega dela • razvija sposobnost poslušanja in

vrednotenja glasbenih interpretacij • povezuje znanja iz drugih teoretičnih in

praktičnih glasbenih disciplin • prenaša znanje in veščine na druge

izvajalske prakse 17. Metode poučevanja in učenja • orkestrske vaje (po potrebi tudi vaje po sekcijah)

• javni nastopi 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

• vpis v letnik smeri kitara, vpis izbirnega predmeta je možen le v 1. in 2. letniku, ko kitarski orkester ni obvezen predmet

• za pristop k izpitu pozitivna ocena prisotnosti na vajah in nastopih orkestra 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Izpitna ocena (1-5 negativno, 6-10 pozitivno) sestavljena iz dveh delov (50 : 50) • ocena prisotnosti na vajah in nastopih • kolokvija v prvem in drugem semestru (preverjanje stopnje individualne

pripravljenosti študenta) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi prisotnosti in opravljenega kolokvija po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti • študentska anketa

• ,, . • javno predstavljanje

21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Tomaž Rajterič

1. Naslov predmeta Kitarski orkester I 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (2+3)

4. Kontaktne ure 60

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja I 6. Letnik 3. 7. Semester 5+6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kitara 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov smeri kitara (na primer v primeru, da ga vpišejo kot izbirni strokovni predmet) in tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo, izpopolnjujejo prakso orkestrskega umetniškega nastopanja in širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo.

• razvijanje sposobnosti vzajemnega muziciranja (simultano prilagajanje

svojega igranja igranju drugih sodelujočih glasbenikov) • obvladovanje situacije orkestrskega muziciranja: usklajenost v okviru sekcije,

uravnoteženost sekcij v okviru celote • obvladovanje elementov skupinske kitarske igre: intonacija, ritmična

usklajenost, tonsko-barvno, dinamično in agogično niansiranje, artikulacija, fraziranje

• razvijanje stilne interpretacije • razvijanje a vista igre • obvladovanje igranja pod dirigentovim vodstvom

14. Opis vsebine

• formiranje 3, 4 ali več glasnega ansambla (orkestra), kjer je vsak vsak glas sestavljen iz najmanj dveh kitaristov (sekcija)

• seznanjanje z literaturo različnih slogov in oblik ter iz različnih zgodovinskih obdobij (transkripcije in originalna dela)

• navajanje na odgovorno delo na individualni ravni kot pogoju za kvaliteten izdelek na skupinskem nivoju

• spoznavanje izvajalskih praks iz različnih obdobij in stilov 15. Temeljna literatura

• originalne skladbe napisane za za kitarski orkester ali kitarski kvartet, ki se lahko igrajo tudi z večjimi zasedbami in so večinoma sodobnejših avtorjev: L. Brouwer, D. Bogdanović, J. Duarte, C. Domeniconi, R. Dyens, A. York in drugi

• transkripcije del (simfoničnih ali komornih) iz različnih časovnih obdobij od baroka, preko klasike do sodobnih avtorjev : G. F.Haendel, J. S. Bach, A. Corelli, a. Vivaldi, W. A. Mozart, J. Haydn, J. Brahms, A. Dvorak, A. Piazzolla, G. Bizet in drugi


16.1 Znanje in


probleme skupinske kitarske igre • obvlada način dela (vadenje) večjih zasedb • pozna stilne značilnost glasbene materije

in njihovo realizacijo v kitarskem idiomu • seznanjenost z osnovnimi problemi

transkribiranja za kitarski sestav 16.2 Uporaba • zna se vključiti in kompetentno sodelovati

v manjšem ali večjem glasbenem ansamblu • izkušnje orkestrskega glasbenika zna

uporabiti pri vodenju ansamblov • zna uporabiti pridobljeno znanje pri

pisanju lastnih transkripcij • pridobljene veščine izkorišča pri drugih

izvajalskih praksah (komorna igra, solistična igra)


• vzpostavlja kritičen odnos do transkripcij za kitarske zasedbe


podlagi izkušenj pridobljenih v orkestru • razvija kritičen odnos do umeščenosti

kitare in kitarske glasbe v širšo glasbeno družino








• vpis v 3. letnik • pozitivna ocena prisotnosti na vajah in nastopih orkestra


Izpitna ocena (1-5 negativno, 6-10 pozitivno) sestavljena iz dveh delov (50 : 50) • ocena prisotnosti na vajah in nastopih • kolokvija v prvem in drugem semestru (preverjanje stopnje individualne

pripravljenosti študenta) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi prisotnosti in opravljenega kolokvija po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti • študentska anketa


21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Tomaž Rajterič

1. Naslov enote / predmeta / modula Klarinet 1 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P V S Ostale oblike 60

5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Klarinet 10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku mora biti na voljo 30 ur

korepeticij, Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov igre ( oblikovanje tona, intonacija ) Stilne interpretacije z izborom literature različnih stilnih obdobij pisane za klarinet Analitični pristop, pravilno samostojno delo Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju

14. Opis vsebine

Izdelava mdividualnega programa na podlagi študentovega predznanja Izpopolnjevanje tehninega znanja (tehnične vaje, tonske vaje in etude) Interpretacija literature za klarinet vseh stilnih obdobij (sonate, koncerti in virtuozna deja), katere izbor je prilagojen tehnićnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


TEHNIKA IN ETUDE A. Perier: 20 Etudes de virtuosite P. Jeanjean: 20 Etudes et melodiques 2. K. Opperman: Intermediate velocity studie R. Stark: Arpeggio tehnika J. S. Bach: 21 etud G. Marasco: 10 studi di perfecionamente KLARINET SOLO M. Arnold: Fantasy L. Berio: Lied A. Copi: Humoreska A. Grgin: Capriccio H. Sutermeister: Capriccio SONATE F. Deviemie: Sonata t. 2 au t.1 L. Berenstein: Sonata B. Martinu: Sonatina D. Mithaud: Sonatina C. Saint-Saens: Sonata KONCERTI B. Crussel: Koncerti op. 1, op. 5 ali op. 11 I. Pleyel: Koncert v B-duru J. Stamitz: Koncert v B-duu C. M. Weber: Koncert t. 1 v f-molu SKLADBE L. Cahuzac: Variations su un air du Pays E. Chausson: Andante et Allegro J. Mazellier: Fantaisie-ballet A. Messager: Solo de concours H. Rabaud: Solo de concours C. G. Reissiger: Fantaisie J. Semler-Collery: Reverie et scherzo S. Tanejev: Canzone, J. Kuffner: Introdukcija , tema in variacije, J. Golob: Groteska


16.1 Znanje in

razumevanje

- obvladanje tehničnih prvin instrumenta - razumevanje procesov in metod vadenja - stilna interpretacija z osnovami analize - poznavanje flavtističnih partov v orkesterski literaturi

16.2 Uporaba - poraba kontroliranega igranja in interpretativnega znanja pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija - vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta - vrednotenje interpretacije - vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi



Izvajalska praksa ( tudi pri drugih predmetih reproduktivnega sklopa – komorna igra, simfonični in pihalni orkestrer ) Poznavanje stilne interpretacije pri različnih predmetih – npr. harmonija, kontrapunkt, zgodovina glasbe Analiza – pri glasbenoteoretičnih predmetih ( zgodovina glasbe, analiza, harmonija, kontrapunkt ) Razumevanje metod vadenja in vzorčno – posledičnih metod za vzpostavitev kontroliranega igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v 1. letnik Pogoji za opravljanje izpita: - najmanj dva interna ali javna nastopa - dva predelana programa, ki zajemata koncert, sonato in virtuozno delo - redno obiskovanja pouka glavnega predmeta


Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi : - dve etudi različnega karakterja - sonato, koncert in virtuozno delo ( eno delo obvezno na pamet ) Ocenjevalna lestvica: 10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami ) 9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami ) 8 – prav dobro ( solidni rezultati ) 7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami ) 6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem ) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem ) Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete ,, . Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih

21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Slavko Goričar, red. prof. Alojz Zupan, red. prof. Jože Kotar

1. Naslov enote / predmeta / modula Klarinet 2 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)



korepeticij, Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence


14. Opis vsebine

Izpopolnjevanje tehninega znanja (tehnične vaje, tonske vaje in etude) Interpretacija literature za kiarinet vseh stilnth obdobij (sonate, koncerti in virtuozna deja), katere izbor je prilagojen tehnićnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


P. Jeanjean: 16 Etudes modernes P. Jeanjean: 20 Etudes progressives et melodiques 3. A. Magnani: 10 Etudes-Caprices de grande diffilculte A. Piazzola: Tango Etudes A. Prinz: 25 etud G. Lacour: 28 etud KLARINET SOLO L. Cahuzac: Arlequin I. Dekleva: Solo pour la Nuit 2004 I. Stravinski: Tn skladbe G. Miluccio: Rhapsodie B. Kovacs: Hommage a Bach 0. Messiaen: Les abime des oiseaux SONATE M. Arnold: Sonatina U. Krek: Sonatina F. Poulenc: Sonata J. Pucthar: Sonata J. Brahms: Sonata t. 2 v Es-dijru A. Cherepnin: Sonata v enem stavku KONCERTI G. Finzi: Koncert I. Pleyel: Koncert v C-duru L. Spohr: Koncert t. 1 v c-molu, op. 26 C. M. Weber: Koncert t. 2 v Es-duu, op. 74 A. Tansman: Koncert SKLADBE J. Binet: Petit concert J. W. Kalliwoda: Jntrodukcija in variacije W. Lutoslavski: Plesni preludiji C. M. Weber: Grand duo concertant op. 48 Ch. M. Widor: Introduction et rondo, V. Avsec: Glosa I. Krivokapič: Capriccio S. Vremak: Rondo Odlomki iz orkestrske literature – izbor iz orkestrske in operne literature


16.1 Znanje in

razumevanje






Izvajalska praksa ( tudi pri drugih predmetih reproduktivnega sklopa – komorna igra, simfonični in pihalni orkestrer ) Poznavanje stilne interpretacije pri različnih predmetih – npr. harmonija, kontrapunkt, zgodovina glasbe Analiza – pri glasbenoteoretičnih predmetih ( zgodovina glasbe, analiza, harmonija, kontrapunkt ) Razumevanje metod vadenja in vzorčno – posledičnih metod za vzpostavitev kontroliranega igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula




Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi : - dve etudi različnega karakterja - sonato, koncert in virtuozno delo ( eno delo obvezno na pamet ) -Odlomki iz orkestrske literature ( 5 mest solo, 5 tutti ali 10 tutti ) Ocenjevalna lestvica: 10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami ) 9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami ) 8 – prav dobro ( solidni rezultati ) 7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami ) 6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem ) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem ) Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta


21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Slavko Goričar, red. prof. Alojz Zupan, red. prof. Jože Kotar

1. Naslov enote / predmeta / modula Klarinet 3 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13) 4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)



korepeticij, celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence


14. Opis vsebine

Izpopolnjevanje tehninega znanja (tehnične vaje, tonske vaje in etude) Interpretacija literature za kiarinet vseh stilnth obdobij (sonate, koncerti in virtuozna deja), katere izbor je prilagojen tehnićnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


TEHNIKA IN ETUDE E. Bozza: 14 etudes de mecanisme P. Jeanjean: 16 etudes modernes R. Jettel: The accomplished clarinetist, 1. in 2. del G. Miluccio: 8 grandes etudes J. S. Bach —U. Delecluse: 15 etudes K. Kroll: Capricci KLARINET SOLO S. Karg-Elert: Sonata L. Larsen: Dancing solo D. Martino: A set for clarinet S. Nichifor: Carnyx J. Tower: Wings W. Osborne: Rhapsody SONATE J. Horovitz: Sonatina N. Rota: Sonata G. Shocker: Sonata C. V. Stanford: Sonata Z. Vauda: Sonata P. Hindemith: Sonata I. Petria: Sonata KONCERTI A. Copland: Koncert W. A. Mozart: Koncert v A-duu KV 622 L. Spohr: Koncert t. 2 v Es-duru, au t. 3 v f-molu M. Arnold: Koncert t. 2 op. 115 L. M. Skerjanc: Koncert SKLADBE M. Dautremer: Recit et impromptu A. Benjamin: Tombeau de Ravel A. Berg: Vier stucke F. Busoni: ConcertinoK. .Jettel: concertmo G. Rossini: Introdukcija, tema in variacije R. Schumann: Tn romance C. M. Weber: Grand Quintetto op. 34 P. Mihelčič: Duble break B. Amič: Pripovedke Odlomki iz orkestrske literature – izbor iz orkestrske in operne literature


16.1 Znanje in

razumevanje






Izvajalska praksa ( tudi pri drugih predmetih reproduktivnega sklopa – komorna igra, simfonični in pihalni orkestrer ) Poznavanje stilne interpretacije pri različnih predmetih – npr. harmonija, kontrapunkt, zgodovina glasbe Analiza – pri glasbenoteoretičnih predmetih (zgodovina glasbe, analiza, harmonija, kontrapunkt ) Razumevanje metod vadenja in vzorčno – posledičnih metod za vzpostavitev kontroliranega igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula




Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi : - dve etudi različnega karakterja - sonato, koncert in virtuozno delo ( eno delo obvezno na pamet ) -Odlomki iz orkestrske literature ( 5 mest solo, 5 tutti ali 10 tutti ) Ocenjevalna lestvica: 10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami ) 9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami ) 8 – prav dobro ( solidni rezultati ) 7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami ) 6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem ) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem ) Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, . Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih

1. Naslov predmeta Klavir 1 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

22 (11+11)

4. Kontaktne ure 2 x tedensko (60 ur)

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Klavir 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Individualno delo s študenti, Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

-izpopolnjevanje klavirske tehnike -razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnosti -spoznavanje značilnosti različnih stilov (barok, klasicizem, romantika, moderna) -priprava na nastopanje -priprava na samostojno delo

14. Opis vsebine

-sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja -izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta. -interpretacija klavirske literature različnih stilnih obdobij (izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta) -seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela -izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


1. klavirska tehnika: A. Cortot, A. Casella, M. Long, R. Joseffi, J. Brahms, E. Timakin, F. Liszt in druge tehnične vaje 2. koncertne etude: Izbor etud F. Chopina, F. Liszta, F. Mendelssohna, R. Schumanna, S. Rahmaninova, A. Skrjabina, C. Debussyja, S. Prokofjeva, J. Matičiča in drugih 3. predklasika: Poglabljanje stilne interpretacije -Sonate A. Scarlattija, skladbe F. Couperina, J. Ph. Rameaua in drugih predklasičnih avtorjev -Preludiji in fuge iz WTK ali večje skladbe J. S. Bacha (Toccate, Angleške suite, Partite in druge) 4. klasika: Stilno oblikovanje klasične sonate -Sonate in/ali variacije W. A. Mozarta, F. J. Haydna in L. van Beethovna 5. romantika -Izbor skladb skladateljev iz obdobja romantike: F. Schubert, C. M. von Weber, F. Mendelssohn, R. Schumann, F. Chopin, F. Liszt, J. Brahms in drugi 6. impresionizem, 20. in 21. stoletje -Izbor skladb skladateljev iz obdobja impresionizma, 20. in 21. stoletja 7. slovenske klavirske skladbe: -Izbor skladb sovenskih skladateljev 8. koncert za klavir in orkester


16.1 Znanje in

razumevanje

sposobnost kontrole klavirskega tona in dinamičnih nians

razumevanje procesov in metod vadenja poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju

skladb in pri samostojnem domačem delu stilna interpretacija z osnovami analize

16.2 Uporaba uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri izvajalski praksi

samokontrola 16.3 Refleksija vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta

vrednotenje interpretacije vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

izvajalni praksi 16.4 Prenosljive spretnosti – niso

vezane le na en predmet

glasbeno izražanje in izvajalna praksa (npr. pri zboru, komorni igri, igri z orkestrom )

poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)

analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih)

poznavanje osnovnih didaktičnih principov s

področja klavirske didaktike 17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalna praksa 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus znanja in glasbeno-umetniške nadarjenosti programa klavir. Pogoj za opravljanje izpita je ustrezna količina predelane snovi med študijskim letom. Za prvi letnik je to minimalno: -ena skladba predklasicističnega obdobja -J. S. Bach: dva preludija in fuge iz WTK ali ena večja skladba -dve klasični sonati ali ena sonata in eno večje delo iz obdobja klasicizma -šest koncertnih etud -dve do tri skladbe iz obdobja 19., 20. ali 21. stoletja -ena skladba slovenskega skladatelja Pogoj za opravljanje izpita sta tudi najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalna praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem študent predstavi (igra) naštudirani program. Izpit se izvaja na pamet in MORA vsebovati:

1. skladbo J. S. Bacha (preludij in fuga iz WTK ali druga skladba ustrezne zahtevnosti)

2. klasično sonato (Mozart, Haydn ali Beethoven) 3. dve koncertni etudi 4. skladbo 19., 20. ali 21. stoletja 5. skladbo slovenskega skladatelja

Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10), v skladu s pravilnikom AG in statutom Univerze v Ljubljani. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti - ,, ., - Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih

21. Sestavljalci učnega načrta Doc. V. Mlinarić in T. Petrač, red. prof. H. Haas, T. Ognjanovič in D. Tomšič Srebotnjak

1. Naslov predmeta Klavir 2 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

22 (11+11)


Skupaj 60 (30+30)

P V- S - Ostale oblike ID 60

5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3 + 4 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Klavir 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- nadaljnje izpopolnjevanje klavirske tehnike - razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnosti - razširitev spoznavanja značilnosti različnih stilov (barok, klasicizem, romantika, moderna) - priprava na nastopanje s poudarkom na samostojni pripravi - sposobnost samostojnega domačega dela

14. Opis vsebine

- sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja - izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta. - interpretacija klavirske literature različnih stilnih obdobij (izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta) - seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela - izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


1. klavirska tehnika: A. Cortot, A. Casella, M. Long, R. Joseffi, J. Brahms, E. Timakin, F. Liszt in druge tehnične vaje 2. koncertne etude: Izbor etud F. Chopina, F. Liszta, F. Mendelssohna, R. schumanna, S. Rahmaninova, A. Skrjabina, C. Debussyja, S. Prokofjeva, J. Matičiča in drugih 3. predklasika: Poglabljanje stilne interpretacije -Sonate A. Scarlattija, skladbe F. Couperina, J. Ph. Rameaua in drugih predklasičnih avtorjev -Preludiji in fuge iz WTK ali večje skladbe J. S. Bacha (Toccate, Suite, Partite in druge) 4. klasika: Stilno oblikovanje klasične sonate in cikličnih oblik -Sonate in/ali variacije W. A. Mozarta, F. J. Haydna in L. van Beethovna 5. romantika -Izbor skladb skladateljev iz obdobja romantike 6. impresionizem, 20. in 21. stoletje -Izbor skladb skladateljev iz obdobja impresionizma, 20. in 21. stoletja 7. slovenske klavirske skladbe: -Izbor skladb sovenskih skladateljev 8. koncert za klavir in orkester


16.1 Znanje in

razumevanje

sposobnost kontrole klavirskega tona in dinamičnih nians

razumevanje procesov in metod vadenja poznavanje didaktičnih postopkov pri

študiju skladb in pri samostojnem domačem delu

stilna interpretacija z osnovami analize 16.2 Uporaba uporaba pridobljenih interpretativnih znanj

pri izvajalni praksi samokontrola

16.3 Refleksija vrednotenje tehničnega obvladovanja

instrumenta vrednotenje interpretacije vrednotenje uspešnosti realizacije znanja

pri izvajalni praksi 16.4 Prenosljive spretnosti – niso


glasbeno izražanje in izvajalna praksa (npr. pri zboru, komorni igri, igri z orkestrom )


analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih)

poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja klavirske didaktike

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalna praksa 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen izpit iz predmeta KLAVIR 1. Pogoj za opravljanje izpita je ustrezna količina predelane snovi med študijskim letom. Predelana snov mora biti težja od snovi za prvi letnik. Za drugi letnik je to: -ena skladba predklasicističnega obdobja -J. S. Bach: dva preludija in fuge iz WTK ali ena večja skladba -dve klasični sonati ali ena sonata in en ciklus variacij -šest koncertnih etud -dve do tri skladbe iz obdobja 19., 20. ali 21. stoletja -ena skladba slovenskega skladatelja -en klavirski koncert Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalna praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem študent predstavi (igra) naštudirani program. Na izpitu mora zaigrati vsaj eno sonato (če študent igra variacije L. van Beethovna, v program vključi sonato 19., 20. ali 21. stoletja). Izpit se izvaja na pamet in MORA vsebovati: 1. skladbo J. S. Bacha 2. sonato ali variacije L. van Beethovna (katerokoli sonato razen:

op. 14 št 1, E-dur, op. 49 g-mol in G-dur, op. 79 G-dur, variacije pa lahko F-dur, c-mol ali Eroica

3. dve koncertni etudi 4. skladbo ali sonato 19., 20. ali 21. stoletja 5. skladbo slovenskega skladatelja Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti -, študentske ankete, samoevalvacija ,, . - Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. V. Mlinarić in T. Petrač, red. prof. H. Haas, T. Ognjanovič in D. Tomšič Srebotnjak

1. Naslov enote predmeta Klavir 3 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13)


Skupaj 60 (30+30)

P V- S - Ostale oblike 60

5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5 + 6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Klavir 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

-nadaljnje izpopolnjevanje klavirske tehnike -razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnosti -izdelovanje skladb – poudarek na samostojnosti študenta pri razumevanju in izdelovanju skladb -samozavestno in prepričljivo nastopanje - sposobnost samostojnega domačega deladelo

14. Opis vsebine

-sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja -izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta. -interpretacija klavirske literature različnih stilnih obdobij (izbor skladb je prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta) -seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela -izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


1. klavirska tehnika: A. Cortot, A. Casella, M. Long, R. Joseffi, J. Brahms, E. Timakin, F. Liszt in druge tehnične vaje 2. koncertne etude: Izbor etud F. Chopina, F. Liszta, R. Schumnna, F. Mendelssohna, S. Rahmaninova, A. Skrjabina, C. Debussyja, S. Prokofjeva, J. Matičiča in drugih 3. predklasika: Poglabljanje stilne interpretacije -Sonate A. Scarlattija, skladbe F. Couperina, J. Ph. Rameaua in drugih predklasičnih avtorjev -Preludiji in fuge iz WTK ali večje skladbe J. S. Bacha (Toccate, Partite in druge) 4. klasika: Stilno oblikovanje klasične sonate -Sonate in/ali variacije W. A. Mozarta, F. J. Haydna in L. van Beethovna 5. romantika -Izbor skladb skladateljev iz obdobja romantike 6. impresionizem, 20. in 21. stoletje -Izbor skladb skladateljev iz obdobja impresionizma, 20. in 21. stoletja 7. slovenske klavirske skladbe: -Izbor skladb sovenskih skladateljev 8. koncert za klavir in orkester


16.1 Znanje in

razumevanje

sposobnost kontrole klavirskega tona in dinamičnih nians razumevanje procesov in metod vadenja poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu stilna interpretacija z osnovami analize

16.2 Uporaba uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri izvajalski praksi samokontrola

16.3 Refleksija vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta vrednotenje interpretacije vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalni praksi

16.4 Prenosljive spretnosti – niso


glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru, komorni igri, igri z orkestrom ) poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja klavirske didaktike

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalna praksa 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen izpit iz predmeta KLAVIR 2. Pogoj za opravljanje izpita je ustrezna količina predelane snovi med študijskim letom. Predelana snov mora biti težja od snovi za drugi letnik. Za tretji letnik je to: -J. S. Bach: dva preludija in fuge iz WTK ali ena večja skladba -dve klasični sonati ali ena sonata in en ciklus variacij -štiri težje koncertne etude -dve do tri skladbe iz obdobja 19., 20. ali 21. stoletja -ena skladba slovenskega skladatelja -en klavirski koncert Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalna praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih in opravljenih ostalih obveznostih študija sledi DIPLOMSKI izpit, na katerem študent predstavi (igra) naštudirani program. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta. Na izpitu mora biti zaigrana vsaj ena sonata (če študent igra variacije L. van Beethovna, v program vključi sonato 19., 20. ali 21. stoletja. Če je študent na izpitu 2. letnika igral variacije, mora na diplomskem igrati sonato L. van Beethovna). Izpit se izvaja na pamet in MORA vsebovati: 1. večjo skladbo J. S. Bacha ali tehtnejši preludij in fugo iz WTK 2. sonato ali variacije L. van Beethovna (katerokoli sonato razen: op. 2 št 1, f-mol, op. 10 št. 1 c-mol, op. 10 št. 2 F-dur, op. 14 E-dur in G-dur, op. 26 As-dur op. 27 št. 1, Es-dur op. 49 g-mol in G-dur, op. 78 Fis-dur op. 79 G-dur variacije pa lahko F-dur, c-mol, Eroica ali Diabelli) 3. dve koncertni etudi 4. eno večjo ali več manjših skladb 19., 20. ali 21. stoletja 5. skladbo slovenskega skladatelja Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete, samoevalvacija ,, . - Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. V. Mlinarić in T. Petrač, red. prof. H. Haas, T. Ognjanovič in D. Tomšič Srebotnjak

1. Naslov predmeta Klavir A I ( tudi del vokalno instrumentalniega modula) 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5/7 (2+3) 4. Kontaktne ure Skupaj 30 P V- S- Ostale oblike ID,30 5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost, Glasbena pedagogika 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje, zborovsko

dirigiranje, Orgle, Sakralna glasba, Kompozicija in glasbena teorija

10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Predmet je samostojen na smeri orgle ali sakralna glasba kot alternativa klavirju B 1ali del vokalno-

instrumentalnega modula. Modul je uspešno opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz obeh delnih ocen se izračuna končna ocena modula (glej rubriko 19). Klavir 1 A se izvaja v okviru vokalno instrumentalnega modula, če kandidat nima opravljene mature glavni predmet klavir. Pouk poteka v obliki individualnega dela s študentom in je prilagojen njegovemu predhodnemu znanju in sposobnostim. Celoletni predmet. Klavir A 1 je tudi samostojen predmet na smeri Orgle – ni v okviru modula.


-Obvladovanje tehničnih elementov klavirske igre: kontroliran prstni udarec,artikulacija, sproščenost telesa -spoznavanje, analiziranje in izvajanje klavirske literature -uporaba instrumenta kot pripomočka pri študiju glasbe

14. Opis vsebine

-evalvacija znanja, pridobljenega na prejšnjih stopnjah učenja -izdelava individualnega programa in pristopa za nadgradnjo znanja -seznanjanje z učinkovitimi načini samostojnega dela -interpretacija literature različnih stilnih obdobij


F. Chopin: izbor lažjih etud iz op. 10 in op. 25, A. Skrjabin: Izbor etud iz op.8 in op.42 Etude Moszkowskega, Neuperta, Czernyja, Clementija J.S.Bach: WTK 1 in 2, Francoske suite Sonate in variacije Haydna, Mozarta in Beethovna Izbor skladb iz obdobja romantike in impresionizma npr.: Chopin:Valčki, Mazurke; Debussy: Preludiji; Brahms, Schubert, Schumann, Grieg, Mendelsssohn in drugi Izbor skladb 20. stoletja: Prokofjev, Bartok, Šostakovič in drugi Skladbe slovenskih avtorjev: L. M. Škerjanc: Preludiji, Nokturni, Matičič, Srebotnjak, Ukmar, Lajovic, Ravnik in drugi


16.1 Znanje in

razumevanje

-obvlada igralni aparat -razume procese in metode vadenja -smotrna uporablja različne interpretativne tehnike -skladbe stilno interpretira in analizira

16.2 Uporaba -uporabi inštrument kot študijski pripomoček in izrazno sredstvo za interpretacijo glasbenih vsebin

16.3 Refleksija -vrednoti tehnično znanje instrumenta -vrednoti interpretacijo



-se glasbeno izraža -pozna stilno interpretacijo in jo uporabi v drugih segmentih izvajalske prakse -analizira glasbene oblike -spoznava didaktične principe individualnega dela

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, aktivno (refleksivno) poučevanje 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen sprejemni izpit glasbeno-umetniške nadarjenosti. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka.


Delni izpit iz Klavirja 1A za Vokalno instrumentalni modul1, je komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet. Izpitna snov: -ena etuda -Preludij in fuga J.S.Bacha iz WTK 1 ali WTK2 -Sonata W.A.Mozarta ali L.van Beethovna v celoti -ena skladba 19.ali 20. stoletja -ena skladba slovenskega avtorja Ocene so 6-10 (pozitivno) oz 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG Končno oceno Vokalno instrumentalnega modula I sestavljata oceni obeh predmetov modula, ocena delnega izpita iz klavirja v deležu 70%. Pri obeh predmetih, ki sta sestavni del modula mora biti ocena pozitivna (6-10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti -Študentske ankete -,, . -medsebojna primerjava študijskih dosežkov -javni in interni nastopi

21. Sestavljalec učnega načrta Aleš Vesel

1. Naslov predmeta Klavir AII (Vokalno instrumentalni modul II ali samostojen 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5/7 (2+3) 4. Kontaktne ure Skupaj

30 P V- 4. Kontaktne

ure Skupaj 30

5. Stopnja 1. 6. Letnik 2. 7. Semester 3. + 4. 8. Študijski program Glasbena umetnost, Glasbena

pedagogika 9. Študijska smer Orkestrsko Dirigiranje, zborovsko

dirigiranje, orgle, Kompozicija in glasbena teorija

10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Predmet je samostojen na smeri orgle ali sakralna glasba kot alternativa klavirju B I1ali del vokalno-

instrumentalnega modula. Modul je uspešno opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz obeh delnih ocen se izračuna končna ocena modula (glej rubriko 19). Klavir 2 A se izvaja v okviru vokalno instrumentalnega modula, če kandidat nima opravljene mature glavni predmet klavir. Pouk poteka v obliki individualnega dela s študentom in je prilagojen njegovemu predhodnemu znanju in sposobnostim. Celoletni predmet. Klavir A 1 je tudi samostojen predmet na smeri Orgle – ni v okviru modula.



14. Opis vsebine



F. Chopin: izbor lažjih etud iz op. 10 in op. 25 A. Skrjabin: Izbor etud iz op.8 in op.42 Etude Moszkowskega, Neuperta, Czernyja, Clementija J.S.Bach: WTK 1 in 2, Francoske suite Sonate in variacije Haydna, Mozarta in Beethovna Izbor skladb iz obdobja romantike in impresionizma npr.: Chopin:Valčki, Mazurke; Debussy: Preludiji; Brahms, Schubert, Schumann, Grieg, Mendelsssohn in drugi Izbor skladb 20. stoletja: Prokofjev, Bartok, Šostakovič in drugi Skladbe slovenskih avtorjev: L. M. Škerjanc: Preludiji, Nokturni, Matičič, Srebotnjak, Ukmar, Lajovic, Ravnik in drugi


16.1 Znanje in

razumevanje




16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet



Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen izpit predmeta Klavir 1A Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje predavanj


Delni izpit iz Klavirja A2 za Vokalno instrumentalni modul1, je komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet. Izpit iz Klavirja A 2 je komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet. Izpitna snov: -ena etuda -Preludij in fuga J.S.Bacha iz WTK 1 ali WTK2 -Sonata W.A.Mozarta ali L.van Beethovna v celoti -ena skladba 19.ali 20. stoletja -ena skladba slovenskega avtorja Ocene so 6-10 (pozitivno) oz 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG Končno oceno Vokalno instrumentalnega modula I sestavljata oceni obeh predmetov modula,

ocena delnega izpita iz klavirja v deležu 70%. Pri obeh predmetih, ki sta sestavni del modula mora biti ocena pozitivna (6-10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti -Študentske ankete , ,, ., medsebojna primerjava študijskih dosežkov -javni in interni nastopi


1. Naslov predmeta Klavir A III ( del vokalno instrumentalnega modula 3 ali samostojen predmet) 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3) / 7

4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P V- S- Ostale oblike ID,30

5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5. in 6. 8. Študijski program Glasbena umetnost, Glasbena

pedagogika 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje, zborovsko

dirigiranje, Orgle, Sakralna glasba, Kompozicija in glasbena teorija

10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Predmet poteka na smeri sakralna glasba kot alternativa klavirju B 3 ali del vokalno-instrumentalnega modula

na smereh orkestrsko in zborovsko dirigiranje Pouk poteka v obliki individualnega dela s študentom in je prilagojen njegovemu predhodnemu znanju in sposobnostim. Celoleten predmet



14. Opis vsebine



F. Chopin: izbor lažjih etud iz op. 10 in op. 25 A. Skrjabin: Izbor etud iz op.8 in op.42 Etude Moszkowskega, Neuperta, Czernyja, Clementija J.S.Bach: WTK 1 in 2, Francoske suite Sonate in variacije Haydna, Mozarta in Beethovna Izbor skladb iz obdobja romantike in impresionizma npr.: Chopin:Valčki, Mazurke; Debussy: Preludiji; Brahms, Schubert, Schumann, Grieg, Mendelsssohn in drugi Izbor skladb 20. stoletja: Prokofjev, Bartok, Šostakovič in drugi Skladbe slovenskih avtorjev: L. M. Škerjanc: Preludiji, Nokturni, Matičič, Srebotnjak, Ukmar, Lajovic, Ravnik in drugi


16.1 Znanje in

razumevanje




16.4 Prenosljive

spretnosti – niso vezane

le na en predmet



Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen izpit predmeta Klavir 2A Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje predavanj


Delni izpit iz Klavirja A 3 za Vokalno instrumentalni modul1, je komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet. Izpit iz Klavirja 3A je komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet. Izpitna snov: -ena etuda -Preludij in fuga J.S.Bacha iz WTK 1 ali WTK2 -Sonata W.A.Mozarta ali L.van Beethovna v celoti -ena skladba 19.ali 20. stoletja -ena skladba slovenskega avtorja Ocene so 6-10 (pozitivno) oz 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG Končno oceno Vokalno instrumentalnega modula 3 sestavljata oceni obeh predmetov modula, ocena delnega izpita iz klavirja v deležu 70%. Pri obeh predmetih, ki sta sestavni del modula mora biti ocena pozitivna (6-10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti -Študentske ankete -,, . -medsebojna primerjava študijskih dosežkov -javni in interni nastopi


1. Naslov enote / predmeta / modula Klavir B I 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (2+1) 4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P V S Ostale oblike 30 ID 5. Stopnja 1. 6. Letnik 1. 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost, Glasbena

pedagogika 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,

Petje, Kljunasta flavta, Sakralna glasba,

10. Steber programa Obvezn i strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Klavir 1B uresničuje nivojski pristop k pouku. Lahko ga kot osnovno raven izberejo študentje sakralne

glasbe in kot višjo raven študentje kljunaste flavte, kompozicije in glasbene teorije ali petja Posebnosti pri Klavirju 1B: Pouk poteka v obliki individualnega dela s študentom in je prilagojen njegovemu predhodnemu znanju in sposobnostim. Klavir 1B obiskujejo študenti, ki so dosegli znanje, ustrezno drugemu letniku srednje glasbene šole. Celoletni predmet.


- Obvladovanje tehničnih elementov klavirske igre: kontroliran prstni udarec,artikulacija, sproščenost telesa

- spoznavanje, analiziranje in izvajanje klavirske literature - uporaba instrumenta kot pripomočka pri pedagoškem delu in študiju glasbe

14. Opis vsebine

- Evalvacija znanja, pridobljenega na prejšnjih stopnjah učenja - izdelava individualnega programa in pristopa za nadgradnjo znanja - seznanjanje z učinkovitimi načini samostojnega dela - predstavitev načinov uporabe instrumenta kot študijskega pripomočka


Etude: C.Czerny: Etude op.740, M.Moszkowski: Etude op. 72, Moscheles: Etude op.70 lažje etude F. Chopina, A.Skrjabina , Neuperta, Clementija J.S.Bach: Triglasne invencije, WTK 1 in 2, Francoske suite Sonate in variacije Haydna, Mozarta in Beethovna Izbor skladb iz bobdobja romantike in impresionizma: Chopin:Valčki, Preludiji, Mazurke;Debussy:Preludiji, Arabeski, Childrenžs Corner; Schubert, Schumnn, Mendelssohn, Grieg in drugi Izbor skladb20. stoletja: Prokofjev, Bartok Šostakovič ipd. Skladbe slovenskih avtorjev: L. M. Škerjanc: Preludiji, Nokturni M. Lipovšek: 20 mladinskih skladb; Lajovic, Ukmar, Ravnik, Pahor, Matičič, Bravničar



- obvlada igralni aparat - razume procese in metode vadenja - smotrno uporablja različne interpretativne tehnike - skladbe stilno interpretira in analizira 16.2 Uporaba - Uporabi inštrument kot študijski pripomoček in

izrazno sredstvo za interpretacijo glasbenih vsebin

16.3 Refleksija - vrednoti tehnično znanje instrumenta - vrednoti interpretacijo


- se glasbeno izraža - pozna stilno interpretacijo in jo uporabi v drugih

segmentih izvajalske prakse - analizira glasbene oblike - spoznava didaktične principe individualnega dela


Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen sprejemni izpit glasbeno-umetniške nadarjenosti. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje individualnih učnih ur.


Izpit iz Klavirja 1B je komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet. Izpitna snov: - ena etuda - preludij in fuga, triglasna invecija ali trije stavki Francoske suite - J.S.Bacha - dva stavka sonate iz obdobja klasike (obvezen sonatni stavek) - skladba 19. ali 20. stoletja - skladba slovenskega avtorja Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete, samoevalvacija ,, ., medsebojna primerjava študijskih dosežkov

- javni in interni nastopi 21. Sestavljalec učnega načrta Aleš Vesel

1. Naslov enote / predmeta / modula Klavir B II 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (2+1) 4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P/ V/ S / Ostale oblike 30 ID 5. Stopnja 1. 6. Letnik 2 7. Semester 3+4 8. Študijski program Glasbena umetnost, Glasbena

pedagogika 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,

Petje, Kljunasta flavta, Sakralna glasba,

10. Steber programa Obvezn i strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Klavir 2B uresničuje nivojski pristop k pouku. Lahko ga kot osnovno raven izberejo študentje sakralne

glasbe in kot višjo raven študentje kljunaste flavte, kompozicije in glasbene teorije ali petja Posebnosti pri Klavirju 2B: Pouk poteka v obliki individualnega dela s študentom in je prilagojen njegovemu predhodnemu znanju in sposobnostim. Klavir 2B obiskujejo študenti, ki so predhodno s pozitivno oceno opravili Klavir 1B ali 1A., celoletni predmet




14. Opis vsebine

- Evalvacija znanja, pridobljenega na prejšnjih stopnjah učenja - nadaljnje izpopolnjevanje tehničnih, in interpretacijskih vidikov klavirske igre - izpopolnjevanje znanja uporabe instrumenta kot študijskega pripomočka


C.Czerny: Etude op.740, M.Moszkowski: Etude op. 72, Moscheles: Etude op.70 lažje etude F. Chopina, A.Skrjabina , Neuperta, Clementija J.S.Bach: Triglasne invencije, WTK 1 in 2, Francoske suite; Sonate in variacije Haydna, Mozarta in Beethovna Izbor skladb iz bobdobja romantike in impresionizma: Chopin:Valčki, Preludiji, Mazurke;Debussy:Preludiji, Arabeski, Childrenžs Corner; Schubert, Schumann Mendelssohn, Grieg in drugi Izbor skladb20. stoletja: Prokofjev, Bartok Šostakovič ipd. Skladbe slovenskih avtorjev: L. M. Škerjanc: Preludiji, Nokturni M. Lipovšek: 20 mladinskih skladb; Lajovic, Ukmar, Ravnik, Pahor, Matičič, Bravničar



- obvlada igralni aparat - razume procese in metode vadenja - smotrno uporablja različne interpretativne tehnike 16.2 Uporaba - uporabi inštrument kot študijski pripomoček in

kot izrazno sredstvo za interpretacijo glasbenih vsebin






Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen izpit Klavir 1B ali Klavir 1A. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje individualnih predavanj


Izpit iz Klavirja 2B komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet. Izpitna snov: - ena etuda - preludij in fuga, triglasna invencija ali trije stavki Francoske suite - J.S.Bacha - dva stavka sonate iz obdobja klasike (obvezen sonatni stavek) - skladba 19. ali 20. stoletja - skladba slovenskega avtorja Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela

20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete, samoevalvacija ,, ., medsebojna primerjava študijskih dosežkov - javni in interni nastopi


1. Naslov enote / predmeta / modula Klavir B III 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (2+1) 4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P/ V/ S / Ostale oblike30 ID 5. Stopnja 1. 6. Letnik 3. 7. Semester 5 + 6 8. Študijski program Glasbena umetnost, Glasbena

pedagogika 9. Študijska

smer Sakralna glasba, Kompozicija in glasbena teorija, Petje, Kljunasta flavta, ,

12. Posebnosti Klavir 3B uresničuje nivojski pristop k pouku. Lahko ga kot osnovno raven izberejo študentje sakralne glasbe in kot višjo raven študentje kljunaste flavte, kompozicije in glasbene teorije ali petja Posebnosti pri Klavirju 3B: Pouk poteka v obliki individualnega dela s študentom in je prilagojen njegovemu predhodnemu znanju in sposobnostim. Klavir 3B obiskujejo študenti, ki so predhodno s pozitivno oceno opravili izpit Klavir 2B ali 2A., celoletni predmet


- Obvladovanje tehničnih elementov klavirske igre - Spoznavanje, analiziranje in izvajanje klavirske literature - uporaba instrumenta kot pripomočka pri pedagoškem delu in študiju glasbe

14. Opis vsebine

- poglobitev znanja, pridobljenega na prejšnjih stopnjah učenja - inerpretacija glasbe različnih stilnih obdobij - seznanjanje z učinkovitimi načini samostojnega dela


Etude: C.Czerny: Etude op.740, M.Moszkowski: Etude op. 72, Moscheles: Etude op.70 F.Chopin: Etude op10 in op. 25, A. Skrjabin: Etude op.8 in op.42, Etude Neuperta, Clementija in drugih J.S.Bach: Triglasne invencije, Preludiji in fuge iz WTK 1 in 2, J. Haydn: Sonate W.A. Mozart: Sonate in variacije L.van Beethoven: Sonate in variacije Izbor skladb iz obdobja romantike in impresionizma: Chopin:Valčki, Preludiji, Mazurke; Debussy: Preludiji, Arabeski Childrenžs Corner; skladbe Schuberta, Mendelssohna, Schumanna, Griega in drugih Izbor skladb20. stoletja: Prokofjev, Bartok Šostakovič ipd. Skladbe slovenskih avtorjev: L. M. Škerjanc: Preludiji, Nokturni M. Lipovšek: 20 mladinskih skladb, Lajovic, Ravnik, Srebotnjak, Matičič in drugi



- obvlada igralni aparat - razume procese in metode vadenja - smotrno uporablja različne interpretativne tehnike - skladbe stilno interpretira in analizira

16.2 Uporaba - uporabi inštrument kot študijski pripomoček in kot izrazno sredstvo za interpretacijo glasbenih vsebin



- se glasbeno izraža - pozna stilno interpretacijo in jo uporabi v drugih segmentih

izvajalske prakse - analizira glasbene oblike - spoznava didaktične principe individualnega dela


Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen izpit Klavir 2B ali Klavir 2A. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje individualnih predavanj.


Študent po opravljenih študijskih obveznostih opravlja komisijski izpit iz Klavirja 3A. Na njem izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet. Izpitna snov: - ena etuda - preludij in fuga, triglasna invecija ali trije stavki Francoske suite - J.S.Bacha - dva stavka sonate iz obdobja klasike (obvezen sonatni stavek) - skladba 19. ali 20. stoletja - skladba slovenskega avtorja Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta


1. Naslov enote / predmeta / modula Klavir C I 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (2+1) 4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P V 4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) 5. Stopnja 1 6. Letnik 1. 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,

Petje, Kljunasta flavta, 10. Steber programa Obvezn i strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Klavir 1C uresničuje nivojski pristop k pouku. Je osnovna raven na smereh kompozicija in glasbena

teorija, petje in kljunasta flavta. Posebnosti pri Klavirju 1C: Pouk poteka v obliki individualnega dela s študentom in je prilagojen njegovemu predhodnemu znanju in sposobnostim. Klavir 1C obiskujejo študenti, katerih znanje dosega raven zaključnega letnika klavir-stranski predmet za instrumentaliste in pevce na srednji glasbeni šoli. Celoletni predmet.




14. Opis vsebine

- Evalvacija znanja, pridobljenega na prejšnjih stopnjah učenja - izdelava individualnega programa in pristopa za nadgradnjo znanja - seznanjanje z učinkovitimi načini samostojnega dela


Czerny: Etude op. 299, op. 821 Berens: Etude op. 61 Etude drugih avtorjev primerne težavnostne stopnje J.S.Bach:12 malih preludijev, 6 malih preludijev Izbor klasičnih sonatin Izbor lažjih skladb iz obdobja romantike in impresionizma: (Chopin: lažji preludiji, Schumann, Schubert Izbor skladb20. stoletja: Prokofjev, Bartok, Šostakovič ipd. Skladbe slovenskih avtorjev: Škerjanc, Lipovšek Šivic, Pahor ipd



- obvlada igralni aparat - razume procese in metode vadenja - smotrno uporablja različne interpretativne tehnike







Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen sprejemni izpit glasbeno-umetniške nadarjenosti. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje individualnih predavanj


Izpit iz Klavirja 1C je komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet. Izpitna snov: -ena etuda -preludij J.S.Bacha -sonatina -skladba 19. ali 20. stoletja -skladba slovenskega avtorja Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete - ,, . - medsebojna primerjava študijskih dosežkov - javni in interni nastopi


1. Naslov enote / predmeta / modula Klavir C II 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (2+1) 4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P V S Ostale oblike 30 ID 5. Stopnja 1. 6. Letnik 2. 7. Semester 3+4 8. Študijski program Glasbena umetnost, 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,

Petje, Kljunasta flavta, 10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Klavir 2C uresničuje nivojski pristop k pouku

Posebnosti pri Klavirju 2C: Pouk poteka v obliki individualnega dela s študentom in je prilagojen njegovemu predhodnemu znanju in sposobnostim. Klavir 2C obiskujejo študenti, ki so predhodno s pozitivno oceno opravili izpit Klavir 1C ali 1B.Celoletni premdet




14. Opis vsebine

- nadgradnja znanja, pridobljenega na prejšnjih stopnjah učenja - predstavitev različnih vidikov uporabe instrumenta kot študijskega pripomočka - seznanjanje z učinkovitimi načini samostojnega dela - interpretacija literature različnih stilnih obdobij


Czerny: Etude op. 299, op. 821 Berens: Etude op. 61ipd. J.S.Bach: 6 malih preludijev, Dvoglasne invencije W.A. Mozart: Dunajske sonatine Izbor klasičnih sonatin Izbor lažjih skladb iz obdobja romantike in impresionizma: Chopin: lažji preludiji, Schumann, Schubert, Grieg in drugi Izbor skladb20. stoletja: Prokofjev, Bartok, Šostakovič ipd. Skladbe slovenskih avtorjev: Škerjanc, Lipovšek, Šivic ipd



- obvlada igralni aparat - razume procese in metode vadenja - smotrno uporablja različne interpretativne tehnike 16.2 Uporaba - uporabi inštrument kot študijski pripomoček in

kot izrazno sredstvo za interpretacijo glasbenih vsebin






Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen izpit Klavir 1C ali Klavir 1B Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje individualnih predavanj


Izpit iz Klavirja 2C je komisijski. Na njem študent izvaja dela različnih stilnih obdobij in kompozicijskih tehnik. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet. Izpitna snov: - ena etuda - preludij J.S.Bacha - sonatina - skladba 19. ali 20. stoletja - skladba slovenskega avtorja Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.

20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete, samoevalvacija ,, . - medsebojna primerjava študijskih dosežkov, javni in interni nastopi

21. Sestavljalec učnega načrta Aleš Vesel 1. Naslov enote / predmeta / modula Klavir CIII 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (2+1) 4. Kontaktne ure Skupaj 30

(15+15) P/ V/ 4. Kontaktne

ure Skupaj 30 (15+15)

5. Stopnja 1. 6. Letnik 3. 7. Semester 5 + 6

8. Študijski program Glasbena umetnost, 9. Študijska smer

Kompozicija in glasbena teorija, Petje, Kljunasta flavta,

12. Posebnosti Klavir 3C uresničuje nivojski pristop k pouku. Posebnosti pri Klavirju 3C: Pouk poteka v obliki individualnega dela s študentom in je prilagojen njegovemu predhodnemu znanju in sposobnostim. Klavir 3C obiskujejo študenti, ki so predhodno s pozitivno oceno opravili izpit Klavir 2C ali 2B.




14. Opis vsebine

- nadgradnja znanja, pridobljenega na prejšnjih stopnjah učenja - predstavitev različnih vidikov uporabe instrumenta kot študijskega pripomočka - seznanjanje z učinkovitimi načini samostojnega dela - interpretacija literature različnih stilnih obdobij


Czerny: Etude op. 299, op. 821, Berens: Etude op. 61, Etude drugih avtorjev podobne težavnostne stopnje J.S.Bach: 6 malih preludijev, Dvoglasne invencije, Francoske suite W.A. Mozart: Dunajske sonatine, lažje sonate Haydn: lažje sonate Izbor lažjih skladb iz obdobja romantike in impresionizma: (Chopin: lažji preludiji, Schumann, Schubert Izbor skladb20. stoletja: Prokofjev, Bartok, Šostakovič ipd. Skladbe slovenskih avtorjev: Škerjanc, Lipovšek, Šivic ipd



- obvlada igralni aparat - razume procese in metode vadenja - smotrno uporablja različne interpretativne tehnike - skladbe stilno interpretira in analizira







Pogoj za vključitev v program je uspešno opravljen izpit Klavir 2C ali Klavir 2B. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje individualnih predavanj


Študent po opravljenih študijskih obveznostih opravlja komisijski izpit iz Klavirja 3A.. Vsaj eno delo se v celoti izvaja na pamet. Izpitna snov: - ena etuda - preludij J.S.Bacha - sonatina - skladba 19. ali 20. stoletja - skladba slovenskega avtorja Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta



1. Naslov predmeta Klavirska literatura 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3) 4. Kontaktne ure Skupaj 60

(30+30) P 60 V S Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer KLavir 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Individualno delo s študenti, Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

1. okvirno splošno (s)poznavanje glasbene ustvarjalnosti na področju instrumentov s tipkami (razen orgel) 2. podrobnejša opredelitev razdeljena in zajeta po glavnih zgodovinskih obdobjih 3. razpoznavanje slogovnih značilnosti

a. vsake dobe b. posameznih pomembnih skladateljev

4. strnjevanje že obstoječih "razpršenih" znanj in vedenj (oblikoslovje, analiza, nauk o instrumentih, zgodovina …) v svrho tega specialnega (specializiranega) področja

14. Opis vsebine

1. Oris posameznega obdobja , osnovne značilnosti z zgodovinskega, filozofskega in sociološkega vidika ("Zeitgeist" – duh časa) 2.Umestitev glasbenega dogajanja v zgoraj omenjeni okvir 3. Obravnavanje razvoja klavirske glasbe na primerih posameznih skladateljev in njihovega opusa UČNA SNOV Učna snov je organizirana (porazdeljena) v 4 blokih, : Od začetkov glasbe za instrumente s tipkami do visokega baroka a. začetki – prve zbirke skladb za intrumente s tipkami b. glasbene oblike zgodnjega časa c. instrumenti d. virginalisti (Anglija) e. Frescobaldi in sodobniki (Italija) f. predhodniki J.S. Bacha v nemškem kulturnem prostoru

g. clavecinisti (Francija) h. Domenico Scarlatti i. Georg Friedrich Händel j. J.S. Bach (1. temeljit pregled del, 2. njihova pomembnost za sodobnega pianista) :Klasicizem a. Bachovi sinovi in razvoj novega sloga ("empfindsamer Stil" in "Charakterstück") b. razvoj sonate kot pomembne skladateljske oblike v klasicizmu

c. predhodniki dunajske klasike d. Muzio Clementi e. Joseph Haydn in Wolfgang A. Mozart (1. podobnosti in razlike, 2. temeljit pregled del) f. Ludwig van Beethoven (1. temeljit pregled del, 2. pozna dela kot most k romanticizmu) Romanticizem in Impresionizem a. karakteristike novega obdobja b. razvoj klavirskega recitala kot oblike javnega nastopa c. Carl M. von Weber d. Franz Schubert e. glavna "plejada" poetov in virtuozov: Mendelssohn, Chopin, Schumann, Liszt f. Johannes Brahms in prehog v pozno romantiko g. posamezniki – fenomeni: César Franck h. ruska šola od Čajkovskega do Rahmaninova i. prehod v nove sloge: Fauré, Skrjabin … j. Impresionizem in ekspresionizem: Debussy, Ravel, Janaček … Od impresionizma do današnjih dni a. Uvod v sodobno ustvarjalnost b. tradicionalisti – klasiki 20. stoletja c. zgodnji inovatorji: Schoenberg, Szymanowski … d. avantgarda in vrhovi 20. stoletja: Stockhausen, Boulez, Ligeti, Crumb... e. vpogled v slovensko klavirsko ustvarjalnost


1. Walter Georgi: Klaviermusik 2. Peter Hollfelder: Internationales chronologisches Lexikon Klaviermusik 3. Pavel Šivic: Zgodovinski razvoj klavirske glasbe (skripta) 4. Zapiski M. Horak 5. Internetni viri

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in Spoznavanje značilnosti posameznih obdobij,

razumevanje

geografskih stilov (npr. francoski, italijanski...), stilov posameznih skladateljev in razlikovanje med njimi

16.2 Uporaba Uporaba pridobljenih znanj pri izvajanju programa glavnega predmeta. Odločanje pri izbiri novih skladb.

16.3 Refleksija Vrednotenje in postavljanje programa, ki se izvaja pri glavnem predmetu, v zgodovinski okvir.



Uvrščanje klavirske literature v glasbenozgodovinske okvirje.

17. Metode poučevanja in učenja 1. Aktiven diskusijski krog s študenti v skupini 2. Poslušanje

a. posebej pomembnih del v celoti b. informativnih odlomkov 3. Kritični dialog, ki sledi poslušanju 4. Posredovanje ključnih (glasbenozgodovinskih) informacij 5. Analiza posameznih skladb


Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri klavir.


Izpit, seminarske naloge Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti študentske ankete, samoevalvacija ,, .

1. Naslov predmeta Klavirski duo 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+4 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Klavir 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Pouk poteka v obliki individualnega dela, Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- Poznavanje muzikalnih in tehničnih elemoentov igre v klavirskem duu - Izoblikovanje skupnega tonskega profiliranja v klavirskem duu - Poznavanje literature za klavirski duo - Stilna interpretacija od baroka do sodobnih del - Nastopanje v klavirskem duu ( dva ali več klavirjev in klavir štiriročno)

14. Opis vsebine

- Uvajanje v komorno muziciranje s posebnim poudarkom na upoštevanju soigralca, - Seznanjanje z individualnimi sposobnostmi posameznih študentov in na tej osnovi premišljeno oblikovanje posameznih duov. - Skrbno in primerno izbrana literatura, ki omogoča duom postopno rast in oblikovanje od manj zahtevne (a za osnovno postavitev zelo pomembne) literature do težjih del (kar je odvisno od sposobnosti posameznega dua). -seznanjanje z nadrejenim in podrejenim v različnih fazah glasbenega poteka glede na pozicijo Primo-Secondo - Navajanje na kakovostno samostojno delo -Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, tekmovanj, snemanj ipd.


Izbor literature za klavirski duo naslednjih avtorjev: Barok: J. S. Bach, F. Händel Klasicizem: J. Chr. Bach, W. A. Mozart, L. van Beethoven Romantika: F. Schubert, R. Schumann, F. Chopin, G. Faure, J. Brahms, M. Reger, A. Dvorak, E. Grieg, C. Saint-Saens in drugi Impresionizem: C. Debussy 20. stoletje: M. Ravel, F. Poulenc, D. Milhaud, E. Satie, W. Lutoslawski, I. Stravinski, D. Šostakovič, B. Britten, A. Schnittke in drugi Slovenski avtorji: A. Lajovic, G Krek, L. M. Škerjanc, V. Globokar, J. Matičič, P. ramovš, U. Rojko, A. Misson in drugi

šž

16.1 Znanje in

razumevanje

sposobnost prilagajanja in usklajenega načina igranja v klavirskem duu

razumevanje procesov in metod vadenja v klavirskem duu razumevanje in razčiščevanje problemov skupne igre poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri

samostojnem domačem delu stilna interpretacija z osnovami analize

16.2 Uporaba izkoriščanje pridobljenih veščin komornega igranj in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija vrednotenje sposobnosti skupinskega muziciranja vrednotenje interpretacije vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri drugih

izvajalskih praksah 16.4 Prenosljive

spretnosti – niso vezane

le na en predmet

glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri drugi komorni igri, korepeticijah, solističnem igranju)


analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih), poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo z enim klavirskim duom 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka klavirskega dua ocenijo interni ter javni nastopi v tekočem študijskem letu. Sicer se izvede komisijski izpit v obsegu 30 minut programa primerne težavnostne stopnje.


Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično),9 – (prav dobro),8 – (prav dobro),7 – (dobro),6 – (zadostno), 5 – 1 – (nezadostno).Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija samoevalavacija, javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih.

21. Sestavljalec učnega načrta Redni profesor Igor Dekleva

1. Naslov enote / predmeta / modula Kljunasta flavta (modul stara glasba) 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

4 (2+2)

4. Kontaktne ure

Skupaj 30 (15+15)


5. Stopnja 1 6. Letnik katerikoli 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Flavta, oboa, klarinet, fagot,

trobenta, pozavna , rog, tuba, saksofon

10. Steber programa C. Izbirni strokovni 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Delo poteka v obliki individualnega dela s študenti 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Pridobivanje osnovnih znanj o kljunasti flavti, potrebnih za poučevanje v glasbenih šolah; Seznanjanje s kljunasto flavto in njenimi zakonitostmi: drža instrumenta, vodenje in oblikovanje tona, osnovni principi artikulacije, intonacija; Spoznavanje različnih vrst in velikosti instrumenta; Igranje na sopransko in altovsko kljunasto flavto (transpozicija); Izvajalska praksa stare glasbe, predvsem renesanse in baroka; Moderna tehnika in improvizacija; Razvijanje lastnega izražanja v interpretaciji različnih zvrsti glasbe; Spodbujanje interesa za poučevanje kljunaste flavte v glasbenih šolah; Razvijanje profesionalne odgovornosti za vzgojno-izobraževalno delo na področju učenja kjunaste flavte.

14. Opis vsebine

Osvajanje in izpopolnjevanje tehničnih znanj; Čista intonacija na kljunasti flavti: v povezavi z intenzivnostjo pihanja (dinamiko) in uporabo pomožnih prijemov; Interpretacija stare glasbe, pregled in praktična uporaba baročne ornamentacije; Uvajanje v moderno tehniko igranja in improvizacija; Pregled izbora učbenikov in literature za poučevanje kljunaste flavte na začetni stopnji; Spoznavanje originalnih del za kljunasto flavto.


Izbor literature glede na študentovo predznanje M. Zimmermann: Die Altblockflöte 1, 2 F. J. Giesbert: Schule für die Altblockflöte L. H. – von Winterfeld: 199 Daumenübungen L. H. – von Winterfeld: 40 Studien nach Solfeggien Friedrichs des Grossen F. J. Giesbert: 15 Solostücke von Meistern des 18. Jh. 5 leichte Suiten aus dem Barock J. B. Loeillet: Sonate op.1 (izbor) B. Marcello: Sonate op. 2 (izbor) F. Barsanti: Sonate op. 1 (izbor) G. Ph. Telemann: Die kleine Kammermusik: 6 Partiten (izbor)


16.1 Znanje in

razumevanje

Poznavanje osnovnih tehničnih prvin kljunaste flavte; Poznavanje zakonitosti stare glasbe; Interpretacija stare glasbe; Poznavanje modernih tehnik igranja kljunaste flavte, primernih za poučevanje na osnovni glasbeni stopnji.

16.2 Uporaba Uporablja osvojena znanja pri načrtovanju pouka kljunaste flavte v glasbenih šolah; Sposobnost izvajanja lažje literature solistično ali v manjših komornih zasedbah.

16.3 Refleksija Vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta; Vrednotenje interpretacije; Vrednotenje didaktičnih metod in učnega gradiva za poučevanje instrumenta v glasbenih šolah;



Poznavanje stilne interpretacije stare glasbe in njenih zakonitosti; Izvajalska praksa, uporaba literature tudi pri prvotnem instrumentu.

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v ustrezen letnik

19. Metode ocenjevanja in Po zaključenih predavanjih sledi delni izpit, za katerega študent pripravi 10 - 20 minut

ocenjevalna lestvica programa, ki vsebuje najmanj dela 5 različnih skladateljev. Namesto izpita se lahko ocenijo interni in javni nastopi ( izvajalska praksa). Ocena sestavlja 25% celotne ocene Modula stara glasba Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, ., iskanje povratnih informacij ter analiza rezultatov opravljenih izpitov

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Mateja Bajt

1. Naslov predmeta Kljunasta flavta 1 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 26 (15 + 11) 4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kljunasta flavta 10. Steber programa Obvezni strokovni predmet 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega pouka s študenti;

Individualno delo s korepetitorjem (čembalo); Delo v ansamblu kljunastih flavt. Celoletni predmet


- obvladovanje tehničnih elementov igranja kljunaste flavte (pravilno dihanje, oblikovanje tona, intonacija, dinamika in pomožni prijemi, občutek za ritem in tempo); - spoznavanje zgodovinske izvajalske prakse; - študij literature iz zgodovinskih virov; - spoznavanje različnih zgodovinskih stilov, pomembnih za kljunasto flavto, od srednjega veka do poznega baroka; - stilna interpretacija z izborom literature različnih stilnih obdobij; - spoznavanje sodobnih tehnik izvajanja na kljunasto flavto; - razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajsko-retoričnih sposobnosti; - analitični pristop, pravilno samostojno delo; - izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju; - obvladovanje osnovnih spretnosti pri igranju v ansamblu klj. flavt (intonacija, vstopi in zaključki, tempo, ritmična sigurnost); - tekoče branje z lista enostavne literature za ansambel klj. fl.; - branje različnih ključev (violinski, basovski); - delo z modernimi in historičnimi instrumeni.

14. Opis vsebine

- Izdelava individualnega programa na podlagi študentovega predznanja; - izpopolnjevanje tehničnega znanja (tehnične in tonske vaje, etude); - interpretacija literature vseh stilnih obdobij za klj. flavto , katere izbor je prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta; - vpogled v zgodovinske vire in sodobno strokovno literaturo; - seznanjanje in vpogled v oblike, retoriko in filozofijo glasbe in vsesplošne kulture od 16. do 18. st.; - vpogled v zakonitosti ornamentacije, tempa in glasbenih oblik v stari glasbi; - obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


ETUDE: Davis: 15 Studies, Iz: Sololiteratur des Hochbarock: 6 Preludes and Voluntaires (1708) OBDOBJE PRED BAROKOM: Anon. (ok. 1400): Belicha, Chominciamento di gioia idr. ZGODNJI BAROK: J. van Eyck: Onse Vader in Hemelryck, Psalm 118, 119 idr. G. A. Pandolfi Mealli: Sonata La Bernabea G. B. Fontana: Sonata prima, G. Frescobaldi: Canzoni a due canti VISOKI BAROK: - solo: G. Ph. Telemann: Fantazije - po izboru - klj. fl. in b.c.: E. Ph. Chedeville: Sonates pour la musette, op. VII, P. D. Philidor: Suita op.II/9 P. B. de Boismortier: suite - po izboru, F. Veracini: sonate po izbiri G. Ph. Telemann: 12 sonat za violino (flavto), 1734 – po izboru, G. Ph. Telemann: Sonata v B-duru k koncertantnim čembalomm, J. S. Bach: Sonata g-mol, BWV 1034 koncerti: G. Ph. Telemann: Suita v a-molu, J. Ch. Graupner: Koncert v F-duru SODOBNA GLASBA : M. Shinohara: Fragmente, R. du Bois: Pastorale VII, L. Berkeley: Sonatina,F. Reizenstein: Partita, R. Hirose: Hymn, W. Heider: 3 persönliche Empfehlungen A. Lara: Icaro, T. Lancino: Styx, P. Ramovš: Pogled (za klj. fl. in čembalo) ANSAMBEL KLJUNASTIH FLAVT: Renesansa: - plesi: T. Susato, G. Mainerio, P. Attaignant idr. - vokalna literatura: P. Hofhaimer, H. Isaac, L. Senfl idr. Barok: Duo: J. J. Mattheson, G. Finger, W. Croft idr. Trio: J. J. Mattheson, J. Hook idr. Sodobna glasba: B. Britten, W. Lutoslawski ('Polnicshe Weihnachtslieder'), B. Bartok, H. J. Teschner,

A.Dorwarth idr., skladbe v jazzovskem stilu 16. Predvideni študijski dosežki

16.1 Znanje in

razumevanje

1. obvladovanje tehničnih prvin instrumenta; 2. razumevanje procesov in metod vadenja; 3. stilna interpretacija z osnovami analize in

natančnega poznavanja primerjave zgodovinske prakse;

4. poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in samostojnem domačem delu;

5. sposobnost kontrole in primerjava zakonov interpretacije, retorike in stilistike;

6. razvijanje samostojnosti pri študiju in oblikovanje lastne interpretacije.

16.2 Uporaba - uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri izvajalski praksi; - samokontrola.

16.3 Refleksija - vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta; - vrednotenje interpretacije; - vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi.



- glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru, komorni igri, igri v in z orkestrom); - poznavanje stilne interpretacije pri različnih predmetih (npr. harmonija, kontrapunkt, analiza, solfeggio, zgodovina glasbe); - analiza – pri glasbenoteoretičnih predmetih in zgodovini glasbe; - razumevanje metod vadenja in vzorčno-posledičnih metod za vzpostavitev kontroliranega igranja pri izbirnih predmetih pedagoškega modula.

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, korepeticije (čembalo), delo v ansamblu kljunastih flavt, izvajalska praksa, stilistika, ornamentacija,


Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti porgrama kljunasta flavta in vpis v 1. letnik. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi: - eno delo pred barokom, - sonato iz zgodnjega baroka, - dve ciklični skladbi (v celoti) različnih stilov visokega baroka, - sodobno skladbo. Ocenjevalna lestvica: 10-5 pozitivno 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem ) Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.


21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Mateja Bajt 1. Naslov enote predmeta Kljunasta flavta 2 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 26 (16+10) 4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+4 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kljunasta flavta 10. Steber programa Obvezni – glavni predmet 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega pouka s študenti;



- obvladovanje tehničnih elementov igranja kljunaste flavte (oblikovanje tona, intonacija, dinamika in pomožni prijemi, občutek za ritem in tempo);

- nadaljnje spoznavanje zgodovinske izvajalske prakse; - študij literature iz zgodovinskih virov; - spoznavanje značilnosti različnih zgodovinskih stilov, pomembnih za kljunasto flavto, od srednjega veka do poznega baroka; - stilna interpretacija z izborom literature različnih stilnih obdobij; - spoznavanje sodobnih tehnik izvajanja na kljunasto flavto, branje grafičnih notacij; - razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajsko-retoričnih sposobnosti; - analitični pristop, pravilno samostojno delo; - izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju; - nadaljnje izpopolnjevanje pri igranju v ansamblu klj. flavt; - ansambelsko igranje v historičnih ključih, - ansambelsko delo z zgodovinskimi viri; - natančno izdelovanje intonacije v ansamblu klj. flavt, tudi v različnih uglasitvenih sistemih; - delo z modernimi in historičnimi instrumenti,; - ansambelsko igranje z modernimi in renesančnimi instrumenti, poleg c- in f- tudi g-instrumenti; - improvizacija v ansamblu.

14. Opis vsebine

- Izdelava individualnega programa na podlagi študentovega predznanja; - izpopolnjevanje tehničnega znanja (tehnične in tonske vaje, etude); - interpretacija literature vseh stilnih obdobij za klj. flavto , katere izbor je prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta; - študij zgodovinskih virov in sodobe strokovne literature; - študij glasbenih oblik, povezava glasbe z retoriko, filozofija glasbe in vsesplošne kulture od 16. do 18. st.; - študij ornamentacije, v stari glasbi, specifično glede na čas in prostor; - ansambelska praksa; - obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


ETUDE: K. Boeke: 3 exercises, L. H. –v. Winterfeld: Bachstudien für Altblockflöte, H. M. Linde: Blockflöte virtuos OBDOBJE PRED BAROKOM: Anon. (ok. 1400): Principio di virtu, Trotto idr., G. Bassano: Ricercate – po izboru ZGODNJI BAROK: J. van Eyck: Male Symen idr., G. A. Pandolfi Mealli: Sonata La Vinciolina G. B. Fontana: Sonata quinta, D. Castello: Sonate a due canti VISOKI BAROK: - solo: G. Ph. Telemann: Fantazije - po izboru - klj. fl. in b.c.: J. M. Hotteterre: Suita op. II/1, P. D. Philidor: Suita op.II/2, P. B. de Boismortier: suite - po izboru, A. Corelli: sonate op.V/2,3 z originalno ornamentacijo, F. Barsanti: Sonata C-dur Detri: Solo Flute a Bec, sonata v c-molu, J. Ch. Schickhardt: izbor sonat iz 'L'Alphabet de la Musique', G. Ph. Telemann: 12 sonat za violino (flavto), 1734 - po izboru, G. Ph. Telemann: Dve sonatini, J. S. Bach: Sonata G-dur, BWV 1035 - koncerti: J. M. Leclair: Koncert v c-molu, op. VII/3 G. Ph. Telemann: Koncert v e-molu za kljunasto in prečno flavto SODOBNA GLASBA : J. Casken: Tymehaze, J. Rokus van Roosendael: Rotations, M. Radulescu: Sonate J. Baur: Mutazioni, I. Yun: Chinesische Bilder (Kitajske slike), V. Dinescu: Imaginabile B. Jež – Brezavšček: Birds ANSAMBEL KLJUNASTIH FLAVT: Renesansa: - plesi: M. Praetorius, S. Scheidt, H. L. Hassler, E. Widmann idr. - C.f. in druge oblike skladb: L. Senfl, P. Hofhaimer, H. Isaak, Liber Fridolin, Glogauer Liederbuch, Forster Virginal book - Consorti, Ricercari, Canzone: A. Cabezon, G. Gabrieli, S. Rossi, A. Banchieri, lažje angleške skladbe, J. S. da Modena Barok in klasika: francoski galantni dueti (J. B. de Boismortier); J. J. Quantz; P. Hoffmeister Sodobna glasba: M. Gümbel ('Flötenstories'), W. W. van Nieuwkerk ('Kadanza'), P. Rose('New Braun Bag'), K. Serocki; H. Mancini ('Pink Panther'), skladbe v jazzovskem stilu


16.1 Znanje in

obvladovanje tehničnih prvin instrumenta; razumevanje procesov in metod vadenja; stilna interpretacija z osnovami analize in

razumevanje natančnega poznavanja primerjave zgodovinske izvajalne prakse;

poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in samostojnem domačem delu;

sposobnost kontrole in primerjava zakonov interpretacije, retorike in stilistike;

razvijanje samostojnosti pri študiju in oblikovanje lastne interpretacije.






17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, , korepeticije (čembalo), delo v ansamblu kljunastih flavt,, izvajalska praksa, stilistika, ornamentacija,


Pogoj za vključitev v program je vpis v 2. letnik porgrama kljunasta flavta. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi: - eno delo pred barokom, - sonato iz zgodnjega baroka, - eno francosko in eno italijansko ciklično skladbo visokega baroka z značilnimi (originalnimi ali lastnimi) okraski, - sodobno skladbo. Ocenjevalna lestvica: 5 – 10 pozitivno Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, . Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Mateja Bajt 1. Naslov predmeta Kljunasta flavta 3 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

26 (13+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kljunasta flavta 10. Steber programa Obvezni – glavni predmet 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega pouka s študenti;



- obvladovanje tehničnih elementov igranja kljunaste flavte (oblikovanje tona, intonacija, dinamika in pomožni prijemi, občutek za ritem in tempo); - poglobljen študij zgodovinske izvajalske prakse; - študij literature iz zgodovinskih virov; - stilna interpretacija z izborom literature različnih stilnih obdobij; - poglobljen študij sodobne tehnike izvajanja na kljunasto flavto; - razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajsko-retoričnih sposobnosti; - analitični pristop, pravilno samostojno delo; - izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju; - nadaljnje izpopolnjevanje in samostojno delo pri igranju v ansamblu klj. flavt, natančnost v skupni igri;

- ansambelsko igranje v vseh historičnih ključih, - ansambelsko delo z zgodovinskimi viri; - natančno izdelovanje intonacije in sktrukturne artikulacije v ansamblu klj. flavt, tudi v različnih uglasitvenih sistemih; - delo z modernimi in historičnimi instrumenti vseh vrst in velikosti; - improvizacija v ansamblu.

14. Opis vsebine

- Izdelava individualnega programa na podlagi študentovega predznanja; - izpopolnjevanje tehničnega znanja (tehnične in tonske vaje, etude); - interpretacija literature vseh stilnih obdobij za klj. flavto , katere izbor je prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta; -študij zgodovinskih virov in sodobne strokovno literature; - študij glasbenih oblik, retorike in filozofije glasbe ter vsesplošne kulture od 16. do 18. st.; - poglobljen študij ornamentacije v različnih obdobjih in deželah od 16. do 18. st.; - poglobljen študij sodobne literature ter delo z elektroakustičnimi mediji; - ansambelska praksa, transkripcije ter lastna predelava; - obvezni sestavni del predmeta so tudi interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


ETUDE: E. Hunt: Orchestral Studies (Orchesterstudien) M. M. Linde: Basler Blockflötenbuch OBDOBJE PRED BAROKOM: Anon: (ok.1400): Tre fontane idr. G. Bassano: ricercate – po izboru F. Rognoni, G. Dalla Casa, G. Bassano, C. da Rore, G. B. Bovicelli: Madrigali z okraski – po izboru (npr.: C. da Rore: Ancor che col partire; Clemens non Papa: Frais et gaillard) ZGODNJI BAROK: J. van Eyck: Boffons idr. B. de Selma e Salaverde: Canzona terza G. B. Fontana: Sonata seconda idr. D. Castello: Sonate a due canti VISOKI BAROK: - solo: G. Ph. Telemann: Fantazije - po izboru J. S. Bach: Partita za flavto solo, BWV 1013 - klj. fl. in b.c.: J. M. Hotteterre: Traits J. M. Hotteterre Suita op.2/4 idr. P. D. Philidor: Suita op.II/5 Ch. Dieupart: suite- po izboru A. Corelli: sonate op.V (po izboru) z originalno ornamentacijo J. Ch. Schickhardt: izbor sonat iz 'L'Alphabet de la Musique' G. Ph. Telemann: 12 sonat za violino (flavto), 1734 - po izboru G. Ph. Telemann: Methodische Sonaten – po izboru J. S. Bach: Sonata po izboru C. Fr. Abel: Sonate op. 6/3 idr. - koncerti: A. Vivaldi: koncert v c-molu, RV 441 G. Ph. Telemann: Koncert v F-duru (za altovsko klj. fl., fagot, godala in b.c.) SODOBNA GLASBA : M. Ishii: Black intention C. Tsoupaki: Charavgi E. Stokes: Eldey Island (za klj. flavto in trak) W. Heider: Gassenhauer (za s.klj.fl. in mali boben) ANSAMBEL KLJUNASTIH FLAVT: Srednji vek in renesansa: - plesi: A. Ferrabosco, A. Holborne idr. - C.f. in druge oblike skladb: G. de Machaut; G. Dufay; Josquin des Prez; težje skladbe nizozemskih avtorjev; 'In Nomines'; Th. Morley (dueti), J. Coperario, E. Bevin; A. Willaert, G. Bassano, O. de Lassus (dueti); Schott: Anthology idr. Barok in klasika: G. Ph. Telemann (dueti), francoski galantni dueti, J. B. de Boismortier (trio); J. Haydn Igranje transkripcij in (izdelava!) lastne Sodobna glasba: P. Hindemith, R. Hirose ('Lamentation', 'Idyll'), K. van Steenhoven ('Wolken'); A. Pärt ('Pari Intervallo'); K. Serocki ('Arrangements')


16.1 Znanje in

obvladovanje tehničnih prvin instrumenta; razumevanje procesov in metod vadenja;

razumevanje

stilna interpretacija z osnovami analize in natančnega poznavanja primerjave zgodovinske izvajalne prakse;

poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in samostojnem domačem delu;

sposobnost kontrole in primerjava zakonov interpretacije, retorike in stilistike;

razvijanje samostojnosti pri študiju in oblikovanje lastne interpretacije.






17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, korepeticije (čembalo), delo v ansamblu kljunastih flavt, izvajalska praksa, stilistika, ornamentacija,


Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti porgrama kljunasta flavta. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zaključenih predavanjih in opravljenih ostalih obveznosti študija sledi komisijski diplomski izpit prve stopnje, ki obsega program v okviru naslednje težavnostne stopnje: - eno delo pred barokom (Estampie, Solo-ricercar, Madrigal z okraski) - zgodnji barok: 3 skladbe, od tega ena z dvema zgornjima glasovoma, - visoki barok: a) eno solo skladbo b) tri skladbe z basso continuom, od tega eno v francoskem in eno v italijanskem stilu z okraski c) koncert - dve sodobni skladbi. Igranje na pamet ni obvezno, priporočljivo pa je pri izvajanju solističnih baročnih skladb. Program naj bo sestavljen v soglasju med mentorjem in študentom(tko). Ocenjevalna lestvica: 10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami ) 9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami ) 8 – prav dobro ( solidni rezultati ) 7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami ) 6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem ) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem ) Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta


21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Mateja Bajt

1. Naslov predmeta KOMORNA IGRA 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P V S Ostale oblike 60 individualno delo

5. Stopnja 1 6. Letnik Vsi letniki 7. Semester oba 8. Študijski program Glasbena umetnoast

9. Študijska smer Vse razen kompozicije in

glasbene teorije, orkestrskega in zborovskega dirigiranja ter sakralne glasbe.

10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Individualno delo v manjših skupinah ( 2 – 8)

Predmet se podobno izvaja v vseh letnikih, saj pri predmetu skupaj delujejo študentje različnih letnikov in programov. V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom. Celoletni predmet


- Poglabljanje umetniške interpretacije in širitev repertoarja obveznega predmeta - Obvladovanje bistvenih elementov komorne igre: intonacija, skupna igra, zvočna uravnoteženost, barvno in dinamično niansiranje, fraziranje, artikulacija, agogika. - Razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti. - Poznavanje različnih stilov igranja z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših del v zasedbah od dua do okteta. - Sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranje Sposobnost sporazumevanja članov ansamblov v različnih odrskih situacijah in pogojih -Sposobnost hitrega učenja partitur in a vista igre.

14. Opis vsebine

-Seznanjanje z individualnimi sposobnostmi posameznih študentov in na tej osnovi premišljeno oblikovanje posameznih komornih skupin. - Skrbno in primerno izbrana literatura, ki omogoča skupinam postopno rast in oblikovanje od manj zahtevne (a za osnovno postavitev zelo pomembne) literature do težjih del (kar je odvisno od sposobnosti posamezne komorne skupine). - Navajanje na kakovostno samostojno delo , ki je posebno v primerih sposobnejših skupin in zahtevnejših sestavov (npr. godalni kvartet) neobhodno. -Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi komorne skupine pridobijo nujne izkušnje.


Komorne skladbe naslednjih avtorjev: J. Haydn, W. A. Mozart, L. v. Beethoven, F. Sor, M. Giuliani, F. Schubert, F. Mendelssohn – Bartholdy, J. Brahms, R. Schumann, J. K. Mertz, N. Coste, A. Dvořak, B. Smetana, E. Satie, M. Ravel, C. Debussy, M. L. Tournier, D. Šostakovič, P. Hindemith, B. Martinů, B. Bartok, A. Reicha, F. Danzi, B. Britten, Castelnuovo-Tedesco, J. Ibert, J. Francaix, J. M. Damase, D. Milhaud, S. Barber, J. Pauer, W. Lutoslawski, M. H. Arnold, S. Osterc, L. M. Škerjanc, P. Šivic, M. Lipovšek, P. Ramovš, U. Krek, A. Srebotnjak, I. Komorne skladbe drugih kvalitetnih avtorjev različnih stilov


16.1 Znanje in

razumevanje

• sposobnost prilagajanja in usklajenega načina igranja

• razumevanje procesov in metod vadenja • razumevanje in razčiščevanje intonančnih

in tonskih problemov • poznavanje didaktičnih postopkov pri


• stilna interpretacija z osnovami analize 16.2 Uporaba • izkoriščanje pridobljenih veščin

komornega igranj in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija • vrednotenje sposobnosti skupinskega muziciranja

• vrednotenje interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja

pri drugih izvajalskih praksah


niso vezane le na en predmet • glasbeno izražanje in izvajalska praksa

(npr. pri orkestru, solističnem igranju) • poznavanje stilne interpretacije (pri

harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)

• analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih)


17. Metode poučevanja in učenja Pouk v manjših skupinah od 2-8 izvajalcev. 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v katerikoli letnik. Če študent izbere predmet v letniku, ko je komorna igra obvezen predmet, mora obvezno izdelovati drugo literaturo v drugi zasedbi (skupini).


Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka komorne igre ocenijo najmanj trije interni ter javni nastopi v tekočem študijskem letu. Sicer se izvede komisijski izpit v obsegu 30 minut programa primerne težavnostne stopnje. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično), 9 – (prav dobro), 8 – (prav dobro), 7 – (dobro), 6 – (zadostno), 5 – 1 – (nezadostno). Kandidat uspešno opravi obveznosti, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.


1. Naslov predmeta KOMORNA IGRA I 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja 1. 6. Letnik 2, 3 7. Semester 3+4, 5+6 8. Študijski program Glasbena umetnost


glasbene teorije, orkestrskega in zborovskega dirigiranja ter sakralne glasbe in petja

10. Steber programa B Obvezni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Individualno delo v manjših skupinah ( 2 – 8) Predmet komorna igra se podobno izvaja v vseh letnikih,

saj pri predmetu skupaj delujejo študentje različnih letnikov in programov. V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom. Celoletni predmet


Gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov in tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo ter izpopolnjujejo prakso umetniškega nastopanja , hkrati pa širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo, pogosto glede na možnosti v drugi kombinaciji instrumentov oziroma v novi komorni skupini. -Obvladovanje bistvenih elementov komorne igre: intonacija, skupna igra, zvočna uravnoteženost, barvno in dinamično niansiranje, fraziranje, artikulacija, agogika. - Razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti. - Poznavanje različnih stilov igranja z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših del v zasedbah od dua do okteta. - Sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranje Sposobnost sporazumevanja članov ansamblov v različnih odrskih situacijah in pogojih -Sposobnost hitrega učenja partitur in a vista igre.

14. Opis vsebine





16.1 Znanje in

razumevanje









pri drugih izvajalskih praksah








Vpis v 2. letnik programa .


Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka komorne igre ocenijo najmanj trije interni ali javni nastopi v tekočem študijskem letu. V kolikor nastopi ne bi bili mogoči, se izvede komisijski izpit v obsegu 30 minut programa primerne težavnostne stopnje. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi rednega obiska pouka in sprotnega dela. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično), 9 – (prav dobro), 8 – (prav dobro), 7 – (dobro), 6 – (zadostno), 5 – 1 – (nezadostno). Kandidat uspešno opravi obveznosti, če za nastope ali izpit dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).


21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Tomaž Lorenz, visokošolski učitelji komorne igre in glavnih predmetov na instrumentalnih programih

1. Naslov predmeta KOMORNA IGRA II 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (3+2)

4. Kontaktne ure 60

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+6 8. Študijski program Glasbena umetnost


glasbene teorije, orkestrskega in zborovskega dirigiranja, klavirja, orgel ter sakralne glasbe ter petja

10. Steber programa B. Obvezni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Individualno delo v manjših skupinah ( 2 – 8)

Predmet komorna igra se podobno izvaja v vseh letnikih, saj pri predmetu skupaj delujejo študentje različnih letnikov in programov. V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom.


Pri komorni igri gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov in programov ter tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo ter izpopolnjujejo prakso umetniškega nastopanja in širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo, pogosto glede na možnosti v drugi kombinaciji oziroma v novi komorni skupini. - Pogabljanje interpretacije in širitev repertoarja glede na predmet Komorna igra I -Obvladovanje bistvenih elementov komorne igre: intonacija, skupna igra, zvočna uravnoteženost, barvno in dinamično niansiranje, fraziranje, artikulacija, agogika. - Razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti. - Poznavanje različnih stilov igranja z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših del v zasedbah od dua do okteta. - Sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranje Sposobnost sporazumevanja članov ansamblov v različnih odrskih situacijah in pogojih -Sposobnost hitrega učenja partitur in a vista igre.

14. Opis vsebine





16.1 Znanje in

razumevanje









pri drugih izvajalskih praksah 16.4 Prenosljive spretnosti –







Vpis v 3. letnik programa


Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka komorne igre ocenijo najmanj trije interni ter javni nastopi v tekočem študijskem letu. Sicer se izvede komisijski izpit v obsegu 30 minut programa primerne težavnostne stopnje. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično), 9 – (prav dobro), 8 – (prav dobro), 7 – (dobro), 6 – (zadostno), 5 – 1 – (nezadostno). Kandidat uspešno opravi obveznosti, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.


21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Tomaž Lorenz, visokošolski učitelji komorne igre in glavnih predmetov na instrumentalnih programih

1. Naslov enote / predmeta / modula Komorni godalni orkester 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30


5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Violina, violončelo, viola,

kontrabas 10. Steber programa Izbirni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Predmet se podobno izvaja v vseh letnikih, saj pri predmetu skupaj delujejo študentje različnih letnikov

in vseh godalnih programov. V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom. Celoletni predmet


Pri Komornem godalnem orkestru gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov godalnih programov ter tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo ter izpopolnjujejo prakso umetniškega nastopanja in širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo.



uravnoteženost sekcij v okviru celote • obvladovanje elementov skupinske igre: intonacija, ritmična usklajenost,

tonsko-barvno, dinamično in agogično niansiranje, artikulacija, fraziranje • razvijanje stilne interpretacije • razvijanje a vista igre • obvladovanje igranja pod dirigentovim vodstvom

14. Opis vsebine

• formiranje godalnega orkestra, z ustrezno zasedbo posameznih sekcij • seznanjanje z literaturo različnih slogov in oblik ter iz različnih zgodovinskih

obdobij • navajanje na odgovorno delo na individualni ravni kot pogoju za kvaliteten

izdelek na skupinskem nivoju • spoznavanje izvajalskih praks iz različnih obdobij in stilov


• originalne skladbe napisane za za komorni godalni orkester, avtorji: A. Vivaldi, G. Tartini, J. S. Bach, W. A. Mozart, J. Haydn, , A. Dvorak, C. Debussy, E. Grieg, B. Britten, E. Elgar , D. Šostakovič, D. Viren, Z. Ciglič, B. Ipavec, E. Adamič, M. Bravničar, S. Osterc in številni drugi


16.1 Znanje in


probleme skupinske igre godal • obvlada način dela (vadenje) večjih zasedb • pozna stilne značilnost glasbene materije

in njihovo realizacijo v godalnem idiomu

16.2 Uporaba • zna se vključiti in kompetentno sodelovati v manjšem ali večjem glasbenem ansamblu

• izkušnje orkestrskega glasbenika zna uporabiti pri vodenju ansamblov

• pridobljene veščine izkorišča pri drugih izvajalskih praksah (komorna igra, solistična igra)



podlagi izkušenj pridobljenih v orkestru •








• pozitivna ocena prisotnosti na vajah in nastopih orkestra • štdent lahko predmet vpiše na osnovi opravljene avdicije v letniku, ko

predmet ni obvezen 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Izpitna ocena (1-5 negativno, 6-10 pozitivno) sestavljena iz dveh delov (50 : 50) - ocena prisotnosti na vajah in nastopih - kolokviji ali izpit (preverjanje stopnje individualne pripravljenosti študenta) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

• 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG 20. Metode evalvacije kakovosti • študentska anketa


1. Naslov enote / predmeta / modula Komorni godalni orkester I 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Violina, violončelo, viola,

kontrabas 10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Predmet se podobno izvaja v vseh letnikih, saj pri predmetu skupaj delujejo študentje različnih letnikov

in vseh godalnih programov. V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom. Celoletni predmet


Pri Komornem godalnem orkestru gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov godalnih programov ter tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo ter izpopolnjujejo prakso umetniškega nastopanja in širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo.



uravnoteženost sekcij v okviru celote • obvladovanje elementov skupinske igre: intonacija, ritmična usklajenost,

tonsko-barvno, dinamično in agogično niansiranje, artikulacija, fraziranje • razvijanje stilne interpretacije • razvijanje a vista igre • obvladovanje igranja pod dirigentovim vodstvom

14. Opis vsebine

• formiranje godalnega orkestra, z ustrezno zasedbo posameznih sekcij • seznanjanje z literaturo različnih slogov in oblik ter iz različnih zgodovinskih

obdobij • navajanje na odgovorno delo na individualni ravni kot pogoju za kvaliteten

izdelek na skupinskem nivoju • spoznavanje izvajalskih praks iz različnih obdobij in stilov


• originalne skladbe napisane za za komorni godalni orkester, avtorji: A. Vivaldi, G. Tartini, J. S. Bach, W. A. Mozart, J. Haydn, , A. Dvorak, C. Debussy, E. Grieg, B. Britten, E. Elgar , D. Šostakovič, D. Viren, Z. Ciglič, B. Ipavec, E. Adamič, M. Bravničar, S. Osterc in številni drugi


16.1 Znanje in


probleme skupinske igre godal • obvlada način dela (vadenje) večjih zasedb • pozna stilne značilnost glasbene materije

in njihovo realizacijo v godalnem idiomu

16.2 Uporaba • zna se vključiti in kompetentno sodelovati v manjšem ali večjem glasbenem ansamblu

• izkušnje orkestrskega glasbenika zna uporabiti pri vodenju ansamblov

• pridobljene veščine izkorišča pri drugih izvajalskih praksah (komorna igra, solistična igra)



podlagi izkušenj pridobljenih v orkestru •








• pozitivna ocena prisotnosti na vajah in nastopih orkestra • vpis v tretji letnik programa


Izpitna ocena (1-5 negativno, 6-10 pozitivno) sestavljena iz dveh delov (50 : 50) - ocena prisotnosti na vajah in nastopih - kolokviji ali izpit (preverjanje stopnje individualne pripravljenosti študenta) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

• 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG 20. Metode evalvacije kakovosti • študentska anketa


1. Naslov enote / predmeta / modula Kompozicija I 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 12 (6+6) 4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P V- S - Ostale oblike 60

(ID) 5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija 10. Steber programa A. obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Individualni pouk, Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Komponiranje lastnih skladb za Vokalno zasedbo min 3 min Inštrument s tipkami min 5 min Godalni inštrument min 5 min Pihalni ali trobilni inštrument min 5 min

14. Opis vsebine

Sinteza glasbeno teoretičnih znanj in invencije pri ustvarjanju lastnih skladb. Priprava in izdelava notnega materiala, sodelovanje z izvajalci pri pripravi koncertne izvedbe.


Izbrana poglavja iz David Cope: Techniques Of The Contemporary Composer Schirmer USA, 1997 250 str. Forte Allen: The Structure of Atonal Music Yale University Press 1073 300 str. Messiaen: The Technique of My Musical Language Leduc , Paris 1950 200 str. Smith Brindle: Serial Composition Oxford University Press London 1966 230 str.



• razvijanje in razumevanje kreativnega postopka komponiranja.

• obvladovanje specifičnosti posameznih glasbenih zasedb • spoznavanje in analiza izbranih primerljivih del iz

slovenske in svetovne glasbene ustvarjalnosti

16.2 Uporaba • razvoj lastnega kompozicijskega sloga • priprava na komponiranje za večje glasbene sestave in

večje glasbene forme

16.3 Refleksija • vrednotenje lastnega kompozicijskega dela • analiza in razvijanje estetskih in slogovnih individualnih

značilnosti študenta 16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

• sposobnost zapisa in organizacije glasbenih vsebin v sinergiji z glasbeno teoretičnimi veščinami in znanji


Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti programa kompozicija in glasbena teorija Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Kompozicija in glasbena teorija 1 in izdelane kompozicije


Po zaključenih predavanjih sledi ustni izpit Ocenjevalna lestvica: Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Študentom na gostovanju se priznajo krediti prvega semestran na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete 21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Jani Golob

1. Naslov enote / predmeta / modula Kompozicija II 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

14 (7+7)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P V- S - Ostale oblike 60

5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+4 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Individualni pouk


Komponiranje lastnih skladb za manjšo komorno zasedbo min 8 min srednjo komorno zasedbo min 12 min

14. Opis vsebine



Izbrana poglavja iz David Cope: Techniques Of The Contemporary Composer Schirmer USA, 1997 250 str Forte Allen: The Structure of Atonal Music Yale University Press 1073 300 str. Messiaen: The Technique of My Musical Language Leduc , Paris 1950 200 str. Smith Brindle: Serial Composition Oxford University Press London 1966 230 str. In drugi




• obvladovanje specifičnosti posameznih glasbenih zasedb

• spoznavanje in analiza izbranih primerljivih del iz slovenske in svetovne glasbene ustvarjalnosti

16.2 Uporaba • razvoj lastnega kompozicijskega sloga • priprava na komponiranje za večje glasbene

sestave in večje glasbene forme

16.3 Refleksija • vrednotenje lastnega kompozicijskega dela • analiza in razvijanje estetskih in slogovnih

individualnih značilnosti študenta


• sposobnost zapisa in organizacije glasbenih vsebin v sinergiji z glasbeno teoretičnimi veščinami in znanji


Pogoj za vključitev v program je opravljen izpit Kompozicija in glasbena teorija 1 Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Kompozicija in glasbena teorija 2 in izdelane kompozicije


Po zaključenih predavanjih sledi ustni izpit Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Študentom na gostovanju se priznajo krediti prvega semestran na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.


21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Jani Golob 1. Naslov enote / predmeta / modula Kompozicija III


14 (7+7)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Individualni pouk, Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Komponiranje lastnih skladb za večjo komorno zasedbo min 9 min orkester a 2 min 10 min

14. Opis vsebine



Izbrana poglavja iz David Cope: Techniques Of The Contemporary Composer Schirmer USA, 1997 250 str Forte Allen: The Structure of Atonal Music Yale University Press 1073 300 str. Messiaen: The Technique of My Musical Language Leduc , Paris 1950 200 str. Smith Brindle: Serial Composition Oxford University Press London 1966 230 str.




• obvladovanje specifičnosti posameznih glasbenih zasedb

• spoznavanje in analiza izbranih primerljivih del iz slovenske in svetovne glasbene ustvarjalnosti

16.2 Uporaba • razvoj lastnega kompozicijskega sloga • komponiranje za večje glasbene sestave in večje

glasbene forme

16.3 Refleksija • vrednotenje lastnega kompozicijskega dela • analiza in razvijanje estetskih in slogovnih

individualnih značilnosti študenta 16.4 Prenosljive spretnosti –

niso vezane le na en predmet • sposobnost zapisa in organizacije glasbenih

vsebin v sinergiji z glasbeno teoretičnimi veščinami in znanji

• spoznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja kompozicije in glasbene teorije


Pogoj za vključitev v program je opravljen izpit Kompozicija in glasbena teorija 2. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Kompozicija in glasbena teorija 3 in izdelane kompozicije


Po zaključenih predavanjih sledi ustni izpit Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10) ,5 – 1 (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Študentom na gostovanju se priznajo krediti prvega semestran na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.


21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Jani Golob

1. Naslov enote / predmeta / modula KOMPOZICIJSKE TEHNIKE 20. in 21. STOLETJA


5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60

P 30 V30

5. Stopnja prva 6. Letnik Vseeno 7. Semester 8. Študijski program Glasbena umetnost

9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija

10. Steber programa Izbirni strokovni 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Spoznavanje komp. Tehnik 20./21. st., (potom analize, poslušanja CDjev s partituro, (ali DVDjev) skozi aktivno debato);Prepoznavanje sodobnega glasbenega izraza, spoznavanje (zlasti ekskluzivnega) sodobnega glasbenega repetoarja, uvajanje primerjalnega ovrednotenja glasbenih del, ugotavljanje vzporednic in analogij znotraj sodobne glasbe, pa tudi glasbe prejšnjih soletji z glasbo 20./21. st.; Spoznavanje specifičnosti ustvarijalnega dela posameznih skladateljev sodobnega časa, zlasti tistih, ki poosebljajo specifično stilno opredelitev, s katero so bistveno zaznamovali glasbo današnjega časa. Vse to predstavlja neobhodno učno in informativno polje zlasti za mlade skladatelje, dirigente, teoretike in pedagoge, zelo koristno pa je tudi za instrmentaliste, saj se le ti vedno znova soočajo s problematiko izvajalske prakse na področju sodobne glasbe.

14. Opis vsebine

Na zgoraj omenjen način se z izbranimi deli obravnavajo naslednji avtorji: Ravel (Bolero – primerjava Šostakovič – simf. št. 7 (“Leningrajska”), Ives (Unanswered Question, Central Park in the Dark), Schönberg (5 Orchesterstücke op.16; Pierot Lunaire), Berg (3 Orchesterstücke op. 6), Webern (6 Orchesterstücke op. 6), Bartók (Glasba za godala, tolkala, harfo in čelesto), Strawinski (Le sacre de printemps), Messiaen (Tzrangalila), Cage (Music for Marcel Duchamp), Boulez (Notations I-IV, ), Stockhausen (Kontakte, Mantra, Tierkreis...) Nono (Prometej), Xenakis (Metastasis, Jonchaies, Ata, Xas, Sappho, Oresteia...) , Kagel (Filmi Ludwig van..., Match...), Penderecki (Lukas Passion), Lutoslawski (Simf. št. 3, Simf. št. 4, Beneške igre), Ligeti (Lux Aetherna, Requiem, Lontano, Atmospheres, Aventures, Nouvelles Aventures, Volumina...), Kurtag (Stele), Feldman (Godalni kvartet št.2),, Globokar (Masse, Macht und Individuum), Scelsi, Reich, Nancarow, Donatoni, Rihm, Crumb (Makrokozmos...), Furrer (Fama), Spallinger (Farbe der Frühe für 7 Klaviere), Smolka (8 Pieces for Gitarrenquartet), Ablinger, Kogoj, Ramovž, Lebič, Jež...


Musik-Konzepte (edition text + kritik), Walter Gieseler: Komposition im 20. Jahrhundert, Partiture in zgoščenke, Internet....



Prepoznavanje, razločevanje, vrednotenje obdelanih ometniških del, posledično razumevanje razlogov, nujnosti razvoja sodobne glasbe in umestnosti na sploh

16.2 Uporaba V lastni (po)ustvarijalni praksi,

16.3 Refleksija vrednotenje obdelanih ometniških del,


Bogatenje, usposabljanje lastnega pogleda na umetnost in življenje, oživljanje senzibilnosti za nove kvalitete, “kultivacija ušes”, posledično: razvijanje boljše komunikacije, tolerantnosti do drugačnega v smislu: ne moremo govoriti vseh jezikov. Jezik, ki ga ne razumemo, zato ni slab...

17. Metode poučevanja in učenja 1)Predavanja in vaje. 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Za opravljanje študijskih obveznosti mora biti seveda študent vpisan na AG, sicer pa so predavanja javna in dostopna vsakomur.


Pisni izpiti od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz. opravil / ni opravil; ob upoštevanju Statuta UL in fakultetnih pravil. Gostujoćim študentom se obveznosti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija 21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Uroš Rojko

1. Naslov enote / predmeta / modula Kontrabas 1 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

25 ( 12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30 +30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+ 2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kontrabas 10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku je potrebno 30 ur korepeticij


Obvladovanje tehničnih elementov kontrabasistične igre (urejanje in postavitev rok ustvarjanje osnovnega kontakta z struno oblikovanje tona, menjava lege, dosledno upoštevanje agogike) Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od baroka do sodobnih del. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju. Urejanje toka misli v času nastopanja ter samokontrola.

14. Opis vsebine

Sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja. Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta. Interpretacija kontrabasistične literature različnih stilnih obdobij ( etude in skladbe). Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


C. Flesch- Das Skalensystem L. Streicher- Mein Musizieren auf dem Kontrabass I, II, R. Kreutzer- 18 Studies, Findeisen 25 Studies I, II, S. Lee- Etude, Storch - Hrabe Etude, F. Petrachi Simplified Higher Techniques, Izbor skladb različnih stilnih obdobij, J. S. Bach: Suite za violončelo Sonate: B. Marcello, H. Eccles,G. Ph. Haendel, G. B. Pergolesi, A. Vivaldi… Koncerti: C. D. von Dittersdorf, F. A. Hoffmeister, W. Pichl, A. Capuzzi, D. Dragonetti, J. B. Vanhall… ali koncert podobne težavnostne stopnje Skladbe: G. Bottesini, L. Montag, E. Tabakov, Hauta-aho Teppo, S. Koussewitzky, D. Dragonetti ali skladba podobne težavnostne stopnje


16.1 Znanje in

razumevanje

• sposobnost kontrole rok in telesa • razumevanje procesov in metod vadenja • razumevanje vzročno-posledičnih metod

vzpostavljanja kontroliranega igranja • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju

skladb in pri samostojnem domačem delu • Stilna interpretacija z osnovami analize

16.2 Uporaba • Uporaba kontroliranega igranja in interpretativnih znanj pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija • vrednotenje tehničnega obvladovanja

instrumenta • vrednotenje interpretacije vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi


niso vezane le na en predmet • glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr.

komorni igri in v orkestru) • poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji,

kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)

• analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih)


17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa


Vpis v prvi letnik programa Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri kontrabas Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj 2 interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi 20 - 30 minut programa, ki vsebuje najmanj 3 dela iz različnih stilnih obdobij (obvezno na pamet ) Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Prvi letnik – izpitne zahteve

1. lestvica: dve ali tri oktave, trozvoki, terce (ena ali dve oktavi) 2. dve etudi 3. J. S. Bach: dva kontrastna stavka iz Suit za violončelo 4. koncert: izvaja se 1. ali 2. in 3. stavek koncerta 5. skladba po izbiri 6.

Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta


1. Naslov enote / predmeta / modula Kontrabas 2 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 ( 12+13) 4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P V- S - Ostale oblike ID 60

5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3 + 4 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kontrabas 10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku je potrebno 30 ur korepeticij


Obvladovanje tehničnih elementov kontrabasistične igre z razvijanjem hitrosti, kvalitete tona, barvnega in dinamičnega razlikovanja Upoštevanje agogike Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od renesanse do sodobnih del. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.

14. Opis vsebine

Interpretacija kontrabasistične literature različnih stilnih obdobij. Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Razvijanje in uporaba didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri samostojnem domačem delu Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


C. Flesch- Das Skalensystem R. Kreutzer- 18 Studies, T. A. Findeisen 25 Studies II, III , Storch - Hrabe Etude, F. Petracchi Simplified Higher Techniques, Izbor skladb različnih stilnih obdobij: Sonate: H. Eccles, G. Ph.Haendel, G. B. Pergolesi, A. Vivaldi, P. Hindemith, J. M. Sperger… Koncerti: C. D. von Dittersdorf, F. A. Hoffmeister, D. Dragonetti, J. B. Vanhall, J. M. Sperger, J. Larson… ali koncert podobne težavnostne stopnje Skladbe: G. Bottesini,L. Montag,E. Tabakov, Hauta-aho Teppo, S. Koussewitzky, D. Dragonetti, M. Bruch ali skladba podobne težavnostne stopnje


16.1 Znanje in

razumevanje

Zaznavanje osebne estetike v stilno-sprejemljivi interpretaciji na osnovi analize Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi


16.3 Refleksija Vrednotenje interpretacije Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri komorni igri, v orkestru) Poznavanje stila (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) Analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) Poznavanje in uporaba osnovnih didaktičnih principov s področja

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, Izvajalska praksa 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Kontrabas 1 Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta. Vpis v drugi letnik programa.


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit) Ocenjevalna lestvica: 6-10 pozitivno 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Drugi letnik – izpitne zahteve

-lestvica: dve ali tri oktave, trozvoki, terce (ena ali dve oktavi) -dve etudi -Bach: dva stavka iz suit za violončelo -koncert: izvaja se 1. ali 2. in 3. stavek koncerta -skladba po izbiri ali sonata (vsaj dva kontrastna stavka)

Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, .,, Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih

21. Sestavljalec učnega načrta Izredni profesor Zoran Marković

1. Naslov enote / predmeta / modula Kontrabas 3 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 ( 12+13) 4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P V- S - Ostale oblike 60 ID 5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5 + 6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kontrabas 10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, pri pouku je potrebno 30 ur korepeticij


Obvladovanje tehničnih elementov kontrabasistične igre, kvalitete tona, barvnega in dinamičnega razlikovanja, Upoštevanje agogike Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od renesanse do sodobnih del. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.

14. Opis vsebine

Interpretacija kontrabasistične literature različnih stilnih obdobij. Izbor literature je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Razvijanje in uporaba didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri samostojnem domačem delu Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


R. Kreutzer- 18 Studies, T. A. Findeisen 25 Studies II,III, Etude, A. Mengoli, R. Montanari, F. Gregora Izbor skladb različnih stilnih obdobij: Sonate: H. Eccles, G. Ph.Haendel, G. B. Pergolesi, A. Vivaldi, P. Hindemith, J. M. Sperger , A. Desenclos ( Aria in Rondo), F. Proto, L. van Beethoven… Koncerti: C. D. von Dittersdorf, F. A. Hoffmeister, D. Dragonetti, J. B. Vanhall, J. M. Sperger, J. Larson… ali koncert podobne težavnostne stopnje Skladbe: H. Fryba, J. S. Bach, G. Bottesini,L. Montag,E. Tabakov, Hauta-aho Teppo, S. Koussewitzky, D. Dragonetti, F. Farkas ali skladba podobne težavnostne stopnje


16.1 Znanje in

razumevanje

Zaznavanje osebne estetike v stilno-sprejemljivi interpretaciji na osnovi analize Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi

16.2 Uporaba Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija Vrednotenje interpretacije Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri komorni igri, v orkestru ) Poznavanje stila (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) Utrjevanje didaktičnih principov in njihova uporaba pri samostojnem delu

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, Izvajalska praksa 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v tretji letnik programa Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Kontrabas 2 Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit Ocenjevalna lestvica: 10-6 Pozitivno 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Tretji letnik – izpitne zahteve

-dve etudi -J. S. Bach: dva stavka iz suit za violončelo ali iz suite v starem slogu (Hans Fryba) -koncert -sonata dva kotrastna stavka ali virtuozna skladba po izbiri -orkestrska literatura vsaj tri skladbe iz zbirke Orchester Probespielle (edicija Schott)

Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, ., javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih itd.

21. Sestavljalec učnega načrta Izredni profesor Zoran Marković

1. Naslov enote / predmeta / modula KONTRAPUNKT A I 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)

4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P30 V30 S Ostale oblike 5. Stopnja 6. Letnik 1 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,



Obvladovanje in komponiranje polifonije renesančnega, vokalnega in modalnega, Palestrinovega stavka, poznavanje vokalne polifonije od začetkov do baroka, poznavanje in analiza moteta ter maše kot reprezentativnih oblik tovrstne polifonije od nastanka do zdaj. S strogimi pravili gradnje vokalnega polifonega stavka dosežemo osnovno oblikovanje polifonega mišljenja in postavimo temelje logiki evolucijskega sloga kompozicijske gradnje.

14. Opis vsebine

A. Uvod v polifonijo (glasbena tekstura, enoglasje, vrste večglasja, definicija polifonije, kontrapunkta, melodično in harmonsko gibanje idr.) B. Polifonija stile antico, Palestrinov slog, vokalna polifonija z besedilom v praksi in teoriji: 1. izdelava dvoglasja v kontrapunktičnih disciplinah, z besedilom; 2. izdelava triglasja v osnovnih kontr. disciplinah, z besedilom; 3. izdelava štiriglasja v osnovnih in izbranih kontr. disciplinah, z besedilom; 4. izdelava pet- in večglasja v izbranih kontr. disciplinah, z besedilom; 5. analiza šestih izbranih motetov in dveh maš Palestrina, Gallusa in drugih ren. skladateljev; 6. priprava portfolia (vaje in analize iz prej naštetih točk, priprava treh mašnih stavkov in treh motetov, seminarska naloga (obdelava izbranega poglavja iz glasbeno-teoretičnega dela Knuda Jeppesna, The Style of Palestrina and the Dissonance, Dover publications, New York). C. Pregled razvoja moteta in maše od notredamske šole do zdaj z analizo izbranih primerov in kratkim pregledom uporabljenih kompozicijskih tehnik


1. Temeljna literatura • Knud Jeppesen, Kontrapunkt, Ljubljana 1975 • Andrej Misson, Delovni listi za komponiste 1, Ljubljana 2007 • Lucijan Marija Škerjanc, Kontrapunkt in fuga 1, Ljubljana 1952 • Knud Jeppesen, The Style of Palestrina and the Dissonance, Dover publications,

New York 2. Priporočena literatura

• Janez Osredkar, Glasbeni stavek – Kontrapunkt I, Ljubljana 1999 • Renato Dionisi, Bruno Zanolini, La tecnica del contrappunto vocale nel

cinquecento, Milano 1988 • Claus Ganter, Kontrapunkt für Musiker, Salzburg 1994 • Diether de la Motte, Kontrapunkt, München 1994 • Ulrich Michels, Glasbeni atlas, Ljubljana 2002

3. Gradiva za glasbeno analizo • G. P. da Palestrina, trije štiri- ali pet glasni moteti po izbiri • G. P. da Palestrina, maša po izbiri • J. Gallus, trije moteti po izbiri • J. Gallus, maša po izbiri • baročni motet po izbiri, npr. J. S. Bach • klasicistični motet po izbiri, npr. W. A. Mozart, M. Haydn • romanticistični motet po izbiri, npr. M. Reger, A. Bruckner • motet 20. ali 21. stol. po izbiri, npr. H. Distler, S.-D. Sandström, A. Pärt, K.

Penderecki • motet slovenskega skladatelja, npr. S. Koporc, L. M. Škerjanc



S teoretičnim znanjem dosežemo osnovno poznavanje snovi in terminologije. S praktičnimi vajami in skladbami dosežemo obvladovanje kompozicijskih polifonih tehnik in evolucijske metode komponiranja modalne in vokalne polifonije. Z analizo izbranih skladb dosežemo ustrezno obvladovanje tradicije gradnje moteta in mašnih stavkov. Študent naj bi spoznal in razumel pomen kompozicijskih zakonitosti pri oblikovanju vertikalnih in horizontalnih strukturnih in teksturnih odnosov v polifono zgrajenih glasbenih delih. Pridobil naj bi izkušnjo oblikovanja in razvijanja linearnih in vertikalnih glasbenih idej znotraj modelov renesančnega, Palestrinovega sloga kot reprezentativnega tovrstne polifonije.

16.2 Uporaba Ne glede na individualni in sodobni kompozicijski slog naj bi študent znal uporabljati dosežke kompozicijske prakse preteklosti in jih nadgrajevati, spreminjati (kompozicijska retrospektivnost) ali zgolj uporabljati pri komponiranju specifične uporabne in funkcionalne glasbe. S pridobljenim kompozicijskimi znanjem in spretnostmi pa lahko študentje tudi bolj kakovostno obvladujejo in oblikujejo predvsem sodobni vokalni in zborovski stavek. Študent spozna tudi pedagoške metode poučevanja kontrapunkta.

16.3 Refleksija Študent naj bi znal pridobljene kompozicijske metode kritično presojati in jih primerjati z drugimi, arhitektonskimi kompozicijskimi metodami in procedurami. Študent naj bi znal presojati tudi učinke teoretičnih in praktičnih kompozicijskih postopkov na estetsko podobo ustvarjene kompozicije.


Študent naj bi ob razvijanju praktičnih skladateljskih veščin razvil tudi sposobnost glasbeno-teoretične obravnave kompozicij in pridobil izkušnje pri oblikovanju teoretičnih in analitičnih rekonstrukcijah kompozicijskih odnosov. Doseženo znanje lahko uporabi tudi na drugih področjih glasbenega študija (kompozicija, oblikoslovje, harmonija, solfeggio idr.), poustvarjanja in ustvarjanja (kot kritik, glasbeni urednik, analitik, dirigent, pedagog kontrapunkta ipd.). Pri pouku kontrapunkta uporabljamo sredstva IKT, zato se študent seznani z njihovo uporabo na tem področju, predvsem tudi s sodobno oblikovano grafično in računalniško podprto glasbeno analizo. Poznavanje polifonije vpliva tudi na splošno sposobnost kompozicijskega in estetskega vrednotenja glasbenih in umetniških del.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja in vaje so oblikovane kot kombinacija konvencionalne, nekonvencionalne in historične metode poučevanja in prakse kontrapunkta. Študent opravi vaje, analize, pripravi portfolio in seminar. Lastne skladbe tudi izvede, zapoje in zaigra na klavirju. Naloge so individualne. Študent spozna tudi pedagoške metode poučevanja kontrapunkta.


1. Pogoj za študij je vpis v prvi letnik. 2. Pogoj za pristop k letnemu izpitu je priprava portfolia in seminarske naloge.


Skupno oceno sestavljajo: 1. ocena oddanega portfolia, 2. ocena pisne izpitne naloge (triglasni motet v treh odsekih z besedilom in

parafraziranjem gregorijanskega korala) ter 3. ocena analize renesančnega moteta ali mašnega stavka na ustnem delu izpita.

Pozitivne ocene so od 6 – 10 (nad 51% doseženih točk), negativne ocene so od 1 – 5 (pod 50% doseženih točk). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti Evalvacijo sestavljata:,, . z razgovorom s študenti in analiza pripravljenega portfolia, sem. naloge in izpita.

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. dr. Andrej Misson

1. Naslov enote / predmeta / modula KONTRAPUNKT A II 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3)

4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P 30 V30 S Ostale oblike 5. Stopnja 6. Letnik 2 7. Semester 3+4 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,



Obvladovanje in komponiranje polifonije baročnega, instrumentalnega in tonalnega, Bachovega stavka, poznavanje instrumentalne in vokalno-instrumentalne polifonije od začetkov (baroka) do zdaj, poznavanje in analiza fuge kot reprezentativne oblike instrumentalne polifonije od nastanka do zdaj. Instrumentalna polifonija je nadaljevanja stroge, vokalne polifonije. Z njenim obvladovanjem poglobimo in razširimo oblikovanje polifonega mišljenja in evolucijski slog kompozicijske gradnje.

14. Opis vsebine

A. Uvod v instrumentalno polifonijo (osnovne premise vertikalnih in horizontalnih odnosov med glasovi, harmonski ritem, sekvence v polifoniji, dvojni kontrapunkt, imitacija, kanon idr.) B. Polifonija stile moderno, Bachov slog, instrumentalna polifonija: 1. izdelava dvo- in triglasja v kontrapunktičnih disciplinah; 2. izdelava tri- in štiriglasja s posnemanjem Bachovega stavka; 3. priprava portfolia (zgoraj navedene vaje, priprava osmih fug (dvoglasna, triglasna, fuga obbligata, fuga libera, fuga canonica, tri- ali štiriglasna fuga na dano temo v tonalni harmoniji, tri- ali štiriglasna fuga na lastno temo v tonalni harmoniji ter prosto grajena fuga na lastno temo), analiza desetih izbranih fug različnih vrst, obdobij in skladateljev, tujih in slovenskih ter seminarska naloga (obdelava izbranega poglavja iz glasbeno-teoretičnega dela Alfreda Manna, The Study of Fugue, New York 1987). C. Pregled razvoja fuge od začetkov do 21. stol. z analizo izbranih primerov


1. Temeljna literatura • Lucijan Marija Škerjanc, Kontrapunkt in fuga 2, Ljubljana 1956 • Andrej Misson, Delovni listi za komponiste 2, Ljubljana 2007 • Alfred Mann, The Study of Fugue, New York 1987

2. Priporočena literatura • Vlastimir Peričić, Instrumentalni in vokalno-instrumentalni kontrapunkt, Beograd

1987 • Diether de la Motte, Kontrapunkt, München 1994 • Bruno Zanolini, La tecnica del contrappunto strumentale nell'epoca di Bach, Milano

1993 • Walter Piston, Counterpoint, New York 1947 • Ulrich Michels, Glasbeni atlas, Ljubljana 2002 • J. S. Bach, WTK 1 in 2 • J. S. Bach, Die Kunst der Fuge • J. S. Bach, Musikalisches Opfer • P. Hindemith, Ludus tonalis • D. Šostakovič, 24 Preludijev in fug

3. Gradiva za glasbeno analizo • J. S. Bach, izbor dveh fug iz WTK 1 in 2 • W. A. Mozart, izbor fuge, npr. Requiem, Kyrie ali drug klasicistični skladatelj • J. Brahms, izbor fuge, ali drug romanticistični skladatelj • P. Hindemith, fuga iz Ludus tonalis ali D. Šostakovič, fuga iz 24 Preludijev in fug ali

fuga tujega skladatelja 20. ali 21. stol. • B. Britten, fuga iz Vodič po orkestru (The Young Person's Guide to the Orchestra) • fuga slovenskega skladatelja (Premrl, Tomc, Hladnik, Vremšak, Kogoj idr.)



S teoretičnim znanjem dosežemo osnovno poznavanje snovi in terminologije. S praktičnimi vajami in skladbami dosežemo obvladovanje kompozicijskih polifonih tehnik in evolucijske metode komponiranja tonalne in instrumentalne polifonije. Z analizo izbranih skladb dosežemo ustrezno obvladovanje gradnje kanona in fuge. Študent naj bi spoznal in razumel pomen kompozicijskih zakonitosti pri oblikovanju vertikalnih in horizontalnih strukturnih in teksturnih odnosov v glasbenih delih, grajenih v instrumentalni, motivično grajeni polifoniji. Pridobil naj bi izkušnjo oblikovanja in razvijanja linearnih in vertikalnih glasbenih idej znotraj modelov predvsem pozno baročnega, Bachovega sloga kot reprezentativnega tovrstne polifonije.

16.2 Uporaba Ne glede na individualni in sodobni kompozicijski slog naj bi študent znal uporabljati dosežke kompozicijske prakse preteklosti in jih nadgrajevati, spreminjati (kompozicijska retrospektivnost) ali zgolj uporabljati pri komponiranju specifične uporabne in funkcionalne glasbe. S pridobljenim kompozicijskimi znanjem in spretnostmi pa lahko študentje tudi bolj kakovostno obvladujejo in oblikujejo sodobni instrumentalni ter vokalno-instrumentalni stavek. Študent spozna tudi pedagoške metode poučevanja kontrapunkta.

16.3 Refleksija Študent naj bi znal pridobljene kompozicijske metode kritično presojati in jih primerjati z drugimi, arhitektonskimi kompozicijskimi metodami in procedurami. Študent naj bi znal presojati tudi učinke teoretičnih in praktičnih kompozicijskih postopkov na estetsko podobo ustvarjene kompozicije.


Študent naj bi ob razvijanju praktičnih skladateljskih veščin razvil tudi sposobnost glasbeno-teoretične obravnave kompozicij in pridobil izkušnje pri oblikovanju teoretičnih in analitičnih rekonstrukcijah kompozicijskih odnosov. Doseženo znanje lahko uporabi tudi na drugih področjih glasbenega študija (kompozicija, oblikoslovje, harmonija, solfeggio idr.), poustvarjanja in ustvarjanja (kot kritik, glasbeni urednik, analitik, dirigent, pedagog kontrapunkta ipd.). Pri pouku kontrapunkta uporabljamo sredstva IKT, zato se študent seznani z njihovo uporabo na tem področju, predvsem tudi s sodobno oblikovano grafično in računalniško podprto glasbeno analizo. Poznavanje polifonije vpliva tudi na splošno sposobnost kompozicijskega in estetskega vrednotenja glasbenih in umetniških del.


Predavanja in vaje so oblikovane kot kombinacija konvencionalne, nekonvencionalne in historične metode poučevanja in prakse kontrapunkta. Pri študiju instrumentalne polifonije opravimo del vaj tudi kot improvizacije, npr. oblikovanje fugata.Študent opravi vaje, analize, pripravi portfolio in seminar. Lastne skladbe tudi izvede na klavirju. Naloge so individualne. Študent spozna tudi pedagoške metode poučevanja kontrapunkta.


1. Pogoj za študij je opravljen izpit iz kontrapunkta 1. 2. Pogoj za pristop k letnemu izpitu je priprava portfolia in seminarske naloge.


Skupno oceno sestavljajo: 4. ocena oddanega portfolia, 5. ocena pisne izpitne naloge (triglasna ekspozicija poljubne vrste fuge na dano temo v

tonalni harmoniji) ter 6. ocena analize fuge na ustnem delu izpita.

Pozitivne ocene so od 6 – 10 (nad 51% doseženih točk), negativne ocene so od 1 – 5 (pod 50% doseženih točk). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.


1. ,, . z razgovorom s študenti in 2. analiza pripravljenega portfolia, sem. Naloge in izpita.

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. dr. Andrej Misson 1. Naslov predmeta KONTRAPUNKT C 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3) 4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P 30

V 30

S /

Ostale oblike

5. Stopnja prva 6. Letnik 1 7. Semester 1+2 8. Študijski program • Glasbena umetnost 9. Študijska smer Vse razen kompozicije in gl.

teorije, dirigiranja in sakralne glasbe

10. Steber programa B. Obvezni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

S predmetom študentje pridobijo teoretično znanje in praktične kompozicijske izkušnje o polifoniji kot osrednji ter specifični obliki evropskega večglasja. Študentje spoznajo - ustrezno terminologijo, - osnove polifonih kompozicijskih tehnik, - seznanijo se s polifonimi skladbami in njihovim razvojem - ter jih analizirajo. Globlje razumevanje kompozicijskih tehnik in praktične izkušnje pa dosežejo tudi z izdelavo izbranih, manj zahtevnih polifonih kompozicij. Študent naj bi bil sposoben kritično presojati polifona dela in jih samostojno in pravilno interpretirati.

14. Opis vsebine

A. Uvod v polifonijo (glasbena tekstura, enoglasje, vrste večglasja, definicija polifonije, kontrapunkta) B. Polifonija stile antico: - pregled razvoja kompozicijskih tehnik in glasbenih oblik od začetka do baroka (do l. 1600), gregorijanski koral, organum, notredamska šola, 13. in 14. stoletje ter 15. in 16. stoletje; - modalnost; - Palestrinova polifonija z disciplinami in besedilom, vertikalna in horizontalna urejenost; - prosto in imitacijsko dvoglasje z besedilom v tehniki parafraziranja gregorijanskega korala; - razvoj moteta in maše od notredamske šole do zdaj s pregledno analizo renesančnega moteta in maše; - glasbena terminologija polifonije stila antico. C. Polifonija stile moderno: - pregled razvoja polifonih kompozicijskih tehnik in glasbenih oblik od baroka dalje (po l. 1600); - osnove instrumentalne, tonalne polifonije (harmonski ritem, enostavni in dvojni kontrapunkt, sekvence v polifoniji, imitacija); - Bachova polifonija (temeljni slogi Bachovih fug); - teorija in analiza invencije, kanona in fuge; - osnovne vaje za dvoglasno baročno instrumentalno polifonijo; - izdelava dvoglasnega instrumentalnega kanona in triglasne fuge; - osnove triglasja; - glasbena terminologija polifonije stila moderno. D. Kratek pregled polifonije 18., 19. in 20. stoletja


A. Stile antico 1. Temeljna literatura

• Knud Jeppesen, Kontrapunkt, Ljubljana 1975 • Andrej Misson, Delovni listi za instrumentaliste 1, Ljubljana 2007 • Lucijan Marija Škerjanc, Kontrapunkt in fuga 1, Ljubljana 1952

2. Priporočena literatura

• Janez Osredkar, Glasbeni stavek – Kontrapunkt I, Ljubljana 1999 • Claus Ganter, Kontrapunkt für Musiker, Salzburg 1994

B. Stile moderno 1. Temeljna literatura

• Andrej Misson, Delovni listi za instrumentaliste 2, Ljubljana 2005 • Lucijan Marija Škerjanc, Kontrapunkt in fuga 2, Ljubljana 1956

2. Priporočena literatura

• Alfred Mann, The Study of Fugue, New York 1987 • Vlastimir Peričić, Instrumentalni in vokalno-instrumentalni kontrapunkt,

Beograd 1987 C. Drugo

• Diether de la Motte, Kontrapunkt, München 1994

• Ulrich Michels, Glasbeni atlas, Ljubljana 2002 16. Predvideni študijski dosežki

16.1 Znanje in razumevanje Študent pozna temeljne avtorje, pomembne za razvoj polifonije in njihove dosežke v razvoju polifone kompozicijske tehnike, npr. Lenoninus, Machault, Josquin de Prez, Palestrina, Bach idr. Pozna tudi temeljne pojme stile antico in s. moderno, npr. organum, durov heksakord, sistema duraliter – mollariter, nota finalis, harmonski ritem, model sekvence, obligatna fuga (fuga obbligata) in fuga libera idr. Študent tudi teoretično in praktično pozna metode polifonega, evolucijskega načina skladanja. Študent naj bi bil sposoben globlje razumeti polifona dela in jih pravilno interpretirati. Pri tem uporablja konvencije in terminologijo, ki se je razvila v toku razvoja evropske glasbene kulture. Študent tudi pozna kontrapunktične kompozicijske tehnike in jih zna prepoznati in uporabiti, npr. gradnjo moteta, kanona, fugata, fuge.

16.2 Uporaba Študent je sposoben pravilno in globlje intepretirati morebitna konkretna polifona dela, ki jih izvaja. Prav tako znanje zagotavlja pravilni odnos pri umestitvi svojega parta v sestavo večglasja komorne ali orkestralne kompozicije. Skladateljske izkušnje omogočajo tudi osnove za stilsko improvizacijo (predvsem enostavno, dvoglasno imitacijo, kanon, fugato, tehniko diminucije ipd).

16.3 Refleksija Študent je sposoben svoja analitična spoznanja polifonih skladb primerjati s svojimi kolegi, naj bi bil sposoben tudi presojati kompozicijsko vrednost novih polifonih kompozicij in jih primerjati s skladbami tradicionalnega repertoarja. Prav tako naj bi bil sposoben primerjati svojo interpretacijo polifonih skladb z intepretacijo drugih.



Študent je sposoben razumeti širše vidike polifone urejenosti. Znanje polifonije sooblikuje glasbenikovo osebnost in dopolnjuje znanja preostalih glasbeno-teoretičnih in praktičnih predmetov (harmonije, oblikoslovja, solfeggia, glasbene analize). Prav tako sestavlja analitični repertoar, s katerimi lahko analizira kompozicije, jih vrednoti in interpretira.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja in vaje so oblikovane kot kombinacija konvencionalne, nekonvencionalne in historične metode poučevanja in prakse kontrapunkta. Študentje izdelujejo primere individualno in v skupini. Ustvarjene vaje, naloge in skladbe tudi zapojejo ali zaigrajo.


- vpis v prvi letnik programa - Pogoj za pristop k letnemu izpitu je opravljen kolokvij iz polifonije stile antico po prvem semestru.


Študent piše izpitni test. Pozitivni ocene so od 6 – 10 (nad 51% doseženih točk), negativne ocene so od 1 – 5 (pod 50% doseženih točk). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti Evalvacijo opravljam z anonimnimi anketami študentov ob koncu predavanj in s sprotnimi povratnimi informacijami ter analizo opravljenih izpitov.

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. dr. Andrej Misson

1. Naslov enote / predmeta / modula Koralni zbor 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P 20

V 20

S /

Ostale oblike: 20(Terensko delo, nastopi)

5. Stopnja 1. 6. Letnik 2 in /ali 3. 7. Semester 3 in 4 in/ali 5. in 6. 8. Študijski program glasbena pedagogika, glasbena umetnost 9. Študijska

smer Orkestrsko dirigiranje. Zborovsko dirigiranje, Kompozicija in glasbena teorija

[10. Steber programa izbirni strokovni predmet 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Del pouka poteka plenarno, del v skupinah.

Narava dela zahteva, da se predmet v celoti izvede le v okviru kontaktnih ur. Predmet se podobno izvaja v 2. in 3. letniku in so vanj vključeni študentje različnih programov. V vsakem letniku študirajo novo literaturo in opravljajo obveznosti v skladu z novim programom.


Poznavanje in realizacija specifičnosti petja gregorijanskega korala (v nadaljevanju GK); izvajanje izbranih del iz literature GK; doseganje subtilnosti vokalnega izraza; doseganje homogenega enoglasnega petja; poglabljanje poznavanja literature GK; vzpostavljanje pozitivnega odnosa do sakralne glasbe.

14. Opis vsebine

Petje psalmov; predstavitev tonovskih načinov; mašni proprij; mašni ordinarij; jutranjice; hvalnice; dnevne molitvene ure; večernice; tropi, sequence; stilni programi, vezani na določeno liturgično obdobje, praznik, posamezne godove; predstavitev posameznih glasbenih oblik; predstavitev različnih stilov petja: silabični, nevmatski, melizmatični; različni načini petja: solistično, responzorialno, antifonično; specifični glasbeni kodeksi; oživljanje tradicije, ki je vezana ali je celo nastala na slovenskih tleh. Opomba: Določitev vsakoletnega programa je vezana na konkretne projekte in nastope.


Izbor del GK iz: Graduale Triplex. Solesmis. 1979. (918 str.) Antiphonale Monasticum. Solesmis. 2005. (560 str.) Psalterium Monasticum. Solesmis. 1981. (560 str.) Liber Hymnarius. Solesmis. 1983. (622 str.) Offertoriale Triplex. Solesmis. 1985. (196 str.) Nocturnale Romanum. Editio Princeps.Romae. 2002. (622 str.) Ad Cantum Leticie. Pizzicato. Udine. 1999. (113 str.) Two Aquileian Poetic Offices. Ottawa Institute of Medieval Music. Ottawa. 2002. (66 str.)


16.1 Znanje in

razumevanje

Študent/ka pozna osnove petja GK, tako solističnega kot zborovskega; pozna literaturo s področja GK; razume nujnost poznavanja te glasbene zvrsti za oblikovanje in interpretacijo glasbe z duhovnim izročilom.

16.2 Uporaba usvojeno znanje uporabi pri petju v koralnem zboru; pri petju sooblikuje homogenost enoglasnega petja ter subtilnost glasbenega izraza;

16.3 Refleksija poznavanje GK omogoča bolj celosten odnos do glasbe, predvsem tiste, ki temelji na besedi. Vzpostavlja bolj kritičen odnos do duhovne glasbe; vodi k večji poduhovljenosti in preprostosti; doživlja nujnost doživetja tišine;

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

usvojeno znanje uporabi pri zgodovini glasbe, analizi glasbenih oblik, razumevanju skladb, ki imajo za osnovo melodije GK, pri ustvarjanju novih melodij ter drugih glasbenih področjih (zborovsko in solistično petje, zborovsko dirigiranje, kontrapunkt, improvizacija).

17. Metode poučevanja in učenja Predavanje. Projektno delo. Delo na terenu. Poslušanje in analiza različnih interpretacij. Nastopi. Transkripcija koralnih melodij. Petje.


Splošni pogoji za vpis v 2. in/ali 3. letnik. Pogoj za pristop k izpitu so uspešno opravljeni kolokviji in 75 % obisk kontaktnih ur.


Izpit v obliki nastopa. Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa 21. Sestavljalec učnega načrta nosilec: Tone Potočnik, doc.

1. naslov enote / predmeta / modula igranje orkestrskih ... nacrt od i do k.pdf · - harmonizirana...

Documents